Guča spet vabi na Kras V Trstu od nedelje filmski festival Maremetraggio V sovodenjski občini ceste kakor dirkališča
Primorski
št. 148 (20.776) leto LXIX.
Vlada vse bolj talec desnice
Dušan Udovič
Jutri in pojutrišnjem bo v Bruslju zasedal Evropski svet, glavna tema na dnevnem redu pa bo ekonomska politika. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za povečanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade, med katerimi je v Evropi strašljivih preko petnajst milijonov brezposelnih. Zasedanje pa bo tudi priložnost za preverjanje napredka pri vzpostavljanju ekonomske in monetarne unije.
Italija si veliko obeta od tega zasedanja, kot je včeraj v parlamentu poudaril predsednik vlade Enrico Letta, ko je vzneseno dejal, da mora Evropa na akutna vprašanja, ki so na dnevnem redu, dati konkretne odgovore, če hoče preživeti. Za Italijo pa ima tokratni Evropski svet še dodaten pomen, ker se bo v petek tudi uradno zaključilo obdobje, v katerem je bila zaradi slabega gospodarskega položaja, proračunskih nerav-novesij in javnega dolga pod posebnim nadzorom unije. Bolnik v okrevanju, pravijo optimisti, čeprav je obenem jasno, da se njen labilni položaj lahko takoj spet poslabša. Bruseljsko srečanje vsekakor ne bo lahko, napoveduje se ostra konfrontacija, v kateri bo skušal Letta čim bolje zaigrati svoje karte.
Verjetno bi v Bruselj odpotoval s kakšno skrbjo manj, če ga ne bi spremljala pravkar izrečena težka obsodba Berlus-conija, liderja ene izmed strank, nosilnih partneric njegove emergenčne vlade. Čeprav vsi hitijo poudarjati, da prvostopenjska sodba milanskih sodnikov ne bo vplivala na stabilnost vlade, je bilo že na včerajšnji dan jasno, da ni tako, kajti Berlusconijevi pristaši so takoj zaostrili svoja stališča glede vseh pomembnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ko pišem ta uvodnik še ni znano, kaj sta si povedala Letta in Berlusconi na sinočnjem srečanju, a je možno po logiki dogajanja sklepati, da bo desnica ponovno vsiljevala reformo pravosodja kot prednostno izbiro. Reformo po svoji meri, seveda.
Možno je predvidevati, da bo Lettova vlada kljub novim pritiskom preživela, saj je Berlusconi prvi, ki jo deklarativno podpira in tako v javnosti krepi svoj imidž »državnika s čutom odgovornosti«. Gotovo pa je, da bo vlada zaradi njegovih neskončnih sodnih zgodb vse bolj predmet pogojevanja in izsiljevanja desnice.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 26. JUNIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 lili £-«+ UUUUU I
italija - Razdvojena je glede davka IVA in vojaških lovcev F35
Lettova vlada pod pritiskom
Premier se je včeraj sešel z Epifanijem in Berlusconijem
ljubljana
Glasbena matica odlikovana z redom za zasluge
gorica - Skupščina delničarjev KB1909
Goriški velikan postopno okreva
GORICA - Družba KB1909je več let ustvarjala kapital, lani pa je zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov prvič beležila izgubo v višini skoraj deset milijonov evrov. V Kulturnem domu v Gorici je predsednik Boris Peric pojasnil delničarjem, kako je do tega prišlo, obenem pa napovedal, da so projekcije za letos spodbudne, saj naj bi se leto 2013 zaključilo z znakom plus. Kapital raste, finančna izpostava pa se niža.
Na 3. strani
sesljan - Včeraj zjutraj na prehodu za pešce
Avto do smrti povozil pešca
V M
gorica - Sojenje se bo nadaljevalo julija
Svojci umrlih delavcev niso dočakali razsodbe
RIM - Vlada premiera Enrica Lette je v težavah. Danes bi morala sprejeti odločitev glede že odrejenega povišanja davka na dodano vrednost IVA z 21 na 22 odstotkov, a še vedno ni jasno, kaj bo naredila. Poleg tega se je v zadnjih dneh v njenih vrstah razvnela polemika o nakupu 90 vojaških lovcev F35, saj nekateri njeni člani, kot je minister Graziano Delrio, dvomijo v smotrnost te operacije. Ta in podobna razhajanja pa je še zaostrila ponedeljkova obsodba bivšega pre-mierja Silvia Berlusconija na sedem let zapora in na dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi zadeve Ruby.
Letta se je včeraj sestal z voditeljema Demokratske stranke Epifanijem in Ljudstva svobode Berlusconijem, da bi skušal najti rešitve za odprte probleme. Za zdaj ni videti vladne krize, a na dlani je, da je vlada pod resnim pritiskom.
Na 11. strani
Tržaški župan Cosolini o prometnem načrtu
Na 4. strani
Danes v Gorici občni zbor NŠK
Na 8. strani
Trst: izidi mature na nižjih srednjih šolah
Na 9. strani
Primer Menicali, od jutri sojenje v Kopru
Na 12. strani
Forum napada družbo Irisacqua
Na 14. strani
LJUBLJANA - Ob dnevu državnosti je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor podelil državna odlikovanja posameznikom in nekaterim organizacijam. Najvišje priznanje, zlati red za zasluge, je dobila smučarka Tina Maze, red za zasluge pa so med drugimi prejeli tudi Glasbena matica iz Trsta, Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji oziroma v Avstriji.
Na 2. strani
ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH r<B SKUPIN
MAVHINJE
22.6. - 7.7.
/M0
Aerodrom Ljubljana
9771124666007
2
Četrtek, 27. junija 2013
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Predsednik Borut Pahor podelil odlikovanja ob dnevu državnosti
Red za zasluge Glasbeni matici za delo v korist Slovencev v Italiji
Zlati red za Tino Maze - Med nagrajenci tudi Zvezna gimnazija za Slovence iz Celovca
LJUBLJANA - Ob dnevu državnosti je predsednik republike Borut Pahor podelil državna odlikovanja posameznikom in nekaterim organizacijam. Najvišje priznanje, zlati red za zasluge, je dobila smučarka Tina Maze, red za zasluge pa so prejeli Glasbena matica za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji, Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Neva in Mile Trampuš za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine ter Planinsko društvo Ljubljana - Matica za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120. obletnici društvenega dela.
Ob podelitvi je Pahor dejal, da ko slavimo prejemnike odlikovanj, skupaj z njimi praznujemo dosežke, ki so izjemni in izredni. Odlikovanje po njegovih besedah ni le priznanje posameznikom ali skupini, ampak je veliko več. Kot pojasnjuje, je to sporočilo vsem, »da se moremo in moramo veseliti uspehov drug drugega, da zmoremo izreči pohvalo in zahvalo tistim, ki jo zaslužijo, da se znamo navdihovati z zmagami, ki so jih dosegli drugi, za preizkušnje, ki jih morda uspemo opraviti tudi sami.« Nagrajencem pa je Pahor dejal: »Ne glede na to, kdo ste prejemniki nagrad in odlikovanj, in ne glede na to, zakaj jih prejemate, imate skupno lastnost: imate osebnost, imate značaj, imate izdelan vrednostni sistem in imate neskončno močno voljo, da se borite za tisto, v kar verjamete ne glede na okoliščine.«
Najvišje odlikovanje je včeraj prejela smučarka Tina Maze. Kot piše v obrazložitvi, je zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem. Mazejeva je v zahvali dejala, da svojega dela nagrajenci ne opravljajo zaradi nagrade. A priznanje, ko te ljudje vidijo kot navdih drugim, je največje, kar si ga lahko nekdo želi, je še dejala smučarka.
V obrazložitvi podelitve reda za zasluge Glasbeni matici pa je zapisano, da po 100 letih delovanja Glasbene matice s sedežem v Trstu in šolami v Gorici, Špetru, Trstu in Ukvah ta pomembna ustanova v prostoru slovenske skupnosti na drugi strani meje ohranja svojo neprecenljivo vlogo v življenju slovenske narodne skupnosti in v njenem glasbenem in kulturnem ustvarjanju. »Delovanje Glasbene matice je zgled nenehnih prizadevanj za kakovost in razvoj. Je tudi zgled visoko strokovnega in nesebičnega dela, ki ne priznava ovir, pač pa le priložnosti za krepitev notranje moči in ustvarjalne energije, ki jim jo med drugim daje tudi glasba,« še piše v obrazložitvi, v kateri je še zapisano, da ima v vseh treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine, kjer živijo Slovenci v Italiji (tržaški, goriški in vi-demski) čez 600 gojencev in je do zdaj izšolala več kot 100 diplomantov, med drugim šer piše v obrazložitvi.
Ob prejemu odlikovanja je Glasbeni matici v imenu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze čestital predsednik Rudi Pavšič. »Odlikovanje, ki ga je predsednik Borut Pahor podelil naši članici ob dnevu državnosti, je pomembno priznanje za delovanje in doseženo visoko raven kakovosti na glasbenem področju v korist celovitega razvoja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ustanovo so v njeni stoletni zgodovini vodili ugledni posamezniki, ki so s svojim prizadevanjem in strokovnim doprinosom ter z ustvarjalnimi in poustvar-jalnimi dosežki prispevali, da je danes Glasbena matica priznana in cenjena institucija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru,« je v čestitki zapisal Pavšič.
Odlikovanci s predsednikom Borutom Pahorjem: za Glasbeno matico sta odlikovanje dvignila predsednica Nataša Paulin (druga z desne) in ravnatelj Bogdan Kralj (prvi z leve)
up.rs
ljubljana - Praznovanje dneva državnosti
Slovenija pred dvaindvajsetimi leti razglasila samostojnost
LJUBLJANA - V Sloveniji so včeraj praznovali dan državnosti. 25. junija 1991 je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Slovenija je po razglasitvi prevzela nadzor nad svojimi mejami.
V Sloveniji je namreč 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem se je za samostojnost izreklo 88,2 odstotka volivcev, udeležba pa je bila 93,2-odstotna. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti, zato so se 27. junija začeli oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Slabo leto pozneje je bila Slovenija že članica OZN.
Osrednja slovesnost ob letošnjem državnem prazniku je potekala v ponedeljek na Kongresnem trgu, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Borut Pahor. V svojem nagovoru je opozoril, da tako kot smo si samostojno državo priborili, jo lahko tudi zapravimo. Poudaril je, da moramo ostati gospodarji svoje usode in pozval k složnosti naroda. Pahor je včeraj tudi položil venec
k Pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991, položitve venca pa so se udeležili tudi nekateri ministri.
Dan državnosti so na predvečer praznika s slavnostno sejo obeležili tudi v DZ, kjer je predsednik parlamenta Janko Veber dejal, da »nas je kriza močno prizadela, za vrnitev na pot uspeha pa bo potrebnega precej časa in potrpežljivosti, predvsem pa veliko razuma in konsenza, ki bo omogočil, da bomo predvsem navzven nastopali usklajeno, samozavestno in prepričljivo.«
Tako slavnostne seje kot osrednje državne proslave pa se niso udeležili predstavniki največje opozicijske stranke SDS, ki so se zaradi nasprotovanja povabilu praporščakov, ki nosijo rdečo zvezdo, dan državnosti odločili proslaviti na slovesnosti v Celju.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v poslanici ob dnevu državnosti kljub temu zapisala, da je od nastopa nove vlade bistveno manj notranjih razprtij in napetosti, kar navdaja z upanjem. Ocenila je tudi, da smo »danes kljub načelnim in povsem razumljivim razlikam in neskladjem ter napetostim in navkljub številnim pomanjkanjem in odrekanjem ponovno sposobni ravnati složno za dosego skupnega dobrega in da smo na pravi poti«.
Britanski princ Edward s soprogo prvič v Sloveniji
LJUBLJANA - Na prvi obisk v Slovenijo danes prihaja grof Wesseški, britanski princ Edward, s soprogo Sophie. Udeležila se bosta različnih dogodkov, namenjenih promociji britanske dediščine in inovacij, ustvarjanju poslovnih priložnosti ter krepitvi odnosov s Slovenijo. Srečala se bosta s premierko Alenko Bra-tušek in predsednikom republike Borutom Pahorjem. Grof in grofica Wesseška prihajata na obisk na povabilo britanskega veleposlanika v Sloveniji Andrewa Pagea. Udeležila se bosta dogodkov v okviru projekta Great British Days, ki jih med sredo in petkom pripravlja veleposlaništvo v Ljubljani.
Razstava Beograd skozi stoletja
KOPER - Danes ob 17. uri bodo v atriju Pokrajinskega muzeja Koper odprli razstavo Beograd skozi stoletja. Razstavo pripravljajo Istorijski arhiv Beograd, Pokrajinski arhiv Koper in Mestna občina Koper. Gostujoča razstava Beograd skozi stoletja (9. - 20. stoletje) Istorijskega arhiva Beograda so prvič postavili leta 2003. Kasneje dopolnjena, prikazuje življenje mesta skozi več stoletij. V zgodovini Beograda so se v kotlu političnega vrenja in dramatičnih dogajanj prepletali vplivi velikih sil in različnih kultur, po drugi strani nevidno povezanih v organsko in dolgotrajno celoto z globokimi koreninami.
Najpomembnejši in najzanimivejši dokumenti so razvrščeni v tematske, problemske in kronološke sklope. Devet celot obsega čas od najstarejše omembe slovanskega imena Beograda in vrnitev v čas despota Stefana Lazarevica, ko je mesto prvič postalo srbska prestolnica (1403-1427), do konca 20. stoletja. Od najstarejšega dokumenta Dialog Osmana in Kristjana iz 16. stoletja, s katerim se začne drugi del Med polmesecem in križem, pa do zadnjega poglavja Med srpom in kladivom razstava v labirintu prostora in časa ponuja obiskovalcu možnost spoznavanja in raziskovanja zgodovine mesta in njegove identitete, prikazane na simboličnem srečanju različnih civilizacij. Posebej za gostovanje v Sloveniji je pripravljen zadnji del razstave z naslovom Slovenci v Beogradu. Šesti sklop je posvečen velikima človekoma, ki povezujeta dva naroda, skladatelju Davorinu Jenku in pionirju letalstva Edvardu Rusjanu.
ljubljana - Pred parlamentom se je zbralo nekaj tisoč ljudi
Za socialno pravično zdravstvo
Pobudniki shoda zahtevajo temeljito zdravstveno reformo in tak javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsem, predvsem pa brez korupcije
LJUBLJANA - Nekaj tisoč ljudi se je včeraj zbralo pred parlamentom na Trgu republike, ker so zahtevali socialno pravičen zdravstveni sistem. Različne skupine, gibanja, društva in organizacije (shod jih podpira kar okoli 20), so brali svoje zahteve in poudarjali predvsem, da je treba narediti konec korupciji in da Slovenija potrebuje temeljito zdravstveno reformo.
Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov, ki je bila pobudnica shoda, je med drugim poudaril, da od vlade zahtevajo pripravo temeljev za celovito prenovo javnega sistema. »Zahtevamo tran-sparentno porabo v javnem zdravstvenem sistemu, želimo si socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja, ki naj temelji na solidarnosti, zahtevamo široko dostopen javni zdravstveni sistem, ničelno stopnjo korupcije v zdravstvenem sistemu, zahtevamo tudi kazen za dokazano korupcijo,« je dejal. »Bolniki morate
postati središče zdravstvenega sistema, to je vaša in naša pravica,« je prepričan. S tem se je strinja Darja Mihelčič, ki je spregovorila v imenu bolnikov in jih pozvala, naj od odgovornih zahtevajo uresničevanje pravic in se borijo za izboljšanje zdravstvenega sistema.
Prizadevanja Iniciative zdravnikov podpirajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Njegov generalni direktor Simon Vrhunec je za STA poudaril, da je velik podpornik javnega zdravstva, saj lahko po njegovem mnenju samo javno zdravstvo zagotovi pravične zdravstvene storitve na solidaren način.
Zbrani na shodu in mimoidoči so lahko podpisali tudi peticijo za ohranitev družinske medicine. Igor Muževič iz sindikata Praktik.um je poudaril, da je treba sporočiti, da je njihova dolžnost, da opozorijo nosilce zdravstvene politike, da je treba zdravstvo obdržati na prvem mestu.
Shod za ohranitev javnega zdravstva se je začel na Kongresnem trgu, od koder so se protestniki odpravili na pohod, med drugim mimo ministrstev za zdravje in finance pred parlament. Ne-
kateri protestniki so nosili zastave z datumi dosedanjih vstaj, spet drugi se za ohranitev pravičnosti zdravstvenega sistema zavzemajo z napisi na majicah in s transparenti. (STA)
V Ljubljani se je v podporo javnemu zdravstvu zbralo nekaj tisoč ljudi
a. černivec/delo
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 26. junija 2013
3
gorica - Skupščina delničarjev družbe KB1909
Po slabem letu 2012 spodbudni znaki okrevanja
Dokapitalizacija, nižjo zadolženost in strateške spremembe - Lani zamenjali štiri direktorje - Zaskrbljenost ZKB
GORICA - »Po letih rasti in uspehov je družba KB1909 zabeležila večjo izgubo,« je na ponedeljkovi skupščini delničarjev v Kulturnem domu v Gorici dejal predsednik Boris Peric, ki je v nadaljevanju razložil, da so projekcije za letošnje leto spodbudne. Leto 2013 naj bi se po napovedih zaključilo z znakom plus.
Peric je 45 navzočim delničarjem razložil, da je večji del izgube nastal zaradi izredne prodaje svežnja vrednostnih papirjev (-6,7 milijona evrov). V letnem poročilu piše, da je bila prodaja v neugodnih okoliščinah na trgu nujna za kritje finančne potrebe matične družbe KB1909. Na lanske negativne rezultate so vplivale tudi težave odvisnih družb, saj so se prihodki zmanjšali, zvišali pa so se stroški za financiranje. 31. decembra 2012 je izguba znašala 9,8 milijona evrov, kapital 33,9 milijona evrov, finančna izpostavljenost pa 55,5 milijona evrov. Lani so se delničarji odločili za dokapitalizacijo, ki je do konca leta 2012 prinesla 4,4 milijona evrov. »Računamo, da bomo v teh tednih presegli mejo 37 milijonov evrov kapitala,« je napovedal Peric. Skupina KB1909, ki šteje 396 zaposlenih (lani okrog 440), je poslovanje koncentrirala na štiri glavna področja: kavo, elektroniko, zdravstvo in založništvo. S prodajo družbe KB Invest
evrov. Za podjetja v ostalih sektorjih (Transmedia, Indules, TMedia idr) pričakujejo, da bo letošnje leto boljše.
Ob dezinvesticijah, prodajah in konsolidaciji kapitala je strateškega pomena znižanje zadolženosti. Pritisk bank je močan, cilj je zmanjšati finančno izpostavo družbe z lanskih 54 na 34 milijonov evrov konec leta 2013. »Prehodili smo več kot polovico poti, danes smo pri 40 milijonih,« je dejal Peric. Obveznosti do bank bodo končno manjše od čistega kapitala. Upra-
vitelji računajo, da bo izid poslovnega leta za KB pozitiven - nekaj nad 600.000 evri.
Med razpravo so delničarji delili nasvete in kritike. Podpredsednik ZKB Adriano Kovacic je v imenu banke izrazil zaskrbljenost nad negativnim rezultatom družbe KB ter opozoril, da ni prav pripisati krivdo samo splošni krizi. Omenil je, da bi bilo dobro vlagati v vrednostne papirje z nižjo stopnjo tveganja, pozdravil je reorganizacijo skupine Cogeco ter posvaril pred preveliko koncentracijo prometa v
Delničarji v mali dvorani Kulturnega doma, zgoraj pooblaščeni upravitelji Boris Peric, Dimitri Bauzon in Robert Tabaj
bumbaca
enem sektorju. Vprašal je, ali prinaša prodaja KB Investa dobiček v škodo družbe Dom, ob koncu pa je dejal, da so tudi v vodstvu družbe KB potrebne spremembe. »Pri vodilnih kadrih je pomembna sposobnost: če je ni v naši skupnosti, po-iščimo jo drugje,« je dejal in omenil, da ima ZKB komercialnega direktorja iz Trenta, ki je prinesel svežino in dobre rezultate.
Peric je v repliki priznal, da so upravitelji naredili napake in jih tudi popravili, potem ko jim je v preteklih letih uspelo ustvariti lep kapital - z 10 na več kot 30 milijonov v 10 letih. »Prodaja KB Investa ne prinaša dobička in ne škoduje družbi Dom,« je dejal Peric in razložil, da sodi transakcija v načrt racionalizacije: Dom bo imel nepremičnine za skoraj 30 milijonov evrov (v sklopu transakcije, ki likvidnostno ne bo obremenila družbe Dom, naj bi KB prevzela manjšinski delež v tej družbi). »O upraviteljih pa odločajo delničarji, mi smo odvisni od njihovega zaupanja,« je izjavil Peric. Tudi v skupini KB so že najeli zunanje vodilne kadre, ker je delokrog v skupnosti omejen. Razkril je, da so v skupini lani zamenjali štiri direktorje.
Vojko Kocman je opozoril, da verjetno niso vsega krivi direktorji, ampak tudi tisti, ki so jih na ta mesta postavili. Poleg tega je menil, da »bi morala biti delovna mesta v skupini za naše ljudi, ker nas naložbe v drugih deželah ne zanimajo«. Boris Peric se je s prvo izjavo strinjal, z drugo pa nikakor ne. Skupina ima svoja podjetja na območju od Bologne do Beograda, ker »če moramo inovirati in se razvijati, moramo biti uspešni na trgu, ki ni omejen na Trst in Gorico«. Direktor podjetja Indules Sergio Peloza je zatrdil, da ni bilo nikoli kadrovanja, Peric pa je odvrnil, da prav KB vseskozi vlaga v mlade kadre.
Skupščina je sprejela predlog, da se dividende ne razdelijo ter da se izguba 9,8 milijona evrov krije iz dela izjemne rezerve. Vrednost delnice se zniža na 3,26 evra, nakupna cena pa ostaja pri 3,88 evra. Soglasno je bil sprejet predlog, po katerem bo družba kupovala lastne delnice do 4% kapitala. Delničarji so prejeli novo številko zanimive revije skupine KB1909 preprosto, ki vsebuje članke z gospodarskega in drugih področij, zavod Ad formandum pa je pripravil razvedrilno zakusko. (af)
šolski urad fjk
Do jutri prijave za slovensko osebje
TRST - Jutri ob 24. uri zapade rok za prijavo na razpis natečaja za redno zaposlitev vodstvenega in upravnega osebja z znanjem slovenskega jezika pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, ki je bil 28. maja letos objavljen v italijanskem Uradnem listu. Gre za toliko pričakovani razpis za dodelitev osebja Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, za katerega so si v slovenski narodni skupnosti dolgo časa prizadevali in za kar so slovenski parlamentarci v Rimu že večkrat posegli.
Razpis predvideva natečaj za redno zaposlitev sedmih oseb: gre za eno mesto upravnega vodje drugega pasu z znanjem slovenskega jezika, dalje za tri mesta upravnega sodelavca z znanjem slovenskega jezika s področja št. II in z ekonomskim položajem F2 (za polovico teh mest je predviden skrajšani delovni urnik) ter za tri mesta upravnega funkcionarja z znanjem slovenskega jezika s področja št. III in ekonomskim položajem F1 (tudi v tem primeru je za polovico mest predviden skrajšani delovni urnik). V prvem in tretjem primeru morajo prosilci razpolagati z univerzitetno diplomo, v drugem primeru pa z diplomo višje srednje šole. Besedilo razpisa v slovenščini in italijanščini se nahaja na spletni strani Deželnega	šolskega	urada www.scuola.fvg.it, kjer je na voljo tudi obrazec, ki ga morajo kandidati oz. kandidatke izpolniti in poslati izključno preko osebnega cer-tificiranega naslova elektronske pošte, s katerim razpolaga vsak prosilec, na drugi certificirani naslov drfr@postacert.istruzione.it.
Prijavljeni kandidati bodo morali v okviru razpisa prestati dve pisni in ustno preizkušnjo (v slučaju potrebe lahko javna uprava določi predizbor), koledar pisnih preizkušenj oz. morebitnega pred-izbora pa bo objavljen v Uradnem listu 2. julija.
družbi Dom se je skupina delno umaknila iz nepremičninskega sektorja, v prihodnje bo prenehala delovati družba KB Finance. V finančnem sektorju gre omeniti še postopno prodajo deležev družbe KB v Klirinško depotni družbi (KDD): goriška družba bo od začetnih 26% do konca leta ohranila samo 10-odstotni delež.
Pozitivna novica zadeva družbo Co-geco, saj ji je deželna finančna družba Friu-lia potrdila podporo in podvojila vloženi kapital. Cogeco je lani zabeležil najslabši rezultat z izidom -4,156 milijona evrov, v glavnem zaradi težav na trgu, odpisa terjatev, odpisa dela zalog in višjih stroškov financiranja. Število zaposlenih v skupini Cogeco je padlo s 140 na 115. »Stvari se popravljajo, letos pričakujemo pozitiven rezultat. To je dobra družba, ki vneto dela,« je zagotovil Peric. V medicinskem sektorju je skupina Mark Medical, ki ima podjetja v državah nekdanje Jugoslavije in zaposluje 89 ljudi, občutila težave na slovenskem trgu, kjer so njene stranke v stiski. V elektronskem sektorju (82 zaposlenih) je podjetje Kronos Electric v likvidaciji, pri podjetju Mipot pa so najpomembnejše stranke lani kupile za 40 do 60% manj proizvodov. Založniški sektor trpi že več let: podjetje Distriest ima kljub padcu prodaje možnosti za rast, Mladina pa je dosegla pozitiven rezultat 74.000
trst - Danes
Izredni občni zbor in deželni svet SSO
OPČINE - V Finžgarje-vem domu na Opčinah bo dre-vi ob 20.uri zasedal deželni svet Sveta slovenskih organizacij, ki bo namenjen predvsem obravnavi aktualnih vprašanj, ki zadevajo položaj slovenske manjšine. Uvodno poročilo bo imel predsednik SSO Drago Štoka.
Eno uro prej bo izredni občni zbor manjšinske krovne organizacije, na katerem bo Svet slovenskih organizacij uradno potrdil svoj novi osrednji sedež v Ulici Coroneo v Trstu, v katerega se je pred kratkim preselil z dolgoletnega sedeža v bližnji Ulici Donizetti. Deželni svet je najvišji politični organ SSO, ki se mora po statutu organizacije sestati najmanj dvakrat na leto.
trst - Prvo srečanje Debore Serracchiani in Petra Kaiserja
Evroregija kot okvir pogovorov o za obe deželi strateških temah
TRST - »Odprt in ploden dialog za utrditev odnosov in sodelovanja« oziroma »začetek dolgega prijateljstva«, sta po prvem medsebojnem srečanju poudarila predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani in njen kolega, koroški deželni glavar Peter Kaiser. Prvo srečanje dveh novih voditeljev sosednjih dežel (Kaiser je zmagal na volitvah marca letos, Serracchianijeva pa dober mesec kasneje) je minilo v znamenju nekaterih strateških tem. Govor je bil o energetskih in drugih infrastrukturah (še posebej o skupnih železniških povezavah in baltsko-jadran-skem koridorju), pa tudi o zdravstvenem in vzgojnem oziroma izobraževalnem sistemu, o državnih pomočeh deželam o vzpostavitvi mreže med univerzami v Trstu, Vidmu in Celovcu ter tržaške Sisse in celovške šole za uporabno znanost.
Okvir prvemu srečanju dveh predsednikov pa je dajala evroregija Brez meja med FJK, Koroško in Venetom. Kmalu
Koroški deželni glavar Peter Kaiser in predsednica FJK Debora Serracchiani
bo Veneto, kot prvi predsedujoči, tudi pripravil interni pravilnik. V zvezi z evrore-gijo, se je Serracchianijeva zavzela, za čimprejšnjo vključitev Slovenije in nekaterih županij Hrvaške, pri čemer je izpostavila problem regionalizacije Slovenije. V prihodnosti naj bi se vključile še nekatere italijanske, avstrijske in nemške dežele.
Predsednica FJK in koroški glavar pa sta skupaj s predsednikoma obeh deželnih zborov, Francom Iacopom in Reinhartom Rohrom, precej pozornosti namenila tudi prizadevanjem za zmanjšanje brezposelnosti mladih s skupnimi pobudami, ki bi jih lahko izvedli s pomočjo Evropskega socialnega sklada.
1 2 Sreda, 26. junija 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
občina trst - Tiskovna konferenca župana Cosolinija in odbornice Marchigianijeve po razpravi v občinskem svetu
Splošni prometni načrt za prijazno in sodobno mesto
Večja pozornost za pešce oziroma več območij za pešce ter bolj smotrna porazdelitev in uporaba parkirnih mest proti plačilu so bili vodilna nit občinskih upraviteljev pri pripravi novega splošnega prometnega načrta, glede katerega se je v ponedeljek zaključila razprava v občinskem svetu. Načrt zaznamuje izrazita participacija (z razliko nekaterih načrtov prejšnje občinske uprave, ki je marsikaterega označila za tajnega), saj je prišlo do njegove dokončne vsebine po soočanju z mnogimi subjekti, od političnih sil do rajonskih sosvetov oz. občanov in nenazadnje številnih popravkov, ki so bili sprejeti med razpravo v mestni skupščini. Gre vsekakor za načrt, pri katerem so konstruktivno sodelovale tudi sile opozicije v občinskem svetu in ki bo prispeval k temu, da bo postal Trst na področju mobilnosti prijazno, sodobno in bolj evropsko mesto. Skratka, izboljšala se bo kakovost življenja.
To je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini, ki je včeraj na tiskovni konferenci skupaj s pristojno občinsko odbornico Ele-no Marchigiani in vodij skupin levosredin-ske večine v občinskem svetu predstavil javnosti značilnosti novega prometnega načrta, ki ga bo najbrž sprejela mestna skupščina. Njegovo izvajanje bo vsekakor postopno, kot je to poudarila odbornica Marchi-gianijeva, in bo mogoče v prihodnosti naglo odpraviti morebitne nevšečnosti. Dejstvo je, da je prometni načrt v znamenju izboljšanja pogojev za pešce in za invalide, njegov namen pa je tudi spodbujati (in omogočati) uporabo koles ter javnega prevoza. To je sicer morda še najbolj šibka točka, ker je težko spodbujati uporabo avtobusa v obdobju, ko je prevozno podjetje Trieste Tra-sporti primorano ukinjati oziroma krajšati
nekatere proge zaradi hudega krčenja finančnih sredstev iz deželne blagajne, ki ga je odredila prejšnja Tondova vlada. Avtobusi bodo namreč prevozili letno 509 tisoč kilometrov manj. Zaradi tega je vodja skupine SEL Marino Sossi tudi poudaril, da je nujno ustrezno pogajanje z deželno upravo z zahtevo, da nameni več finančnih sredstev vsaj za krepitev prog v mestnem središču.
Prometni načrt bodo zdaj predelali pristojni občinski uradi, ki bodo upoštevali vse sprejete popravke in spremembe ter izdelali dokončen dokument, ki ga bodo obravnavali v občinskem svetu in po vsej verjetnosti sprejeli 8. julija. Da bo prometni načrt sprejet, ni v bistvu dvoma, čeprav ni predsednik občinskega sveta Iztok Fur-lanič povedal, ali ga bo podprl. Furlanič je namreč včeraj govoril v dvojni funkciji. Kot predsednik mestne skupščine je pohvalil pogumno delo občinskega odbora (sklep zadeva namreč vse občane, je povedal) in nato vseh javnih uslužbencev, ki so bili zaposleni med razpravo v občinskem svetu in ki je v zadnjem tednu potekala dejansko neprestano 7 dni na 7 (razen nedelje). Kot zastopnik Zveze levice pa je dejal, da bodo morali še oceniti, kako glasovati.
Sicer je Cosolini glede parkirnih mest proti plačilu še poudaril, da so jih na nekaterih območjih uvedli z namenom spodbujanja kratkotrajnega parkiranja, kar bo tudi v korist trgovcev. To so t.i. modre cone, v katerih bo prvih 30 minut parkiranja zastonj, nato bo urna parkirnina znašala 50 centov. Po drugi strani pa je občinski svetnik SEL Mario Reali izrazil veliko zadoščenje zaradi pristopa načrtovalcev, saj se bodo lahko ljudje na vozičku končno lažje premikali in uživali mesto.
A.G.
Tiskovna konferenca občinske uprave in strank večine (zgoraj).
Desno: parkirna mesta proti plačilu za županstvom
kroma _
dežela - Predsednica Serracchiani in župan Cosolini na gradbišču
S parkiriščem pod Sv. Justom bo Trst postal evropsko mesto
3 !■! ?! ™ S Ti^i ' " ir"'
■ £ f	-l^r .. t
!-" «T	,
pokrajina - V dvorani Cammarata nudijo vse potrebne storitve
Okence za zaposlovanje deluje tudi na tržaški univerzi
Na tržaški univerzi je začel včeraj delovati nov urad, ki ga je odprla pokrajinska uprava v okviru sporazuma, ki sta ga dve ustanovi sklenili leta 2011. Namen dogovora je bilo spodbuditi skupne pobude, vezane na storitve za delo, posvečene študentom.
Nastal je tako urad za storitve za delo, ki so ga odprli včeraj ob 12. uri v dvorani Cammarata v glavnem poslopju tržaške univerze (Trg Evropa št. 1) in sta ga predstavili pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat ter pokrajinska odbornica za delo Adele Pino ob udeležbi deželne odbornice za delo, izobraževanje in enake možnosti Loredane Panariti, vršilca dolžnosti rektorja Sergia Paolettija in sodelavke rektorja Lorenze Rega.
Novi urad nudi široko paleto ponudb bodisi za študente kot za druge, je poudarila predsednica Bassa Poropat, kot je
na primer možnost vpisa pri okencu za zaposlovanje in koriščenja pokrajinske službe za križanje podatkov glede povpraševanja oziroma ponudbe delovnih mest. Dalje je mogoče vlagati prošnje za sodelovanje na tečajih poklicnega izobraževanja ali prositi za svetovanje za izdelavo kurikuluma, sploh pa pomagajo pri iskanju delovnega mesta. Odbornica Pinova je med drugim še poudarila, da to ni le informativna točka, temveč gre za pravi operativni urad v okviru javnih služb za zaposlovanje. V tem hudem kriznem obdobju je to torej pomembna pomoč še predvsem za potrebe mladih in sploh za vso produktivno družbo, je ocenila Pinova. Ravno mladi so tisti, ki jih je mednarodna gospodarska kriza še najbolj prizadela, je še dodala Pinova, statistični podatki pa vsekakor potrjujejo, da je univerzitetni študij še vedno zelo pomembna naložba v boju proti brezposelnosti.
Prihodnje leto bodo po napovedih odprli novo podzemno parkirišče, ki ga bodo zgradili pod Gričem sv. Justa. Parkirišče načrtujejo in gradijo že dalj časa, po neštetih ovirah pa se prizadevanja bližajo koncu. V njem bo nazadnje prostor za več kot 700 avtomobilov na pet nadstropjih.
To je prvi projekt v deželi Furlani-ji-Julijski krajini, ki so ga izdelali in izvedli na osnovi t.i. project-financinga, nastalo pa bo največjo parkirišče v Italiji, zgrajeno v jami, so povedali na javni predstavitvi projekta Park San Giusto, ki je bila včeraj popoldne na sedežu deželnega odbora. Na predstavitvi, ki ji je sledil obisk gradbišča, so o novemu parkirišču govorili deželna predsednica Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik delniške družbe Park San Giusto Franco Sergas, generalni direktor deželne finančne družbe Friulia Gianmarco Zanchetta in predstavnik banke BNL-Skupina BNS Paribas Massimiliano Mastalia.
Pogled na gradbišče za gradnjo podzemnega parkirišča pod Gradom sv. Justa
kroma
To je zelo pomemben in tudi lep načrt, ki lahko postane model v okviru projektov sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, je povedala Serracchianijeva in poudarila, da si bo prizadevala, da bodo sorodni projekti v prihodnosti zahtevali manj časa. Projekt za gradnjo parkirišča pod Sv. Justom je namreč nastal kar pred 18 leti, zdaj pa bo končno lahko prispeval k ovrednotenju mesta, ki bo postalo na področju mobilnosti »najbolj evropsko mesto v Italiji«, je dodala Serracchianijeva.
Projekt za gradnjo parkirišča je nastal na osnovi sodelovanja med družbo Park San Giusto, Občino Trst in finančno družbo Friulia. Projekt so finančno podprle banke BNL-Skupina BNS Paribas, Veneto Banca, BancaMedioCredito FVG in zadružna kreditna banka iz Manzana. Skupna naložba je 40 milijonov evrov jin bo zasebnikom povrnjena s tem, da bodo upravljali parkirišče za 32 let. Nato bo nova struktura predana skupnosti z izjemo parkirnih mest, ki jih bodo medtem prodali zasebnikom. (ag)
/
TRST
Sobota, 29. junija 2013
5
sesljan - V bolnišnici na Katinari umrl 60-letni Fulvio Colombin
Na prehodu za pešce ga je do smrti povozil avtomobil
V Sesljanu je avtomobil včeraj zjutraj povozil pešca, ki je bil na prehodu za pešce. Reševalci so šestdesetletnega domačina Fulvia Colombina uspešno oživljali in s helikopterjem prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer pa mu zdravniki niso mogli pomagati. Dobri dve uri po nesreči je v bolnišnici podlegel težkim poškodbam.
Do prometne nesreče s smrtnim izidom je prišlo ob 7.50 zjutraj v Sesljanu, in sicer na zadnjem od treh prehodov za pešce pred levim ovinkom v smeri Devina (tik pred desnim razcepom z barom na vogalu). Šestdesetletni Fulvio Colombin, ki je stanoval v Sesljanu pri hišni številki 61/M, je pravilno prečkal cesto z leve proti desni, ko ga je zbil avtomobil volvo S40. Za volanom je sedel 73-letni G. G., ki pri vožnji očitno ni bil pozoren; pešec je bil po ocenah prometnih policistov namreč dobro viden. Trk
novo pristanišče
S šestega pomola bo krenil že tisoči vlak
S šestega pomola tržaškega novega pristanišča bo odpotoval že tisoči intermo-dalni železniški transport, s katerim bodo zabojnike z vlakom prepeljali v Nemčijo, Luksemburg in na Češko. Dosežek bodo obeležili v petek po zasedanju Pristaniške oblasti. Šesti pomol upravlja družba EMT (Europa multipurpose terminals), ki deluje v okviru skupine Francesco Parisi na podlagi 25-letne koncesije, ki jo je pridobila leta 2010 in je z zasebno investicijo poskrbela za popolno preureditev pomola v moderno ploščad za pretovor blaga z ladje na vlak. A že pred tem, leta 2008, je po zaslugi turške logistične družbe EKOL s šestega pomola krenil prvi intermodalni transport, danes pa promet obsega dnevno natovarjanje oz. raztovarjanje treh vlakov sedem dni na teden, kar odgovarja letnemu pretovo-ru 140.000 zabojnikov. V letu 2012 so na šestem pomolu na vlak pretovorili 52 odstotkov blaga, ki je prispelo z ladjami in tako že lani dosegli cilj, ki si ga je Evropska unija zadala za leto 2050, poudarjajo pri družbi EMT, kjer računajo na dodatno rast pomorskega prometa in tistega dela le-tega, za katerega bodo poskrbeli prevoz po železnici. Za slednjega skrbi bocenska družba Rail Traction Company, kjer poudarjajo tako ekonomsko korist tega sistema kot tudi njegovo prijaznost okolju: zahvaljujoč se železniškemu prevozu tovorov se je po podatkih družbe EKOL Logistics količina ogljikovega dioksida v zraku v triletju 2010-2012 zmanjšala za 170.668.613 kilogramov.
je bil silovit - Colombin je udaril v vetrobran, nakar ga je odbilo več metrov stran: obležal je na tleh, kjer je izgubil veliko krvi. Nesreči je prisostvovalo večje število očividcev in kmalu so bili na prizorišču tudi reševalci službe 118 iz Trsta in Tržiča, prometni policisti ter nabrežinski karabinjerji. Ponesrečencu je zaradi posledic nesreče zastalo srce, reševalci pa so ga uspešno oživljali. Ko je srce začelo spet biti, so moškega vkrcali na helikopter, ki je odletel proti Katinari. V bolnišnici pa je Colombin okrog 11. ure zaradi hudih poškodb umrl. Okoliščine nesreče preiskuje prometna policija, ki je sporočila, da povzročitelj ni bil pod vplivom alkohola. Dogodek je treba torej po vsej verjetnosti pripisati njegovi nepazljivosti.
V Sesljanu je bilo že nekaj podobnih nesreč, tudi hudih. Na vprašanje, ali so prehodi za pešce dobro označeni, je devinsko-
Reševalci so v Sesljanu uspešno oživljali
ponesrečenca, ki mu je po nesreči zastalo srce; dve uri po dogodku pa je zaradi težkih poškodb izdihnil v katinarski bolnišnici
kroma
nabrežinski župan Vladimir Kukanja včeraj odgovoril, da so. »Promet v Sesljanu pa gotovo predstavlja problem. Vozil je preveč, v gostem prometu pa lažje prihaja do nesreč. Enostavne rešitve ni, saj je to glavna obalna prometnica proti Trstu,« je dejal. Cesta v vasi je občinska, dejansko pa je nadaljevanje Obalne ceste. »Hitrostnih ovir ni mogoče postaviti, ker jih prometni zakonik prepoveduje. Lahko bi jih postavili samo na stranskih cestah, na glavni pa ne, ker ovirajo v prvi vrsti reševalna vozila,« je razložil.
Župan pa že dalj časa opozarja na problem tovornih vozil, ki vozijo po pokrajinskih in deželnih cestah: »Njihovo mesto je na avtocesti, na naših cestah jih ne bi smelo biti. O tem se skupaj z občinama Tržič in Doberdob pogovarjamo s Prefekturo. Upamo, da bomo našli rešitev.« (af)
devin - »Vojna« med princem in občino
Ponovno zaprt dostop na Rilkejevo pešpot
Dostop na Rilkejevo pešpot je ponovno zaprt. Po razsodbi, s katero je deželno upravno sodišče Furla-nije-Julijske krajine razveljavilo županovo odredbo o odstranitvi pregrad z vhoda na Rilkejevo pešpot, ki jih je bil devinski princ dal postaviti sredi aprila letos, so na ukaz princa Carla Thurn und Taxisa predvčerajšnjim ponovno s pregradami zaprli dostop na pešpot in v naravni rezervat Devinskih sten.
Zupan Vladimir Kukanja nam je povedal, da uradnih obvestil na ob-
čini niso prejeli, neformalno pa jim je bilo sporočeno, da je zapora začasna, da »preverijo stanje območja«. Na občini bodo zato zaenkrat počakali na razplet dogajanja, četudi se županu to preverjanje zdi nepotrebno, saj je občina doslej redno skrbela za nadzor in potrebna popravila na pešpoti. »Podjetje, ki je imelo v zakupu vzdrževanje, je oglede opravljalo dvakrat tedensko«, pravi župan, ki napoveduje, da bodo v primeru, da bi zapora ne bila kmalu odstranjena, vzeli v pretres morebitne nove ukrepe.
devin-nabrežina - V sodelovanju z občino Komen
Poletni čezmejni avtobus
Ob sobotah, nedeljah in praznikih tri povratne vožnje med Štanjelom in Sesljanom ter Devinom
r^A;. i :>
Tatvine in nasveti
V ponedeljek so bili tatovi v stanovanjskem bloku na Trgu Ospitale pred glavno tržaško bolnišnico. V 8. nadstropju so demontirali opazovalno lino na vratih stanovanja, nato pa odšli - bržkone jih je zmotil hrup, ki ga je povzročil kak sosed. Ko se je stanovalka vrnila domov, je poklicala policijo. Policisti pa so ugotovili, da so se tatovi ustavili tudi v sedmem nadstropju: na vratih so bili prav tako znaki poskusa vloma. Tržaška kvestura poziva občane, naj ob takih priložnostih hitro pokličejo na številko 113 (tudi ko jih obiščejo sumljivi tehniki, prodajalci ipd). Občanom svetuje, naj bo med njihovo odsotnostjo vsaj ena luč v stanovanju prižgana, doma pa ni pametno hraniti večjih vsot denarja. Še najslabše pa je, ko je ves denar na enem mestu. V primeru daljše odsotnosti pa naj izročijo kopijo ključev sosedu ali znancu, ki naj prazni tudi poštni nabiralnik.
Iskali ilegalce
Proga avtobusa med Štanjelom in Devinom bo prikladna tudi za krajane številnih vmesnih vasi
V soboto, 29. junija, bo ponovno zaživela sezonska čezmejna avtobusna povezava Štanjel - Sesljanski zaliv - Devin. Pobuda je sad tesnega sodelovanja med občinama Komen in Devin Nabre-žina, z bistvenim doprinosom Zadružne kraške banke. Storitev predvideva 3 povratne vožnje od grada v Štanjelu do Se-sljanskega zaliva in devinskega gradu, ob sobotah, nedeljah in praznikih, vse do 31. avgusta. Avtobus bo odpeljal iz Štanjela
ob 9., 14. in 19. uri in pripeljal v Sesljanski zaliv 50 minut kasneje ter v Devin 57 minut po odhodu. Povratne vožnje iz devina bodo ob 10.10, 15.10 in 20.10.
»Gre za zelo pomembno pobudo -je poudaril devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese - ki smo jo uspeli ponuditi tudi letos, kljub krizi in občutnemu krčenju finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo krajevne uprave.« Avtobusna povezava bo nedvomno okre-
pila povezanost in prijateljstvo med skupnostima obeh občin pobudnic, je nadaljeval Veronese, a predstavlja tudi stvaren poseg za turistično promocijo prostora in za ojačenje zvez s Sesljanskim zalivom in Devinom, tudi v odziv na huda krčenja sredstev za krajevne javne prevoze. Podžupan Veronese se je pri tem posebej zahvalil Zadružni kraški banki, brez prispevka katere projekt ne bi bil izvedljiv.
Tržaški karabinjerji so v ponedeljek poostrili nadzor nad pojavom nezakonitega priseljevanja. Na delu so bili tudi karabinjerji v civilu, posebno pozornost so posvetili deloviščem in delu na črno. Skupno so pregledali 16 vozil in 48 osebnih dokumentov, naleteli pa so na dva nezakonita priseljenca iz Afganistana. Na račun priseljencev, starih 37 in 27 let, je stekel postopek, ki se bo zaključil z njunim izgonom iz države.
6 
Sreda, 26. junija 2013
VREME, AVTOMOBILI
/
rižarna - V nedeljo jo je daroval novomašnik Klemen Zalar
Maša za žrtve nasilja
Kabaret, sladice na mizi in kres ...
Svetoivansko kresovanje v organizaciji SŠKD Timava Medjavas-Štivan se je tudi letos razvilo pozno v noč z mogočnim kresom. Pri cerkvi sv.Jane-za Krstnika v Štivanu se je zbralo veliko število domačinov in prijateljev društva, katerim je znana dvojica Irene Pahor in Tatjane Malalan (na sliki) ponudila svoj kabaret. Šlo se je za delček klepeta »Pupe s Krasa kabaret«, ki ga bosta v celoti predstavili publiki v nedeljo na Festivalu amaterskih dramskih skupin. Ob smehu pa so v društvu tudi letos poskrbeli, da so se lahko prisotni pomerili v pripravi sladic. Pekačice so pripravile sladice po svoji iznajdljivosti z najrazličnejšimi sestavinami, komisija pa je izdelke pokusila in ocenila tako na podlagi videza kot pa okusa. Večer se je zaključil ob koščku sladice, ki je bila na voljo za vsakega navzočega, kajti miza je bila res pestra in privlačna. (Tanja Peric)
križ - Nocoj
Razstava noš in koncert zbora Vesna
Današnji dan bo v Križu kulturno obarvan. Ob 20.uri bodo v Slomškovem domu odprli razstavo domačih narodnih noš, ki jo je pripravila priznana strokovnjakinja Marta Košuta. »Križ se ponaša z neštetimi neprecenljivimi originali, domačini jim pravijo tbeti, ki so v odnosu do ostalih noš sosednjih vasi svojstveni in razpoznavni. Ljudje so se radi obregali ob Križane zaradi njihove vehemence in narečja, a tudi temperamenta in okusa. Vse te posebnosti pa so opazne predvsem v njihovi sijajni ženski noši. Drugačna je od ostalih noš tega področja po drzni izbiri barv in še posebej po neprecenljivi vezenini njihovih rut in oplečij, ki se ločuje od ostalih po svojstveni kombinaciji motivov in simbolov,« piše v vabilu na dre-višnjo otvoritev. Razstava predstavlja uvod v teden vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla, ki ga prirejata župnijska skupnost in Slomškov dom, »duša« prireditve pa je domači župnik Maks Suard.
Odprtju razstave bo sledil koncert moškega zbora Vesna, ki si je pod taktirko zborovodje Rada Miliča za konec sezone tokrat izbral dalmatinske pesmi. Začetek ob 21.15 na dvorišču pri Bib-cu, v primeru slabega vremena bo koncert v Ljudskem domu.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 26. junija 2013
STOJAN
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 22.58 in zatone ob 9.00
Jutri, ČETRTEK, 27. junija 2013
EMA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,1 stopinje C, zračni tlak 1014,1 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 3 km na uro severnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
[I] Lekarne
Do sobote, 29. junija 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Tržaški slovenski verniki so se tudi letos zbrali pri tradicionalni maši v Rižarni v spomin na vse žrtve vojne in nasilja, ki jo je v nedeljo popoldne daroval letošnji novomašnik Klemen Zalar. Obred je spremljalo petje Združenega zbora ZCPZ
kroma
JUTRI V BOLJUNCU
Loredana Kralj o Caminu v Santiago
Camino de Santiago del Norte je 850 km dolga romarska pot ob severni španski obali od Baskovskih dežel iz mesta Irun, Kantabrije, Asturije do Santiago de Compostela v Galiciji. Romarje ženejo tja najrazličnejši razlogi in kdor se nanjo poda, se domov vrne spremenjen, saj je to predvsem romanje k sebi in svojemu bistvu. Pot apostola Jakoba, čigar grobnica leži v katedrali v Santiagu, je dolga, naporna in polna presenečenj: lepota pokrajine, mir, tišina, stik z ljudmi iz vsega sveta, predvsem pa spoznavanje samega sebe in svojih misli. V ljudeh, ki jih spoznaš na poti, se prepozna sorodnost, bližino in če nič drugega, vse na poti druži skupen cilj, Santiago. Svojo izkušnjo o prehojeni poti nam bo z besedo in sliko predstavila Loredana Kralj jutri ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici. V primeru slabega vremena bo predavanje v društveni dvorani gledališča F. Prešeren.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
mí Kino
FELLINI - 16.45 »Epic«; 18.20 »Pau-lette«; 19.50 »Tutti pazzi per Rose«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stoker«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Passioni e desideri«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.10 »Čas po zemlji«; 16.05 »Izhod«; 16.15, 20.40 »Jekleni mož«; 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 18.00, 20.20 »Mojstri iluzij«; 18.20 »Pošasti z univerze«; 15.20, 16.10, 17.40 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15 »Prekrokana noč 3«; 16.30 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 16.00 »Skrivnostni varuhi gozda«; 19.00, 21.25 »Svetovna vojna Z«; 20.30 »Svetovna vojna Z 3D«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Argo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«; 19.30, 22.00 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cha Cha Cha«; Dvorana 4: 16.30, 20.10 »Il fon-damentalista riluttante«; 16.20, 18.00 »Monsters & Co. 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 2: 18.10, 21.30 »L'uomo d'acciaio 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Star Trek -Into the Darkness«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Cha Cha Cha«.
¿a Čestitke
SKD Vesna iz Križa
vabi na
■■I
DALMATINSKIH PESMI
MoSki pevski zbor Vesna
s spremljavo tamburaškesa ansambla
v dvorani Ljudskega doma (Bita)
(zaradi napovedanega slabega vremena)
danes 26.junijaob21.15
začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
M Izleti
Pokrajinski odbor ZSKD iskreno, iskreno čestita »kolegici« odbor-nici, dr. ZAIRIVIDAU, ob uspešnem zagovoru doktorske disertacije in ji želi še veliko študijskih uspehov ter podvigov, ki bodo obogatili tudi ljubiteljsko kulturo.
Ob uspešno zaključenem glasbenem študiju čestitamo ŽIVI KOMAR in ji želimo še veliko glasbenih uspehov. Odbor SKD Slavec Ricmanje - Log.
Draga PIERINA, na svoja leta glej, le kot čas ustvarjalnosti, prijateljstva, ljubezni in razumevanja. Da bi ostala zdrava, srečna in se še naprej lepo imela, to želje so Bazov-cev iz hiš. št. 197.
Dragi papa in mož DAMJAN. Danes praznuješ svoj rojstni dan. Ob tem pomembnem jubileju ti kličemo še na mnoga leta, zdravja in veselja ter ti želimo vse najboljše. Žena Luciana, sinova Ivan in Peter, tašča Klara in teta Marija iz Pivke z družino.
Dragi DAMJAN. Danes ti imaš svoj praznik. To so zelo lepa in zrela leta. Nosi jih lepo in želimo ti tako še naprej, zdravja, veselja in razumevanja v družinskem krogu. Papa, mama, sestra Martina z možem Mau-riziotom, nečaka Kristjan in Marko.
Naša DANIELA danes Abrahama slavi. Nasmehov, zdravja in še nešteto sončnih dni ji želijo Andrej in Ivo ter mama Maria.
Ob prejemu nagrade Zlato zrno čestitamo JASNI KOMAR in ji želimo še veliko nadaljnjih potrditev izjemnega glasbenega talenta vsi pri SKD Slavec Ricmanje - Log.
KLUB PRIJATELJSTVA sporoča izletnikom v Celje, da je odhod avtobusa danes, 26. junija, s Trga Oberdan ob 7.30, z Opčin pri zadnji tramvajski postaji pa ob 7.45.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Anagrafskem uradu do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45.
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za izlet na odkrivanje malih skrivnosti Sevnice in okolice, ki bo v nedeljo, 7. julija. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višar-je in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave na tel. 00386-70407923 ali dusan.pavli-ca@siol.net.
Loterija 25. junija 201
Bari	18	89	79	53	55
Cagliari	70	66	79	21	90
Firence	65	46	51	20	74
Genova	68	83	30	43	76
Milan	32	56	22	29	28
Neapelj	32	78	75	2	69
Palermo	3	20	83	44	82
Rim	70	4	52	55	7
Turin	61	50	40	11	81
Benetke	86	59	80	29	83
Nazionale	47	80	27	32	57
H Šolske vesti Super Enalotto
6 16 40 61 64 82
St. 76
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Star Trek - Into the Darkness«.
ARISTON - 18.45, 21.00 »To be or not to be«.
ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Colazione da Tiffany«.
CINECITY - 21.30 »Madoka Magica 1. del«; 16.00, 18.50, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 17.30, 20.40 »L'uomo d'ac-ciaio 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dream Team«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Cha Cha Cha«; 16.30, 19.10, 21.50 »Into the Darkness - Star Trek«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 18.30 »Una notte da leoni«; 16.30 »Monster & Co. 3D«.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo potekal dan odprtih vrat za otroke 1. leta vrtca v š.l. 2013/14 v sledečih dneh: vrtec Ubald Vrabec-Bazovica: po želji staršev od ponedeljka do petka, od 10.00 do 11.30; vrtec Marjan Štoka - Prosek: danes, 26. junija, od 10.30 do 11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bodo dijaki vseh 3. razredov oddali učbenike v prostorih srednje šole Kosovel na Opčinah v petek, 28. junija, od 8. do 11. ure. Istega dne bodo tudi dvignili spričevala. Od 1. julija dalje pa bodo spričevala na razpolago v tajništvu, Nanoški Trg št. 2.
SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred
6 16 40 61 64	82 jolly19
Nagradni sklad	40.963.374,01 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
8 dobitnikov s 5 točkami	31.193,23 €
638 dobitnikov s 4 točkami	395,12 €
25.802 dobitnikov s 3 točkami	19,44 €
Superstar	42
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitnikov s 4 točkami	39.512,00 €
149 dobitnikov s 3 točkami	1.944,00 €
1.834 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
11.418 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
25.797 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Sobota, 29. junija 2013
7
Turistične kmetije
OSMICA KOSMINA
Brje pri Komnu odprta od 21.6. do 30.6.2013
[H Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
BANDI DAVORIN je odprl osmico v Prebenegu št. 91. Vabljeni. Tel. št.: 040-231865.
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 0402296038.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553.
PRI STRŠINOVEH NA COLU smo odprli osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 328-5669345.
V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
H Mali oglasi
27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393.
44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877.
DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb, odlično ohranjeno, prodam Tel. št.: 389-9651104.
IŠČEM ZAPOSLITEV kot hišna pomočnica ali za nego, pomoč in varstvo starejših oseb z izšolanim znanjem (medicinska sestra). Tel. št.: 00386-51342078.
PRODAM mitsubishi L200 double cab, letnik 2003, 100.000 prevoženih km. Tel. št.: 040-208271.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002.
PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791.
PRODAM mladiče nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel. št.: 339-5472406.
PRODAM staro hišo z vrtom v Škednju. Tel. št.: 333-4863968.
SKUTER MALAGUTI f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302.
Ü3 Obvestila
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00.
DEŽELNI SVET SSO je sklican za danes, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Marijanišča na Opčinah.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na začetni-ški tečaj fotografije v telovadnici v Lo-njerju danes, 26. junija, ob 19.30. Tel. št. 347-7937748 (Mirna).
IZREDNI OBČNI ZBOR SSO je sklican za danes, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Marija-nišča na Opčinah.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 26. junija, ob 10. uri v prvem in
ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (KB center). Dnevni red: predsedniško poročilo o delovanju v l. 2012; predstavitev načrtov za l. 2013; predstavitev dejavnosti po oddelkih; predstavitev obračuna 2012 in proračuna 2013; poročilo nadzornega odbora; odobritev načrtov, obračuna in proračuna; razprava in razno.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do danes, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it.
AŠD POLET vabi na 45. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem na kotalkališču na Pikelcu, Repentabrska ulica na Opčinah. Sledila bo skromna zakuska.
PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal na svojem sedežu na Pro-seku št. 159 v četrtek, 27. junija, ob 20. uri.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo potekal v petek, 28. junija, ob 18. uri v Ul. Montecchi 6 (3. nadstropje).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 28. junija, od 20.30 v Križu, v bivšem Ljudskem domu, tovariško srečanje ob zaključku sezone.
ZKB - ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi cenjene člane in stranke na predavanje »Lymska borelioza« v sodelovanju s Centrom za Lymsko bore-liozo tržaške bolnišnice Ospedale Maggiore, ki bo v petek, 28. junija, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Vsak udeleženec bo brezplačno prejel informativno brošuro.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij« v soboto, 29. junija, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208.
ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev.
KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. junija, ob 18. uri na srečanje in družabnost z zlatomašni-kom Francem Vončino. Srečanje bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29).
TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo Nazaj... v taborniški raj podaljšan do nedelje, 30. junija. Prijave zbiramo na taborniski-raj@gmail.com ali tel.: 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel).
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 1.-5. julij; 15.-19. julij; 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org.
POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED bo od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, »V naravi se radi igramo! Z igro, petjem, glasbo, plesom, itd... se sku-
paj naučimo kako lahko za bolj zdravo in čisto okolje tudi mi otroci poskrbimo« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, na pokritem prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave in info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu dne 1. julija, ob 19. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od 1. julija do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
ŠOLA POLETNEGA OBREZOVANJA: 6 ur tečaja pod mojstrsko taktiko izvedenke Nataše Riggi. Spoznali boste osnovne tehnike zelenega obrezovanja sadnih dreves ter šli v vrt in se sami preizkusili v obrezovanju - direktno v sadovnjaku v živo! Uvod v šolo obrezovanja bo 1. julija, ob 18.00. Prijave na Ad formandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org).
ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bo likovna delavnica za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in ori-gami« z umetnikom Leonardom Cal-vom in Alenko Deklic potekala od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040-774586, 338-3476253, 333-4784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 3334784293.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 3471621659, info@accademialiricasan-tacroce.com.
SKD ŠKAMPERLE vabi na redni občni zbor v petek, 5. julija, v društvene prostore na Stadjonu 1. maj, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu.
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdra-
vje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
40-LETNIKI se bomo zbrali na večerji z glasbo v soboto, 21. septembra. Če si letnik 1973, si zabeleži datum, podrobnosti za prijavo bomo sporočili!
0 Prireditve
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in
Slomškovo društvo vabita na praznovanje kriških zavetnikov. Danes, 26. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave »Kriški tbeti - kriška noša včeraj in danes« - kurator ga. Marta Košuta (urnik: od 27. do 30. junija 17.30-19.30; 30. junija tudi po procesiji). V soboto, 29. junija (slovesnost sv. Petra in Pavla), ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharisti-ja; slovesno somaševanje vodi msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof. V nedeljo, 30. junija (zunanja slovesnost kriških zavetnikov), ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija; sledi procesija po vaških ulicah (odpade v slučaju neprimernega vremena) in družabnost v Slomškovem domu. Slovesnost vodi g. Anton Bedenčič SDB, škofov vikar za Slovence, ki letos praznuje 40. obletnico mašništva.
CAMINO DE SANTIAGO DELLA NORTE: v četrtek, 27. junija, bo Loredana Kralj pripovedovala o svoji prehojeni izkušnji, v organizaciji SKD France Prešeren iz Boljunca. Večer, s pričet-kom ob 21.00, se bo odvijal na dvorišču društvenega bara na G'rici, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani v občinskem gledališču v Boljuncu. Toplo vabljeni.
SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent - Aljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positi-vo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Gi-rotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani.
ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA, Ženska koordinacija CGIL, UDI-ZŽI iz Trsta in Milj ter Sv. Ivan-Kolonja - Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju vabijo na počastitev spomina na Almo Vivodo. Svečanost bo ob 70-le-tnici njene mučeniške smrti na Ul. Pindemonte pred obeležjem, ki nas spominja na prvo padlo partizanko v Italiji v petek, 28. junija, ob 11. uri.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK in Kraška pihalna godba vabita na Koncert dveh godb, ki bo v petek, 28. junija, ob 21.00 v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Dirigiral bo prof. Ivo Bašič.
JEHOVE PRIČE prirejajo tridnevno zborovanje z naslovom »Božja Beseda je resnica!« v petek, 28. in soboto, 29. junija, od 9.20 do 16.55 in v nedeljo, 30. junija, od 9.20 do 15.40 v športni palači Pala Trieste v Ul. Flavia 3 v Trstu. Na programu predavanje z naslovom »Kaj je resnica?« in dve gledališki predstavi o biblijskih pripovedih. Za slovenske vernike bo zborovanje v petek, 5. in soboto, 6. julija, od 9.20 do 16.55 in v nedeljo, 7. julija, od 9.20 do 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Vstop prost.
KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v petek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 28. junija, ob 20. uri na odprtje fotografske razstave »Vidiki« goriške fo-
tografinje Loredane Prinčič. Avtorico in dela bo predstavila umetnostna kri-tičarka Lorella Klun. Za glasbeni intermezzo bo poskrbela gojenka GM Paola Gregoric na harfo. Prisrčno vabljeni!
ARTEDEN/13 - V prostorih ŠKC v Lo-njerju bo od 16. do 18. ure na ogled razstava »Prostor« v soboto, 29. in v nedeljo, 30. junija. Toplo vabljeni!
KD VESNA, AŠD MLADINA IN AŠD VESNA vabijo na vaški praznik, ki bo v Križu pod nogometnim igriščem v soboto, 29. junija (igrajo Kraški Ovčarji) in v nedeljo, 30. junija (Ansambel Nebojsega). Delovali bodo dobro založeni kioski.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi na koncert kla-pe Lungomare z Umaga v soboto, 29. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani.
SLOVESNA OTVORITEV STARINSKEGA STUDENCA »Sačka« v Dolini pri Trstu, na domačiji družine Marjana Gropajca, bo v soboto, 29. junija, ob 18. uri. Med slovesnostjo bo nastopil MPZ V. Vodnik in Trio Manin; povezuje Franci Črne. Po slovesnosti ob 21. uri jubilejni open air koncert Marka Manina in Hišnega ans. Avse-nik na osrednjem trgu v Dolini.
VELIKI JUBILEJNI KONCERT Marko Manin & Hišni Ansambel Avsenik ob 5. obletnici Trija Manin v Dolini pri Trstu v soboto, 29. junija, ob 21. uri na osrednjem trgu »Gorica«. Nastopajo: Marko Manin - Trio (IT), Hišni Ans. Avsenik (SLO), pevec Nace Jun-kar (SLO), ansambel Orig. Burggrafler Buam (A), duo Martin & Andreas (A), humoristki Rita & Helena (IT), Godba na pihala Breg (IT), povezovalec Franci Černe (SLO). Potekala bo predstavitev novega Manino-vega jubilejnega cd-ja »Poklon Slavku Avseniku 2«. Pred koncertom bodo delovali kioski. Vstop prost.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Treb-čah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černe-ta vabita v ponedeljek, 1. julija, na srečanje s prodornim raziskovalcem naše polpreteklosti Igorjem Omerzo, ki je ob 25-letnici procesa proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasi-ču in Franciju Zavrlu napisal knjigo JBTZ, čas poprej in dnevi pozneje. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na predavanje v sredo, 10. julija, ob 20.00 v Ul. S. Francesco 20, na temo »Internet kje, kaj in zakaj. Kaj lahko in kaj ne smemo«. Predavanje bo vodil strokovnjak računalniških sistemov Elvis Guštin.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«.
Prispevki
V	spomin na Nino tcrignari poklanjajo Verena, Sihard in Martin 30,00 evrov Fantovski Boljunec.
V	spomin na drago gospo Marijo Jazbec vd. Ferluga darujejo družine Ban-di in Fontana 50,00 evrov za tklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin.
Ob 7. obletnici smrti dragega Ninota Košute se ga spominja hčerka Luciana ter daruje 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na teto Irene Visintin vd. Bo-gatec darujejo nečaki 100,00 evrov za SKD Vesna iz Križa.
V	spomin na Ginota Carlija darujejo Nerina, Milena in Vilma 50,00 evrov za osnovno šolo Pinka Tomažiča v
erebčah.
8 
Sreda, 26. junija 2013
VREME, AVTOMOBILI
/
filmski festival - Od nedelje na Verdijevem trgu in v Mieli
narodna in študijska knjižnica
Maremetraggio ponuja Občni zbor letos preko 80 filmov in protest
Za Enelovo nagrado se poteguje 69 kratkometražcev - Brezplačne projekcije Sindikat USB nadaljuje svojo bitko
Sedem festivalskih dni, devetinšest-deset kratkometražnih filmov z najrazličnejših koncev sveta, šest celovečernih prvencev italijanskih režiserjev. A tudi delavnice za otroke ter srečanja z režiserji in igralci, med katerimi izstopa mladi italijanski talent Luca Marinelli, kateremu je posvečena letošnja »perspektiva«.
Zastor se bo nad 14. mednarodnim festivalom Maremetraggio dvignil v nedeljo, 30. junija, njegov spored in večje novosti pa so predstavili včeraj. Tiskovna konferenca je potekala v Točki Enel v pasaži Ter-gesteo, trgovini energetske družbe, ki v svoje prostore vabi s številnimi italijansko-slo-venskimi napisi, in razpolaga v prvem nadstropju z večjo dvorano, kjer bodo uredili festivalski »generalštab«. Glavni lokaciji festivala pa ostajata nespremenjeni: kratko-metražne filme bodo vsak večer vrteli na Verdijevem trgu, italijanske prvence in posebne projekcije pa v gledališču Miela.
Kot je uvodoma dejala Chiara Omero, predsednica združenja Maremetraggio in umetniška vodja istoimenskega festivala, se je morala tudi letos soočiti s krčenjem
razpoložljivih sredstev. »Odločila pa sem se, da se tokrat ne bom razjokala, v prepričanju, da je na kozarec vedno bolje gledati kot bi bil pol poln. Ljudem želimo posredovati nekaj pozitivne energije. Od tu tudi odločitev, da bo festivalska vezna nit letos živo rumena.«
Ob javnih upravah (prisotna sta bila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in občinski kulturni odbornik Franco Miracco) ter nekaterih fundacijah, je festival najbolj odločno podprla ravno družba Enel. Najboljši kratkometražni film bo namreč prejel nagrado Punto Enel (Točka Enel) v višini 10.000 evrov, kar velja za najvišjo tovrstno nagrado v Evropi. Predstavnik družbe Enel Luigino Zuin se veseli sodelovanja med podjetniki in kulturniki in dejstva, