Poštnin? platana v gotovini Dopisi morajo biti Iraniiirani, podpiran- in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno DELAVEC STROKOVNI ČASOPIS V organizaciji je moč, kolikor moči — toliko pravice — Izhaja 25 v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštn predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo, Leto XXVII V Ljubljani, dne 25. julija 1940 Štev. 7 V pričakovanju Dobo velikih dogodkov imamo, radi tega morajo izostati velike besede. Tako smo razumeli svojo nalogo, ko smo ugotavljali . svoj konkretni pro-gram. Rekli smo: konkretne in zgodovinske naloge se izpopolnjujejo. Rekli smo: politična demokracija se mora dopolniti z gospodarsko demokracijo ter razviti v kulturno demokracijo. Rekli smo: sile protivnika napredka trenutno rasejo, treba je zlbrati vse, kar se jim more postaviti po robu. Torej program za daljšo dobo. __ Zavestno smo odklanjali nagle uspehe. Odklanjali smo tudi vse možnosti zanje. Zaradi tega smo pa stalno na-glašali eno potrebo: vse akcije je treba voditi organizirano. Pripovedovali smo, da ni treba razbijati okvirje, v katerih se zbirajo sile napredka ter z enotnimi napori dosezajo svoje cilje. Mnogi nas niso umeli. Ali povedali smo to jasno. Danes je trenutek, da pogledamo nekaterim problemom v oči. Stari red se ruši. Mi ne maramo biti zakopani v njegovih ruševinah. Poznamo svojo moč in svoje sposobnosti. Poznamo tudi moč nasprotnika. Ob času, ko se postavljajo veliki problemi, v trenutku velikih iziprememb na svetu, ostajamo mi dosledni. Zahtevamo, da se izprememibe vršo dalje. Zahtevamo, da se izpreminjajo v gospodarske. Zakaj vse postranosti je treba zavrniti. Absolutizem kapitalistov v podjetju je treba likvidirati. Znotraj, v Podjetju, moi'njo priti do besede oni, ki tam najneposrednje delajo. To so delavci in delavke, to je tehnično osebje podjetja, to so dejanski nosilci gospodarskega življenja. Oni nimajo skupnih interesov. In zaradi tega so besede o suverenosti ljudskih interesov, ki naj bi zedinile vse sile, prazne. Potrebno je, da se skine današnja gospodarska krinka, da se izvrši veliko prečiščenje, kakor je to storila svo-ječasno politika. To je misija delavskega razreda. V uajpopoluejši svobodi se ta more izvršiti. Celemu razredu se mora nedotakljiva svoboda organiziranja, svoboda akcije, svoboda mišljenja in izpovedi teh misli. Nikakršen celični okvir, nikakršno družabno darilce ne more nadomestiti pravilno funkcioniranje svobodnih strokovnih organizacij. Čas beži. Prekasno je že, da bi se izvršile bistvene izprememibe, ki bi stvarno rešile obstoječi red. Do formiranja novega velikega kapitala se ne more priti, za to so potrebna desetletja. In med nami gospodari 24 rodbin s celim finančnim kapitalom potom Narodne banke. Oni kontrolirajo cele industrije. Oni so vzeli hipoteko na vse naše gospodarstvo in politiko države. O reformi socialnega zavarovanja smo razpravljali mi in razpravljajo drugi. Problem je resen in važen in če se nameravajo izvesti reforme, se morajo izvesti ob sodelovanju, delavskih interesentov in njihovih strokovnih organizacij. Tukaj ne sme igrati demagogija nobene vloge, ampak zgolj interesi ustanove in zavarovancev. Da se to vprašanje bolj razčisti, objavljamo v naslednjem posnetek predavanja ravnatelja OUZD, dr. J. Bohinjca, ki ga je imel prejšnji teden v Obrtniškem društvu v Ljubljani. Posnetek je le kratek pregled, ki naj služi delavstvu v ta namen, da dobi nekaj več jasnosti o položaju in namerah glede reforme socialnega zavarovanja. Obrtniško zborovanje je bilo sklicano z ozirom na to, ker ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi zahteva popolno razbitje zavarovanja. Iz predavanja navajamo naslednje: Predavatelj je naglasil, v kako resnih časih živimo, da je že zaradi tega potrebno razpravljati o tako važnem vprašanju posebno preudarno ter brez strasti. O reformi delavskega zavarovanja moramo raz,navijati z vso res- N'aivmo je mnenje, da se gospodarska sila ruši z navadnimi administrativnimi ukrepi. Zlom je neizbežen, zlom le tedaj, kadar so močni tudi zagovorniki teli ukrepov. Delavski razred je edina sila. In namesto vsega drugega zahteva danes ona gospodarsko demokracijo kot izhod iz situacije, v kateri živimo. Brez; nje ni izhoda. In ker se izhod mora najti, ker ni časa, da bi se sile pregrupiralc, so konkretne naloge več kot jasne. P. u. s. vojni temeljito izpremenjena. Zdaj je odločilno, kako si bomo uredili bodoče razmere. Zavedati se moramo, kako silno pomembno je delavsko zavarovanje v Sloveniji, saj je s svojci vred zavarovanih okrog 250.000 ljudi in zanj prispeva približno 30.000 delodajalcev. — Predavatelj je podal točno sliko delavskega zavarovanja zdaj z vsemi njegovimi značilnostmi ter glavnimi številkami, potem je pa orisal, kakšno bi bilo zavarovanje po tej ali drugačni reformi. Predvsem je opisal strukturo delavskega zavarovanja v Sloveniji. Prispevki za delavsko zavarovanje v naši ožji domovini znašajo 106 milijonov dinarjev. Vedeti pa moramo, da je med okrog 100.000 zavarovanci 12 tisoč do od 14 let do 18 let starih in 10 tisoč služkinj, dekel itd., torej zavarovancev, ki so slabo plačani in ki zelo malo prispevajo. Zato znaša pri OUZD povprečna dnevna zavarovana mezda le okrog 24 din, med teni ko doseza pri TBPD celo 37 din. Delavsko zavarovanje obremenjuje gospodarstvo v Sloveniji z 12.5 odstotka (106 milijonov din prispevkov na let:)). Od tel 12.5 odstotka odpade 7 odstotkov za bolezensko zavarovanje, 3 odstotke za invalidnost, starost in onemoglost iti 2.5 odstotka za nezgodno zavarovanje. Delavsko zbornico in Borzo dela (0.3 nostjo glede na sedanje, pa tudi bodo-dati.če razmere, zavedajoč se. da bo svetovna gospodarska organizacija po Za- Vaien in resen problem le reforma socialnega zavarovanja odstotka in 1.4 odstotka). Od skupnega prispevka odpade na bolezensko panogo 56.36 odstotka, na onemoglost-no in starostno 24.15 odstotka, nezgodno 5.8 odstotka, Borzo dela 11.27 odstotka in Delavsko zbornico 2.42 odstotka. Za 103,613.329 din prispevkov za delavsko zavarovanje v Sloveniji s 308.394 plačilnimi nalogi je bilo 12.73 odstotka odpravnik stroškov, kar znaša na člana in leto 69.76 din. Zlasti je treba naglasiti, da odpade v delavskem zavarovanju v Sloveniji 83.19 odstotka prispevkov na dajatve, kar je izredno mnogo ter je celo prekoračen višek, kar lahko da takšno zavarovanje, glede na zavarovanja v naprednejših državah. Na 'bolezensko panogo odpade 54,776.640 izdatkov, nezgodno 16,068.441, onemoglostiio 21 388.439, Delavsko zbornico 2 milijona 242.999 in Borzo dela 10,630.064 din. V Sloveniji so izdatki za hranarino izredno visoki ter znašajo 30 odstotkov, med tern ko znašajo povprečno v državi 25 odstotkov. Izdatki za bolnice 12.28 odstotka in za zdravila 10.71 odstotka. Stalež bolnikov je pri nas izredno visok, saj je na dan povprečno po 2.573 bolnikov. K temu je pa treba še prišteti 327 porodnic. Oskrbnih dni je bilo v preteklem poslovnem letu v raznih zdravstvenih ustanovah s 1159 bolniki 36.182. Vedeti moramo tudi, da je bilo lani zaposlenih v delavskem zavarovanju pri nas 175 zdravnikov, med njimi 31 specijalistov ter da je bilo 314 nameščencev in 7 ambulatorijev. Posebej je še treba opozoriti, da naše delavsko zavarovanje nima bogatih fondov, da bi lahko z njihovimi sredstvi krilo primanjkljaje zaradi visokih izdatkov in v primeri s sredstvi ob nastopih kriz. Spričo tega so dajatve pri nas mnogo previsoke in treba vsekakor računati s tem, da bi jih znižali najmanj na 70 odstotkov od sedanjih 83.19 odstotka. Tudi v naprednejših državah dajatve niso tako visoke. Med tem ko v drugih delili države znaša stalež bolnikov le okrog 2.5 odstotka, je pri nas znašal 2.7 odstotka. Od tega je odpadlo 2.57 na bolnike in ostanek na porodnice. Nastaja vprašanje, kako bi naj krili tako visoke izdatke, ko bi nastopila kriza ali se razširila epidemija kakšne bolezni med zavarovanci. Razmere v delavskem socialnem zavarovanju se nikakor ne morejo primerjati z zasebnimi zavarovalnicami. Neštete težave povečujejo riziko v tem zavarovanju. V tem zavarovanju ni karence, ne razlik v starosti, nihče ni pred sprejemom zdravniško preiskan itd. Organizacija tega zavarovanja je zaradi njegovih značilnosti silno težavna. Reorganizacija nikakor ni tako enostavna kakor sc nekaterim zdi. Vedeti moramo, da se delavsko zavarovanje razvija že dolga desetletja ter da ima za seboj dolga leta borb za pre-osnove in izboljšanje. Že od svojih za- četkov, od I. 1882 je ta borba vedno akutna. Pri tem je pa treba pri pomni iti, da se jim doslej še ni posrečilo v nobeni državi organizirati v resnici idealnega, vsestransko ustrezajočega delavskega zavarovanja. Jasno je samo, da se je delavsko zavarovanje v svojem razvoju izboljšalo ter da se je razvijalo od primitivnih oblik, od pokrajinskih bolniških blagajn, ki niso bile povezane med seboj in ki niso mogle nuditi niti tretjino tega, kar nudi zavarovanje dandanes. Tedaj je bilo zavarovanje mnogo dražje, čeprav je nudilo zavarovancem zelo malo. Tedaj še ni bilo družinskega zavarovanja, ne sa-natorijskega zdravljenja, ne kopališč, zdravilišč itd. Povsem jasno je bilo, da večje zavarovalnice lahko nudijo zavarovancem mnogo več kakor majhne, pokrajinske. Reforme delavskega zavarovanja so stremele za koncentracijo finančnih sredstev in v tem pogledu je bil razvoj delavskega zavarovanja v vseh državah enak. Tudi pri nas je bilo tako. Z zakonom o delavskem zavarovanju I. 1922 je bilo storjeno izredno mnogo, saj je osvojil moderna načela in je bil sprejet pri poznavalcih z; velikim zadovoljstvom. V njem sta bila v glavdem izražena dva principa: unifikacija in centralizacija. Smoter unifikacije je bila ukinitev nosilcev posameznih panog ‘zavarovanj in združitev v skupnem nosilcu. Ukinjene so pa bile tudi zavarovalnice raznih poklicev. Vendar so se pozneje železničarji zopet ločili od skupnega delavskega zavarovanja in njim so sledili rudarji. Oboji v svojo škodo. — Predavatelj je potem prikazal še dobre in slabe strani centralizma in ga načelno zagovarjal, ker omogoča širšo rizikovo skupnost. Naglasil je, kako silno važna je zlasti za Slovenijo širša rizikova skupnost, kjer je kriza skoraj latentna zaradi izredno visokega števila lesnega in tekstilnega delavstva. Zaradi tega bi bilo neobhodno potrebno, da bi ostalo naše zavarovanje povezano z drugimi pokrajinami, ki niso ogrožene po ko-njunkturnihi gospodarskih pojavih. Ob nastopu krize bi slovensko delavsko zavarovanje, prepuščeno samo sebi, izčrpalo vsa rezervna sredstva. Upoštevati je treba, aa je pri nas zaposlenih mnogo starih delavcev, ki bodo kmalu začeli prejemati rente ter da bo zaradi tega zavarovanje silno obremenjeno, čim poteče karenčna doba. Ne sinemo tudi pozabiti, da bo okrog 20.000 do 30.000 naših ljudi moralo stalno iskati zaposlitev v drugih banovinah in nam ne more' biti vseeno, kako se jim bo godilo, ter kako bodo socialno zaščiteni. Popolna avtonomija bi bila silno škodljiva za naše delodajalce, zlasti, če bi bila omogočena konkurenca med gospodarskimi panogami v posameznih pokrajinah države zaradi neenotnega zavarovanja, Naši delodajalci morajo računati povsem zanesljivo, da bi se premije moral d zvišati ali zmanjšati dajatve, če bi dobili povsem samostojno zavarovanje. Sedanje zavarovanje je računano na rizikovi skupnosti okrog 70.000 zavarovancev, poslej bi pa bilo treba računati le s 100.000 zavarovanci, kar je velika razlika. — Predavatelj je pokazal še nekatere slabe strani centralizma, a je tudi s številkami dokazal, da Slovenija kljub nepravilni SUZOR-jevi investicijski politiki ni bila tako prizadeta kakor se nekaterim zdi. Končno je predavatelj razložil svoj načrt reforme delavskega zavarovanja. Po tej reformi bi upravljal nosilec zavarovanja v Sloveniji okrog 80 odst. sredstev povsem samostojno, vse panoge zavarovanja z začasnimi rentami, drugo poslovanje pa bi naj vodil osrednji urad, a na njegovo poslovanje bi imela ingereuco banovina in delodajalci ter delojemalci. Vse, kar je potrebno, da ostane združeno zaradi skupnih interesov delavskega zavarovanja, bi tako ostalo ohranjeno. Tako bi ostalo v Sloveniji od 12.5 odst. premije 9 odst. Z zakonom bi lahko dosegli, da bi pri investicijski politiki upoštevali vse pokrajine glede na njihove prispevke primerno. S pokrajinskimi senati v osrednjem uradu bi bile lahko povsem zaščitene pravice posameznih pokrajinskih, nosilcev zavarovanja, nadzorstvo nad vsem zavarovanjem pa bi bilo poverjeno vrhovnemu zavarovalnemu svetu, ki bi ga sestavljali zastopniki delavskih in gospodarskih zbornic iu OUZD. Ta načrt, ki bi ga bilo treba naši javnosti še temeljitejše prikazati in razložiti, je bil predložen ministrstvu za socialno politiko in naletel je na razumevanje pri strokovnjakih. Predavatelj je podal še sliko našega zavarovanja pri popolni avtonomiji, ko bi ne imelo nič skupnega z zavarovanjem v drugih pokrajinah , države. Od sredstev, ki jih zdaj upravlja za skupne namene SUZOR, bi prejeli 5,322.000 din, rezervna sredstva našega OUZD (po stanju 31. decembra 1939) pa znašajo 8,376.000 din, tako da bi imeli skupno 14,198.000 din rezervnih sredstev. Računati je treba z. deficitom okrog 2 milijona din na leto, kar pomeni, da bi pri vseh dohodkih za rezervne fonde bilo na leto 950.000 din primanjkljaja ter da bi bila vsa rezervna sredstva povsem izčrpana v 10 letih. * Iz posnetka navedenega referata podrobnosti sicer niso razvidne. Snov pa vsekakor tvori podlago za razmišljanje iu trezno presojanje. Mislimo pa, da je tudi s teni močno podprto naše stališče, ki smo proti rapimesarjenju zavarovanja. Zahteva’no, kakor rečeno reforme, ki bodo izboljšale zavarovanje in obenem tudi jamčile, da zavarovanec redno in naglo dobi, kar mu gre. K položaju in naloge delavskega razrednega gibanja Za gospod a r s kopo 1 i t ični vpliv delavstva Z napredkom tehnike je nastalo preveč delovnih sil, ki so prišle v nasprotje s srednjeveškim okvirjem produkcije. Cela vrsta državljanskih revolucij je likvidirala vso staro gospodarsko in družabno organizacijo. Zasnovana na načelu istovrstnosti in po sorodnosti materijala, ki se obdeluje, okamcnela v stanovih, ni mogla več obstajati v novih razmerah. Zlom srednjeveškega roda je privedel do tega, da so se ljudje pričeli grupirati po svojih družabnih funkcijah, po razredni pripadnosti, po svojem življenjskem polažaju. In z zmago tega načela je pričelo strokovno gibanje, ki je izpolnilo najslavneje strani zgodovine človeštva. V političnem življenju je prihajalo do vedno večjega sodelovanja najširših množic. Politična demokracija je dala pravico delovnim množicam, da so vplivale na potek državnih poslov, toda ni jim zagotovila vpliva na podjetja, v katerih so zaposlene. Tako je ostalo vprašanje profita glavno, edino in temeljno merilo vsekega kapitalista. Poleg množic so ta politični režim podpirali tudi nosilci velikega finančnega kapitala v dobi organiziranja mednarodnega kredita. Z zlomom mednarodnega kredita so odpadli tudi razlogi za podpiranje udeležbe širokih množic v državni upravi. Potrebujoč podporo države, je finančni kapital postal izrazito protidemokratični. V isti položaj je prišel tudi veliki kapital težke industrije. _ Da bi se maskiral novi položaj in nove razredne zahteve, hočejo obnoviti srednjeveško družabno organizacijo. Namerava se razdeliti organizacije po načelu družabne funkcije in razredne Pripadnosti njenih članov, ter jih zamenjati s skupnostjo po materijalu, ki ga bodo obdelovali njeni bodoči pripadniki. Imejitclji podjetja postanejo šefi produkcije in s tem se hoče s pre-nietenimi ukrepi pot k zlomu, ki se pripravlja, odložiti. To pa ni pot za izhod. Ljudsk interesi Se ne morejo čuvati brez- najširše udeležbe sestavnih delov ljudstva, ne da bi oni vplivali na najneposrednejši način na tok dogodkov. Zaradi tega ta vpliv ne: sme biti izigravam Izkušnja je dokazala, da politična demokracija ne more rešiit vseh odprtih vprašanj gospodarskega in socialnega življeija. Zaradi tega se mora Podpreti njeno nadaljnje razvijanje, njeno prehajanje v dovršeneje oblike, v gospodarsko demokracijo. Nameravana oblika družabne' organizacije izključuje kar najbolj udelež- bo delavcev v njej. Dočim se. ta ne more ustvariti brez nazpopolncjše svobode organiziranja, brez polne in neovirane svobode akcije, brez vsega, kar je doslej bilo element in pridobitev celokupne aktivnosti delavskega razreda. Vloga strokovnih organizacij postaja prav <5b ustvarjanju te nove družabne in gospodarske organizacije važna. In zaradi tega je potrebno, da se teli načel zavemo najprej za one ustanove, ki so namenjene delavcem. Popolna svoboda volitev predstavništev raznih organizacij v delavskih zbornicah in delavskem zavarovanju mora biti najvažnejše pred vsako drugo nadaljnjo akcijo. Val draginje ue preneha. Val draginje se razvija z nezmanjšano silo dalje ter spravlja najširše delavske in nameščenske' množice v najtežji položaj. Zaradi položaja, v katerem se nahaja delavski razred, prihaja seveda do primernih akcij onih, ki so Na pritožbo v »Delavski Politiki«, da sc izredne onemoglostim in starostne podpore prepočasi rešujejo, je OUZI) v Ljubljani poslal »Delavski Politiki« naslednje pojasnilo. Objavljamo ga tudi mi, ker je važno za velik del starejšega delavstva. Pojasnilo pravi: Na podlagi »Pravilnika o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost«, (Službeni list kraljevinske bansko uprave dravske banovine 44. kos z dne 1. junija 1938) se pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu zbira podporni sklad za onemoglost in starost, ki je del imovine zavarovalne panoge za onemoglost, starost in smrt. V ta podporni sklad se odvaja prvih pet poslovnih let po 6 odst. na leto od predpisanih prispevkov za onemoglost, starost in smrt. — Prvih pet poslovnih let štejemo od 1. septembra 1937, ko se je pričelo izvajati zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, do 31. decembra 1942. leta, Ako tačunamo kot povprečen letni predpis prispevkov za onemoglost, starost in smrt 21 milijonov dinarjev, se dodeli podpornemu skladu letno din 1,200.000, oziroma mesečno din 105.000. Glasom člena 2., odst. 3. »Pravilnika« se sme od prispevkov, določenih za podporni sklad, uporabiti največ ena tretjina za specijalno zdravljenje prosilcev,,katerega namen je, da sc »prepreči pojav onemoglosti, oziro- najhujše prizadeti, do akcij delavcev in nameščencev. Potrebno je, da se svoboda akcije na celi črti omogoči našim organizacijam, da se odpravijo vse ovire, ki so deloma v interesu normalnega funkcioniranja gospodarskega življenja in v odvrnitev posledic, ki bi utegnile' biti še hujše. Dopustiti se mora pravim predstavnikom delavcev in nameščencev popolna udeležba v vseh akcijah, ki jih delavstvo vodi za svoje boljše življenje. Kar se pa tiče delavcev samih, so vse dosedanje izkušnje potrdile, da sc morejo akcije uspešno voditi samo ob pogoju, če so povezane s celino strokovnega gibanja potom odgovarjajočih profesionalnih zvez in odgovornih forumov. Vsaka druga pot pomeni zanemarjanje svojih nalog, od česar imajo koristi edino delodajalci in nasprotniki delavskega gibanja. Naše Ursovo gibanje poudarja s tem svojo neomahljivo voljo za enotnost gibanja delavskega razreda, misleč, da more priti do uresničenja tega mišljenja samo kot sad enotne akcije in koncentracije vseh sil. ma, da se onemogli zavarovanec usposobi za pridobivanje« (čl. 10 Pravilnika). Iz tega sledi, da odpade na onemoglostim in starostno podpore din 70 tisoč mesečno, din 35.000 mesečno se pa more uporabiti za specijalno zdravljenje. — Ker so bili zelo redki slučaji, pri katerih bi špecijalno zdravljenje doseglo namen, določen v »Pravilniku«, je Okrožni urad predlagal Osrednjemu uradu, naj se čim višji znesek uporabi za onemoglostim in starostne podpore. Osrednji urad v Zagrebu je osvojil stališče Okrožnega urada. V letih 1938 in 1939 je samo pri Okrožnem uradu v Ljubljani vložilo 2119 prosilcev prošnje za onemoglostno oziroma starostno podporo. Od teh 2119 prošenj je OUZD odklonil 857 prošenj, ker prosilci niso imeli pogojev, določenih v členu 4. »Pravilnika«. Osrednjemu uradu v Zagrebu je bilo predloženih o rešitev 1258 prošenj. Štiri prošnje so v rešitvi pri OUZD, ker prosilci še niso predložili vseli dokazil (kljub večkratnim pozivom). Osrednji urad za zavarovUfije delavcev v Zagrebu je doslej ugodno rešil 851 prošenj za področje OUZD v Ljubljani. Skupni mesečni znesek dovoljenih onemoglostnih oziroma starostnih podpor znaša din 105.165.20. Iz tega sledi, da je Osrednji urad v Zagrebu uporabil celoten znesek, ki mu je na razpolago za onemoglostim in starost- O izrednih starostnih podporah socialnega zavarovanja Svobodnim strokovnim organizacijam na znanje! ne podpore na podlagi določb »Pravilnika«. Ako računamo, da nekaj prosil-Jcev odpade vsled smrti (povprečno 20 letno), more ta izpad nadomestiti Osrednji urad s tem, da na podlagi razpoložljivo vsote ugodno reši prošnje, katerih še ni odklonil. Pri Osrednjem uradu je danes nerešenih še 378 prošenj za onemoglostno ali starostno podporo. V smislu določb Pravilnika bi mogel Osrednji urad vse te prošnje odkloniti, ker so razpoložljiva sredstva že porabljena. Ako jih do danes še ni odklonil, sledi iz tega, da poskuša najti možnost, kako bi u-godno rešil vsaj prošnje najpotrebnejših. Mnogo predlogov, načrtov itd. je bilo tozadevno že podanih. Sedanje razmero pa so vsaj doslej vse načrte zavrgle. Iz gorenjih podatkov lahko uvidite, da sta tako Okrožni urad kot Osrednji urad morala izvršiti ogromno delo pri reševanju prošenj za onemoglostne in starostne podpore. Če so se delavci pri ostalih OUZD enako poslužili svojih pravic, lahko izračunate, koliko prošenj je bilo vloženih, če upoštevate, da ima OUZD v Ljubljani eno sedmino članstva, ki je včlanjeno pri Osrednjem uradu. Ugotavljamo, da je Podporni sklad precej ublažil bedo onemoglih in ostarelih delavcev v Sloveniji, ker se mesečno nakazuje teh podpor nad 100.000 dinarjev. Nemogoče pa je, da bi zavarovalna panoga za onemoglost, starost in smrt odpravila vso bedo im ustregla vsem prosilcem, dokler znaša prispevek za to panogo samo 3 odst. zavarovane mezde. Da preprečimo nevednost, ki se navaja v rečenici: »Delavci so plačevali prispevke, sedaj pa ne dobe podpore«, ugotavljamo samo, da se je zavarovanje za onemoglost, starost in smrt pri-elo izvajati šele 1. septembra 1937. leta in da pred tem časom noben delavec ni ničesar prispeval za to panogo zavarovanja. Podporni sklad se dobiva iz prispevkov, ki jih plačujejo delavci in delodajalci šele od 1. septembra 1937 dalje. Iz gornjega je razvidno, da niti Okrožni urad niti Osrednji urad ne nosita krivde, da ne morejo biti ugodno rešene vse prošnje za podporo, ker pač pozitivna zakonodaja tega ne dopušča. * Iz tega pojasnila je razvidno, kako omejenna so sredstva, ki so določena v ta namen. Neprijetno pa je pač to, da delavstvo ni redoma obveščeno o usodi njih prošenj. In še eno stvar moramo pri tem. omeniti. Po drugih državah tudi država prispeva v namene socialnega zavarovanja, pri nas pa ne, dasi smo v raznih naših listih ponovno poudarjali potrebo državne podpore za socialne ustanove. Članska zborovanja dovoljena Zaradi nastalih razmer so bila s posebno odredbo prepovedana vsa zborovanja in skupščine tudi za strokovne organizacije. Zborovati so smeje ’samo gospodarske organizacije. Svobodne strokovne organizacije so zaradi tega intervenirale pri banski upravi v Ljubljani. češ, da strokovne organizacije morajo vršiti svoje administrativne in socialno-poli-tične posle, ki z notranjo ali zunanjo politiko Prispevki: OUZD za iboln. zavar, 53.6 za nezg. zavar. 16.0 za star., pok, zav, 21.4 za brczposl. zav. 16.6 za Del. zbornico 2.2 skupaj 103.8 Prispevki za bolniško zavarovanje so znašali lani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, pri bolniški blagajni TBPlD in pri bra- 1 tovskih skladnicah skupaj 72.2 milijona din, prispevki za nezgodno zavarovanje pa 20.5 milijona -din. Za starostno odn, pokojninsko zavarovanje so gornje tri ustanove skupaj s Pokojninskim zavodom predpisale 64.3 milijona 'din (pri Pokojninskem zavodu je upoštevan le predpis, ki odpade na dravsko banovino in le v obveznem zavarovanju). Končno so lani znašali prispevki ra ibrezposelno zavarovanje (borzo dela) 13.3 milijona din in prispevki za Delavsko zbornico 3 milijona din. Skupna vsota vseh prispevkov za delavsko in nameščensko socialno zavarovanje je lani prispevki 1935 za boln. zavar. ^ 52,1 za nezg. zavar. 12.4 za star., pok. zavar. 33.0 za brezp. zaivar. 4.4 za Del. zbornico b. 2,1 skupaj 104.0 nimajo zveze. Razen tega je aktivizacija organizacij potrebna iz socialnih razlogov in pa, da se omili razkrajajoča psihoza, ki sc nevarno širi. Na spomenico, ki jo je duputacija predložila, je banska uprava dovolila sklicevanje občnih zborov iu članskih sestankov, na katerih naj vrše svoje poslovne in socilno|>:P»Jitičiie lirtloge. Zborovanja je prijavljati kakor običajno. TBPD Br. skl. Pok. zav. skupaj 7.0 11,6 — 72,2 1,0 3.5 — 25.1 0.9 16.9 25.1 64.3 1.4 1.3 — 13.3 *0,3 0.5 — 3.0 10.6 33.8 25.1 173.33 znašala v Sloveniji preko 173 milijonov dinarjev. Pri tem niso še všteti prispevki za pokojninsko zavarovanje železničarjev, državnih in javnih uradnikov, prispevki zavaroivancev pri zagrebškem Merkurju (te'h zavarovancev je okrog 940) in prispevki raznim drugim manjšim pokojninskim fondom, kakor tudi ne prispevki v neobveznem oddelku Pokojninskega zavoda. Od celotnega zneska 173 milijonov, kolikor je bilo predpisano prispevkov, odpade na OUZD v Ljubljani 103.8 milijona din, na bolniško blagajno TBPD 10,6 milijona din, na bratovske skladnicc 33.8 milijona din in na Pokojninski zavod 25.1 milijona din. Če gornjo vsoto prispevkov primerjamo z uslrezajočimi prispevki v prejšnjih letih, tedaj dobimo naslednjo sliko (v ,milijonih din): 1936 1937 1938 1939 56.3 63.4 69.2 72.2 14,3 18,1 20.0 20.5 43,1 43.2 62.1 64.3 4.7 7.5 12.3 13.3 2,4 2.7 2.9 3.0 111.8 135.1 166.5 173.3 Predpisani prispevki so v zadnjih letih ob-1 čutno narasli, in sicer od leta 1935 od 104 na I preko 173 milijonov din ali za 66.5 odstotkov. Prispevki za delavsko in nameščensko socialno zavarovanje so danes več nego trikrat večji, nego znaša državni uslužbenski davek (v Slo- veniji smo leta 1938 plačali 51 milijonov tega davka). V delavskem zavarovanju znaša danes prispevek za bolniško zavarovanje 7% zavarovanega zaslužka, za starostno zavarovanje 3%, za nezgodno zavarovanje povprečno 2%, za GOSPODARSKI VESTNIK Prispevka za socialno zavarovanje v Sloveniji 1939 so dosegli 173 milijonov din. Sedaj, ko so vse štiri ustanove delavskega spevkov, ki so bili lani predpisani za posamez-in nameščenskega socialnega zavarovanja — ^ ne panoge socialnega zavarovanja v dravski Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD), banovini. Pri imenovanih štirih ustanovah so-bolniška blagajna Trgovskega .bolniškega in ' cialnega zavarovanja so bili lani za bolniško, podpornega društva (TPD), Glavna bratovska ^ nezgodno, starostno (pokojninsko) in brezposel-skladnica v Ljubljani in Pokojninski zavodi za no zavarovanje (borzo dela) in za Delavsko nameščence v Ljubljani — objavile svoja letna zbornico predpisani naslednji prispevki (v mili-poročila, lahko podamo pregled o višini pri- jonih din); borzo dela (brezposelnost) 1.4% in za Delavsko i-.bornico 0.3%, skupaj torej 13.7% zavarovanega zaslužka. Pri rudarskem in topilniškem delavstvu, ki je zavarovano ipri bratovskih skladnicah, pa je odstotek prispevkov še večji, saj znaša za rudarsko in topilniško delavstvo samo prispevek za starostno zavarovanje 14% zavarovanega kategorijskega zaslužka. Skupna vfota prispevkov v višini preko 173 milijonov din je bila lani predpisana na zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev v višini približno 1030 milijonov dinarjev (zavarovani zaslužek zavarovancev ipri OUZD je lani znašal 170 milijonov din, zavarovani zaslužek rudarskega in topilniškega delavstva okrog 130 milijonov in zavarovani zaslužeik zavarovancev pri V stari Rusiji je bilo središče bombažne industrije v središču dežele, čeprav ni bilo tam nič potrebnih surovin. Bombaž se je dovažal ali iz inozemstva ali iz jugovzhodnih provinc, 3 do 4000 km daleč. Sovjetska Rusija je uredila lo industrijo po bolj praktičnih vidikih: kjer bomibaž raste, tam naj se razvije tudi bombažna industrija. S povečanjem proizivodinje se je počasi osvobodila uvoza iz inozemstva. V Centralni Aziji so bile prve tovarne zgrajene v Ašalbadu, Ferganu in Taškentu. Za drugo petletko so bili zgrajeni kombinati bombažne industrije v Stalinabadu, Hodžentu in Čardjuji. Tudi v Transkavkazu je bilo ustanovljenih več tovarn: v Kirovabadu, Ljeninkanu itd. Močna bombažna industrija se je razvila v Ukrajini. Kapaciteta v drugi petletki zgrajenih tektsil-nih tovarn znaša okrog 20 odst. celotne kapacitete te stroke V Sovjetski zvezi. Centralna Azija je zdaj v glavnem že samostojna glede ] preskrbe s tekstilijami. Vendar pa ne nastajajo nove .tvornice izključno na ikrajih, kjer rastejo ali se pridobivajo surovine. Nastal je n. pr. velik kombinat bombaža v Zapadni Sibiriji, kjer ni bombaža. A vlaki, ki vozijo les in žito v Centralno Azijo, nazaj grede natovar-jajo bombaž za Sibirijo. Tu je torej izrabljen prometni pogoj. Centralne tvornice so postale sicer sorazmerno manj važne, a vendar delajo in se spo-polnijujejo. Prešle so na produkcijo visoko kvalitetnih tkanin. Središče lanene industrije je bilo pred vojno okrožje Ivanova, čeprav se je gojil lan predvsem v zapadnih predelih, v Kalininu in v Beli Rusiji. Druga petletka je izvedla decentralizacijo lanene industrije. Lanene tvornice v zapadnih pokrajinah in Beli Rusiji imajo *edaj isto kapaciteto kakor one okog Ivanova. Nova lanena industrija pokriva ves severni del Zveze. Kakor druga tekstilna industrija je bila tudi volnena industrija koncentrirana v središču stare Rusije. Sedaj so nastale nove volnene tvornice na severu Kavkaza, v Ukrajini, v Centralni Aziji in V Sibiriji. Tudi predelava svile se je decentralizirala. Predilnice so bile ustanovljene v Centralni Aziji in na Transkavkazu, kjer je največja tvornica svile na svetu. Oblačilna industrija, ne več obrtna, temveč v obliki velikih obratov, je razširjena po vsej bolniški blagajni TBPD okrog 120 milijonov dinarjev). Naglo naraščanje prispevka za bolniško zavarovanje ni samo posledica povečanega števila zavarovancev, temveč v znatni meri tudi posledica povišanja prispevne tarife. Isto velja za nezgodno zavarovanje, kjer je bila povišana prispevna tarifa in tudi spremenjena nevarnostna iabela. V zvezi s predpisom prispevka za starostno in pokojninsko zavarovanje je treba pripomniti, da se od septembra 1937 izvaja delavsko starostno zavarovanje. Sorazmerno najdbčutnejše povečanje prispevkov za brezposelno zavarovanje, pa je predvsem v zvezi z okolnostjo, da je bil leta 1937 prispevek povišan za 133%, deželi. Center predelo.valne industrije usnja in čevljarske industrije je prenesen v center proizvodnje surovin — v jugovzhodne dežele. Industrija papirja je bila pred vojno odvisna od uvoza iz Nemčije in Švedske, čeprav ima Rusija sama velikanske gozdove. Sedaj so nastale nove tvornice v krajih lesne industrije, na severu, v Sibiriji in na Uralu. Svojčas je bila sladkorna industrija centralizirana v Ukrajini in malo tudi v Kurski oblasti. Sedaj se intenzivno grade nove tvornice okrog Moskve, v Baškiriji, v Zapadni Sibiriji, v Ka-zakstanu, v Kirgiziji, v okraju Azov-Črno morje, na Transkavkazu, Dalnjem vzhodu itd. Od 25 novih sladkornih tvornic, ustanovljenih v drugi petletki, jih je bilo 20 zgrajenih v novih okrajih. Industrija konserv se je že v prvi petletki desetkrat povečala. Nove tvornice so nastale ne samo v starih okrajih — v Ukrajini, na Krimu in Sev. Kavkazu — temveč tudi v novih pokrajinah, na skrajnem severu, Dalnjem vzhodu, Transkavkazu itd. V drugi petletki je nastala važna konservna industrija na območju Volge. Ruska tobačna industrija je bila preje koncentrirana okrog Moskve in Ljeningrada, a se je sedaj deloma prenesla na jug, v kraje, kjer tobak raste. Industrija olja, predvsem iz sončnic, je posebno razvita na Sev. Kavkazu in v okraju Voroneža. Nastajajo nove oljarne v Ka-zakstanu in v Sibiriji. Mesni kombinati, ki so tehnično na višku, že delujejo v Kazakstanu (Semipalatinsk), Bur-jato-Mongoliji (Ulan — Ud, prejšnji Verhnje— Udinsk). Medtem ko je prva petletka skrbela predvsem za težko industrijo, je dtuga skrbsla za razvoj lahke industrije in industrije živil, za odpravo brezposelnosti in splošni dvig življenjske ravni. Z ozirom na tehnično opremo lahko zavzame Sov. Rusija koncem druge petletke eno prvih mest na svetu, in živilska industrija je po svoji moči prva v Evropi. Vrednost proizvodnje je narasla (v milijardah rubljev) od leta 1932. tako-le: 1932 1937 lahka industrija 7.8 19.5 živilska industrija 5.7 14.4 Ta dvig lahke in živilske industrije bo omogočil rešitev enega najvažnejših problemov dežele, i. j. podvojitev potrošnje, ki je namen druge petletke; to se pravi, da se bo lahko dvignilo tudi udobje prebivalstva, ki označuje življenjsko raven vsake države. Uspeh osemurnika v SSSU Sovjetski lisk poroča, idia so se že prve dni po uvedbi osemurnika pokazali dobri uspehi tega razširjenja delovnega časa. Tako je dala avtomobilska tvornica v Gorkem v prvi izmenjavi že prvi dan 43 avtomobilov nad normalno proizvodnjo. Do konca tega leta bo povečala tovarna proizvodnjo avtomobilov za 30.000 voz. V raznih tvornicah v Leningradu se je povečala proizvodnja za 15 odstotkov. Nadalje poroča sovjetski tisk, da bo tudi uralska industrija znatno povečala svojo proizvodnjo. Lelavci, ki so zaposleni pri gradnji podzemske železnice, nameravajo še letos napraviti 780 m tunela več, kakor pa je bilo dosedaj predvideno. - -Moskovska tvornica »Tuhgorka« bo zvišala svojo proizvodnjo tkanin za 174.000 metrov. Podobne vesti prihajajo tudi iz drugih krajev. Pripomniti pa je treba, da osemurnik ni bil uveden v vseh tovarnah, temveč le v za državno obrambo in državno gospodarstvo najvažnejših tovarnah. ZASTOJ KULTURNEGA DELOVANJA V KAMNIKU Kakor smo pred časom že poročali, je delavstvo Kamnika in okolice preteklo zimo pričelo agilno delovati na kulturnem polju. V ta namen si je najelo večji prostor, v katerem' ie z velikim trudom in žrtvami postavilo skromen oder, kjer je že priredilo nekaj dobro uspelih kulturnih prireditev. Veselje diletantov do dela, velik obisk pri prireditvah, vse to nam jamči dobre^izglede za čim uspešnejše delovanje. V najlepšem teku so se vse naše nade sesule, ker ni dovoljena nadaljnja uporaba dvorane, češ, da ne odgovarja tozadevnim predpisom. Čudno se nam je to zdelo, zakaj tudi dvorane drugih društev v Kamniku imajo samo po en izhod, vendar se iste porabljajo brez omejevanja. Da ne bo lepo pričeto delo za daljšo dobo pokopano, smo sklenili preurediti to dvorano, da bo ustregla predpisom, dasi bo to zoipet velika žrtev, združena s polno težav. Mi pa bomo s podvojenimi močmi prijeli za delo, da nadomestimo zamujeno in se učimo in vzgajamo ?:a čase, ki prihajajo. Upamo, da bo pristojna oblast upoštevala naša pravilna stremljenja, da iztrgamo delavce gostilni in jih pripeljemo na pravo pot kulturnega delovanja, kajti v interesu javnosti kot posameznikov je, da postane delavec trezen, aktiven član človeške družbe, da postane v resnici človek in ne samo brezčuten motor — stroj — suženj — kapitala. Zato upravičeno pričakujemo, da nam bo uporaba prenovljene dvorane po preureditvi dovoljena. \ Delavec, INI minulimi Skrbi, da bo organizacija vedno ponosna nate/ Lahka in itvllska industrija v moderni Rusiji STROKOVNI VESTNIK RUDARJI SVINČENI RUDNIKI MEŽICA—ČRNA Že v Ljudskem Glasu z dne 10, junija t. 1. smo na kratko poročali o uspešnem zaključku mezdnega gibanja rudarjev svinčenih rudnikov Mežica—-‘Črna, Danes ipa prinašamo podrobnejše poročilo o vselbini tega sporazuma, z namenom, da pokažemo naši delavski javnosti, da tam, kjer je delavska organizacija čvrsta, zgrajena na zavednosti članov iifl tam, ikjer je sposobnost in čut odgovornosti delavskih zaupnikov na odgovarjajoči višini in na drugi strani pa tudi uvidevnost podjetja, se da lepe uspehe doseči tudi brez vsakih spontanih stavk in nepotrebnih žrtev na cesti. Indeks količine in cene življenjskih potrebščin za 5 člansko delavsko družino veljaven za delavstvo svinčenih rudnikov v Mežici od 1, januarja 1940. Naziv blaga cena enola skupni Imos 9 kg pšenične moke Ogg d n 4,— din 36.— 4 kg pšenične moke Og d n 4— din 16.— 1 kg pšenične moke št. 2 d n 3.75 din 3.75 3 kg pšenični zdrah d n 4.50 din 13.50 3 kg ajdove moke d n 4.50 din 13.50 31 kg krušne moke d n 3.25 dinl00.75 4 kg koruz. zdrolba d n 3,— din 12.— 6 kg mesa za juho d n 11.— din 66.— 3 kg mesa za pečenko d n 14,— din 42.— 7 kg miasti svinjske d n 21,— dinl47.— 2 kg mesa prekajenega d n 29,— din 40.— 40 kg krompirja d n 1,50 din 60.— 8 kg sladkorja d n 13.50 din 1 OS,— 2 kg soli d n 1.50 din 3.— 2 kg riža d n 11,— din 22,— 2 kg fižola d n 6.— din 12.— Y< kg kave d n 80,— din 40.— 1 kg franka d n 19,— din 19.— 2 kg žitne kave d n 18,— din 36,— '/, kg testenin d n 10,— din 5.— l^kg čebula d n 4,— din 6.— 1 'Akg mila d n 13,— din 19.50 2}^kg sode d n 2,50 din 6.25 2 kg luga (persil. i, dr.) d n 22,— din 44.— 2 lit. jed, olja d n 18,— din 36.— 45 lit, mleka d n 2,50 din 112.50 1 lit, kisa d n 6,— din 6.— 30 kom. jajec d n 1.50 din 45.— 10 dkg čaja d n 25,— din 12.50 6 kom. limon d n 1,— din 6.— 30 dkg kvasa d n 42,— din 12.60 10 škatljic vžigalic d n 10.— din 10.— K tej vsoti se doda še obleko, perilo in din 1.111.85 50% za drugo = din 555.92 Indeksna številka . . . Skupaj din 1.667.77 Podpis: zastopniki delavslva: Podpis: za podjetje: A. Ravšer in drogi fien. ravnatelj Laeder Na osnovi tako dosežene indeksne številke se izračunavajo draginjske doklade na sledeči način: Povišanje ali znižanje doklad se imore izvršiti le takrat, če se je indeksna številka zvišala ali znižala za 100 točk. Od 1 do 50 se točke ne štejejo. Od vključno 50 do 100 se računa kot cela stotica, Ker ima mesec povprečno 25 delovnih dni, se računa 100 : 25 = 4. Ta štev, 4 se smatra kot osnovna draginjska doklada din 4 na dan. Ta osnova se potem deli na posamezne skupine 'delavstva in sicer: 1. skupina: delavci, samci, vdovci in oženjeni brez otrok din 2.25. 2. skupina: oženjeni in vdovci do treh otrok do 16 let star. din 3.—. 3. skupina: oženjeni ali vdovci s 4 in več otroci do 16 let star. din 4.—, 1. skupina: delavke brez otrok din 1,10, 2. skupina: delavke z 1 do 3 otrok in do 16 let starosti din 1.60. 3. skupina: delavke z 4 in več otroci do 10 let starosti din 2.20 in mladoletni pod' 16 let in ženske pod 18 let din 0.70. Gornje draginjske doklade pristojajo delavcu, delavki za vsak storjeni šiht in tudi nedeljski. Indeksna številka se vsaka 2 meseca na novo določil Za njo so merodajne povprečne cene, po katerih se bodo dobivalle v indeksu navedene življenjske potrebščine v Mežici ozir. Črni in okolici. V svrho ugotovitve kazalnega števila in s tem višino draginjskih doklad, se vsaka 2 meseca do 10. sestane odbor, sestoječ iz dveh predstavnikov podjetja in 4 delavskih zaupnikov. Ako bi se ne dosegel siporazum med zastopniki podjetja in delavskimi zaupniki, odloča končno rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Zgoraj navedene dloklade se izplačujejo delavstvu ne oziraje se na njihovo mezdno kategorijo. Podjetje si pridrži pravico, da v slučaju znatnega padca cen svincu ta dogovor odpove na 3 mesece, ter v odpovednem roku skliče sestanek z delegati, glede v takih slučajih potrebnih novih pogajanj. Na podlagi zgoraj navedenega indeksa in načina za izračunavanje draginjskih doklad na določene skupine delavstva, znašajo od 1. julija t, 1. draginjske doklade na vse temeljne in akordne mezde sledeče: za delavce v prvi skupini din 11.25; za delavce v drugi skupini din 15.—; za delavce v tretji skupini din 20.—; za delavke v prvi skupini din 5.50; za delavke v drugi skupini din 8.—; za delavke v tretji skupini din 11.—j za moške pod 16 in ženske pod 18 1. din 3.50. Če sedaj vzamemo, da znaša temeljna mezda din 55.—; za kopače din 48—51—53.—; za učne kopače in starejše vozače din 45.—; za ženske pa din 33.—. Poleg teh temeljnih mezd pa plačuje podjetje od leta 1929. dalje še prostovoljno kot nekako osebno doklado za odškodnino številnejšim družinami in sicer: za družino tremi otroki din 3.—, s štirimi otroki din 5.—, s petimi in več otroki pa din 7.— na storjeni šiht, potem moramo priznati visoko uvidevnost podjetja za potrelbe delavstva in bi bilo jako želeti, da 'bi postali tudi ostali rudarski podjetniki za potrebe delavstva tako uvidevni, predvsem pa uprava državnih rudnikov. KOVINARJI USPEH KOVINARJEV V LESCAH Zaradi naraščajoče draginje je delavstvo tovarne verig po svojih predstavnikih dne S. julija vložilo pri podjetju predlog za povišanje draginjske doklade. Zacini# mezdno gibanje v decembru, zaključeno v januarju t. 1., je prineslo precejšnje razočaranje, to pa zaradi tega, ker je bil sporazum vezan za dobo šestili mesecev in nam je onemogočal vsako akcijo za vzporedno povišanje prejemkov, uapram i/. dneva v dan naraščajoči draginji življenjskih potrebščin. Ce primerjamo povišek, dosežen v januarju, ki ’’»e znašal za delavca povprečno' din 100 na mesec na eni strani, na drugi strani pa porast skupnih življenjskih stroškov, ki so po podatkih »Indeksa« od septembra lanskega leta do maja letošnjega leta višji za 34.26 odst. in temu še dodamo dvig cen življenjskih potrebščin v juniiiu in juliju, tedaj naši naslednji predlogi vsekakor ne presegajo narasle draginje: 1. za vsakega delavča(ko) povišek din 2 na uro; 2. za ženo delavca draginjska doklada din 200 na mesec in 3. za vsakega otroka do 14 leta din 80 na mesec. D,ne 10. julija je podj,etje obvestilo obratne zaupnike, d,a ne more biti govora o predloženem povišanju draginjskih doklad, ker je bil sporazum sklenjen v januarju na podlagi uredbe 15. odst. 5. zakona o minimalnih mezdah, ki določa enomesečno odpoved. Ker pa gre tukaj samo za vprašani« zvišanja prejemkov kot logična posledica nastalih razmer, se nam zdi odgovor na naše predloge samo oviranje in zavlačevanje, ker se še dobro spominjamo, v kakšnih okoliščinah je bil omenjen; sporazum sklenjen. Da bo pa podružnici SMRJ, oz. njenim predstavnikom mogoče uveljaviti upravičene Predloge, je dolžnost slehernega delavca(ke), zaposlenega v omenj,enem podjetju, da se organizira. Nepopravljivo krivico dela vsemu delavstvu, kdor stoji izven organizacije. Dotič-nike bi lahko primerjali s kukavico, ki čaka samo na to, da se okoristi na račun drugih. Sodrugi(-ice). imamo še nešteto vprašanj, ki jih bo treba rešiti, potrebna pa nam je predvsem ta zavest, da je pri reševanju skupnih interesov uspeh samo v skupnosti. Precejšnje število delavcev in delavk spada po kolektivni pogodbi v višjo kategorijo. Razumljive so pritožbe zaradi neupoštevanja ko-lektivmie pogodbe oci strani podjetja, nerazumljivo pa je, da vlada taka mlačnost napram organizaciji. Vsak (Posameznik dobro ve, da mu v pogodbi označeno pripada, vedomia pa pozablja, da je pri tem skupnem, dogovoru treba biti tudi v skupnih vrstah, odnosno biti' član tiste organizacije, katera je to pogodbo sklenila in uspeh prav gotovo ne bo izostal. Pri zadnji intervenciji zaradi 25 delavcev in delavk, ki jim po ipogodbi pripada višja kategorija, so zaupniki dobili odgovor, da to spada k draginjskim dokladam. Vemo pa vsi dobro, da je bila kolektivna pogodba sklenjena v povsem normalnih časih v letu 1935, da je to stvar zase, dravinjske doklade kot take, kar beseda sama pove, so pa popolnoma dru-Sio vprašanje. Sodrugi, časi so resni, hitro se izipreminja-jo, če pa bo še nadalje prevladovala taka malomarnost mflPram onganizaeijski skupnosti ko't do sedaj, se bo to bridko maščevalo. Da pa vse to preprečimo, je nujno potrebno, da je sleherni delavcec(ka) redni član S. M. R. J. Družnost! SMRJ KAMNIK Redko kdaj se oglašamo v naših str. glftsilih, kot bi bilo v našem kraju vse v najlepšem redu in bi delavstvo ne imelo ničesar potožiti. — V resnici pa ni tako. — Tudi ipri nas gre čas svojo pot in seka vsak dan nove rane po odrešenju hrepenečemu proletariatu. Kot v drugih krajih, je tudi delavstvo tovarne »Titan« d. d. pričelo akcijo za povišanje plač z ozirom na rastočo draginjo. Vendar so doseženi uspehi zelo skromni. V dveh mezdnih gibanjih smo dosegli komaj 10 do 12 odst. povišanje mezd, dočim je draginj* porasla za preko 40 odst. Kljub izgovorom tovarne o pomanjkanju materijala, bo naša dolžnost, da čim-prej dosežemo .zopet povišanje mezd v višini, ki odgovarja porastu cen življenjskih potrebščin. Veliko lažje bi bilo naše delo, če bi se vse delavstvo v tovarni zavedalo resnosti položaja in potrebe ipo pravi svobodni strokovni organizaciji. Res je, da je zadnji čas več delavcev speznalo svojo dolžnost in pristopilo v našo organizacijo, vendar jih je še precejšnje število, ki še vedno tavajo v temi, izkoriščajoč delo in borbe zavednega organiziranega delavstva, ki se ne plaši boja za boljši socialni položaj — boljši košček kruha. Vsem onim, ki aktivno delujejo v naši rdeči strok, organizaciji SMRJ, kličemo vstrajajte v poštenem iboju, bodočnost je naša! Onim, ki tavajo v temi, ki ne znajo rabiti lastne pameti, pa želimo, da izpregledajo ob 12. uri in spoznajo, da je njihovo mesto v vrstah SMiRJ, v vrstaJh zavednega in ustvarjajočega delavstva, če se prištevajo v vrste kovinarskega proletariata. Zadnji čas je tudi za one, ki po gostilnah opevajo svojo lastno zavednost, kritikujoč brez premisleka vse, kar se brez njih naredi, narediti brez njih se pa mora, ker ne pridejo 'blizu, kjer se za delavstvo kaj ustvarja. Ponovno vas vabimo, ipokažite svojo tradicionalno zavednost na terenu, odvrzite svoje stare pomisleke, pridite v naše vrste, ustvarjajte z nami, potrebe delavstva so velike, široko je polje, možnosti za uspešno delovanje imate več kot dovolj. Če ste v resnici to, za kar se izdajate, 'boste poslušali naš klic in se nv« odzvali, če ne, ste samo brezplodni egoisti, preko katerih bo šla bodočnost. Delavec. SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA LEP USPEH SDSZJ V TVORNLCI TANINA V SEVNICI OB SAVI S 1. junijem je delavstvo naše tovarne doseglo 15 odst. povišanje draginjskih doklad, tako da znaša ves ipovišek do sedaj približno 23 odst. Povišanje še ne odgovarja porastu draginje, ker indeks cen izkazuje že 34 odst. poviška. Tukajšnje delavstvo je zadovoljno s pridobitvijo, posebno še, ker je g. dir. P. R. pri pogajanjih izjavil, da so pri njem vedno odprta vrata, čim bi cene narasle, da se o vprašanju draginjskih doklad ipogaja. Gospodje sosednih podjetij sledite. — Radovedni smo, kako bi se dotični gospodi, ki je pred povišanjem govorila, da so delavci predobro plačani, zdelo, če ‘bi dobili polovico manj kakor dobe in bi se jim pričel krčiti želodec. STAVBINCI KAKO ».V 'f.V: l LAŽEJO Med zadnjo stavbinsko stavko oblasti niso dovolile javnega zbiranja prostovoljnih prispevkov za podpiranje stavkujočih. Navzlic temu je vsaka izmed štirih strokovnih organizacij v ožjem krogu svojih pristašev zbirala prostovoljne prispevke za financiranje izrednih izdatkov v stavki. Nikoli nismo zaznali koliko sredstev je nabrala ena ali druga ostalih treh organizacij. Vemo samo to, da so te organizacije dajale samo svojim članom podpore tekom stavke in to le iz agitacijskih razlogov, ker se niso niti najmanj ozirale na resnične ipotrebe stavkujočih. Ko jih je Savci*, gradjevinskih radnika pozval, naj dajo nekaj sredstev v skupni stavkovni fond, sc niti ena teh organizacij ni pozivu odzvala. Iz tega se jasno vidi, koliko jim je bilo na tem, da delavstvo v borbi vzdrži in zmaga. Savez gradjev. radnika ni delal nobenih razlik med organiziranimi in neorganiziranimi, — Kjer je bila sila in potreba večja, tam je priskočil v pomoč. Vse priznanje gre našemu zavednemu članstvu, katero je v tej borbi pokazalo toliko uvidevnosti in razumevanja, ter ni pritiskalo za podpore, do katerih je imelo na vsak način pravico, samo da so lahko nekaj doibili oni stavkujoči stavbinci, ki niso imeli kaj v usta djati. Samo tej visoki zavednosti je pripisati vztrajnost delavstva v zadnji borbi. Danes te organizacije delajo na vse pretege agitacijo med delavstvom s tistimi borimi podporami, katere je dobila peščica njihovih članov, češ, mi smo dajali podpore v denarju, rdeči pa ne. Zaveden delavec bo pljunil na tako podlo agitacijo, če bo vedel, da je Sgrj mnogo več izdal za stavko, kot vse ostale organizacije skupaj, a pri tem je gotovo mnogo manj prejel v prostovoljnih.iprisipevkih nego one. ' naš iv* ir vi. Govore po- nekod, da so neki podjetniki prispevali za Sgrj po 20 do 40 tisoč dinarjev, da bi dajal stavku-jočim podpore. Na take bedastoče sicer ni vredno odgovarjati. I ..i .j, ii& »a **«3 ttm Juz j* 1.1 J- -• Z..-. ;.T.J ..." Beležke VOJAŠKA SLUŽBA IN ČLANSKE PRAVICE PRI OUZD-u. Na prošnjo OUZD-a v Ljubljani objavlja.no: »Zakon o zavarovanju delavcev določa, da za časa orožnih vaj delavčevo članstvo pri OUZD u ne preneha in da se zavarovalni prispevki za ta čas ne plačajo. Razen tega določa, da se čas vojaške službe zavarovancu vračuna v pokojninska leta, čim je bilo zanj vplačanih vsaj 50 tednov pokojninskih prispevkov. Da more OUZD zaradi gornjih določb po eni strani pravilno predpisati zavarovalne prispevke, oziroma jih za čas delavčeve orožne vaje odpisati, ipo drugi strani pa delavčevo vojaško službovanje vpoštevati v pokojninsko do- I bo, je potrebno, da delodajalci in delavci z vojaškimi listinami ali od občine overovljenim prepisom ali izpiskom prijavijo OUZD-u, od katerega dne in do katerega dne je član služil orožne vaje ali vojaško službo vobče. Podrobna navodila za to je OUZD objavil v svojem listu »Delavsko zavarovanje« št. 7, ki ga morejo interesenti dobiti brezplačno ipri poslovalnicah Okrožnega urada.« PRIJAVLJANJE DELAVSKIH ZASLUŽKOV PRI OUZD V PRIMERU SKRČENJA OBRATA Iz pisarne OUZD-a v Ljulbljani smo prejeli: »Zaradi pomanjkanja surovin so nekateri obrati skrčili svoje obratovanje za enga ali več dni v tednu tako, da so se povprečni zaslužki delavcev na ta način znižali. Ker delovno razmerje zaradi kratkodohnifo prekinitev ne preneha, delodajalci ne morejo tako zaposlenih delavcev za vsak delovni dan posebej prijav-1 ati in odiavljati, marveč je treba njih zmanj- šani zaslužek prijavljati OUZD-u s »prijavnicami o spremembi« zaradi uvrstitve v nižji mezdni razred. To velja za vse delavce, ki so plačani na akord ali od ure. »Prijavnice o spremembi« naj predlagajo delodajalci mesečno do vsakega 8. dne v mesecu na temelju povprečnega zaslužka delavčevega iz pretečenega meseca. Na ta način je delodajalcem olajšano prijavljanje, delavcem pa so obvarovane njihove pravice. Navodila ;|a prijavljanje povprečnih mesečnih zaslužkov so objavljene v 4. številki lista »Delavsko zavarovanje«, ki ga izdaja OUZD v Ljubljani.« POKOJNINSKO ZAVAROVANJE TRGOVSKIH POMOČNIKOV Od 1. 7. 1940 dalje so trgovski pomočniki in pomočnice zavarovanj za onemoglost, starost in smrt pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Tozadevno prijavo so dolžni delodajalci ipredložiti temu zavodu v roku 14 dni. V izogib naknadnemu odpisu prispevkov za to zavarovanje in nepotrebnemu pojasnjevanju, naj oni delodajalci, ki imajo trgovske pomočnike prijavljene v zavarovanje pri OUZD v Ljubljani, sporoče temu uradu z dopisnico, da so svojega pomočnika prijavili v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu. Okrožni urad bo mogel prenehati z nadaljnjim predpisovanjem prispevkov za onemoglost, starost in smrt le onim delodajalcem, ki bodo tozadevno obvestilo iposlali uradu še tekom meseca julija 1940, drugače pa le na podlagi odloka, ki ga bo pozneje izdal Pokojninski zavod. Vsem delodajalcem, ki bodo sami javili prenos zavarovanja, bo urad že od 1. 7. 1940 dalje predpiso- val samo še prispevke za slučaje bolezni in j vanje liraiiarine in dajanje ostalih podpor po n tstcev, sino naprosili kr. nezgode, ostalim pa z mesecenr, ko bo uradu S 15 Z. o z. d. tistim delavcem, ki 'iO zboleli ukrene potrebno za redno da v dobi stavke. Fod št. VI-14. 215-23 dostavljeno olbvestilo Pokojninskega zavoda, je zavarovanje izvršil. STAVKA IN IZPRTJE NE RAZVEŽETA SLUŽBENEGA RAZMERJA Okrožni urad za zavarovanje delavcev je zadnje čase v več primerih odklonil izplačilo liranarinc delavcem, ki so zboleli v teku stavke, češ, da je z nastopom stavke prestalo njihovo služben« razmerje in s tem tudi zavarovanje. Stališče Okrožnega urada pa pravno ni pravilno. Službeno razmerje po določilih našega obrtnega zakona prestane ali z redno odpovedjo, ali s potekom dobe, za katero se je sklenVo, ali s takojšnjim odpustom delavca, ali pa z izstopom delavca iz službe. V vseh teh štirih primerili je vsaj ena izmed obeh strank, ali podjetnik ali pa delavec, trdno odločena, da službenega razmerja ne bo nadaljevala. Taka enostranska volja, ki se inora pa pokazati v izjavi tudi na zunaj, takoj ra/veže službeno razmerje. Delavcu ali podjetniku ostanejo ob neupravičenem odpustu ali izstopu 'samo odškodninski zahtevki. Povsem drugače je pa pri stavki rrfi izprtju. Kadar delavci stopijo v stavko, nima nihče namena službo zapustiti. Njhov namen je v vseh gospodarskih stavkah samo ta, da dosežejo 's skupno ustavitvijo dela za krajšo ali daljšo dobo in s pritiskom na podjetnika boljše delovne pogoje. Vsak udeleženec stavke hoče ostati še naprej v službi pri svojem dotedanjem službodavcu. Nihče se ne tepe in strapfa zato, da bi se po uspešnem koncu stavke samo drugim delavcem, ki bodo prišli na njegovo mvsto, godilo bolje, ampak "se vsak bojuje zato, da bo njemu pri istem gospodarju | šlo bolje. Enako je v primeru izprtja. Tudi tu pod- jetnik noče izgubiti svojih delavcev, ampak s pritiskom na delavstvo želi doseči z začasno ustavitvijo obrata, da ddavci skupno pristanejo na poslabšanje delovnih pogojev, nakar se bo začelo znova z rednim obratovanjem. Niti pri stavki, niti pri izprtju ni ne na strani podjetnika, ne na strani delavstva volje razvezati službe. Podjetnik pač lahko, če smatra, da delavci brez razloga stopili v stavko in s tem zagrešili o'pustni ra/log po § 239 t. 3 Zakona o obrtlh, delavstvo na mestu odpusti, kakor tudi delavstvo, če smatra, da je izprtje nezakonito, takoj razveže 'službo po S 238 t. 2 in zahteva iz § 211 Zakona o obrtih redno mezdo za ll-dnevno odpovedno dobo. Odpust in izstop S3 morata pa javno naznaniti. Dokler takega vidnega in zaznavnega izraza volje strank tii, tako dolgo službeno razmerje obstoji, z njim vred pa tudi vse zakonske pravice in dr. smo prejeli naslednji odgovor: »Pozivno na tamk. gornji dopis se obveščate, da je kraljevska banska uprava v stvari neizplačila podpor za poklicane vojne obveznike dobila od strani ministrstva s.ocialne politike in narodnega zdravja obvestilo, da more nakazati pokritje za izplačilo podpor samo v mejah dotacij finančnega ministrstva. V zadnjem času so ibile dotacije finančnega ministrstva v zaostanku, zaradi česar niso mogli bili izplačani razni čeki pri Poštni hranilnici. Te dni pa je ministrstvo nakazalo večji znesek in je medtem bilo že izdano potrebno kritje.« ORGANIZACIJE SO ŠOLA DELAVSKEGA RAZREDA Naše svobodne strokovne organizacije so re's posledica gospodarskega življenja v človeški družbi. Nujna posledica so, \ j a- Tc razmere so prepričale delovnega človeka, da nekaj ni prav >. Socialne ali družabne razmere torej diktirajo, da sc morajo proletarci boriti za svoj prav, in sicer boriti enotni in združeni v svoji svobodni strokovni organizaciji. Delavska vojska mora biti enotna in močna. Ali poleg enotnosti in jakosti je pa potrebna še trdna zavednost in notranje prepričanje, da je organizacija na pravi poti, da organizacija ve, kaj hoče in kako hoče. Dve glavni nalogi sta torej tu. Prva trda in enotna organizacija, in druga zavest članstva in poznanje razmer, političnih, gospodarskih in socialnih, da potem na podlagi enotnega spoznanja organizacija vodi svojo taktiko ob upoštevanju vseh okoliščin, ki bi utegnile vplivati na težje ali lajše boje' in na manj dobre ali boljše uspehe pri udejstvovanju. To so tehtni razlogi, ki kar najbolj opominjajo, da strokovne organizacije goje zlasti kulturno ali izobraževalno delo v vseh panogah znanstva, ki utegne koristiti organizaciji pri njenih akcijah. Izobraženo in zavedno članstvo je najboljša podlaga za uspešno delo, ker pri raznih akcijah nikdar ne dela organizaciji težav, ampak jo vedno solidarno podpira. In v teni je največ moči. Danes ne zadostuje več, da sem član, moram tudi razumeti prav vsako kretnjo organizacije in jo podpreti, da ne škodujem njej, sodrugom. in samemu sebi. S tega stališča smatramo, da je kulturno delo v strokovnih organizacijah ob današnjem razvoju človeštva nujno potrebmo, ker je najsolidnejše jamstvo, da bodo organizacije z uspehom delovale za svoje članstvo. Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen.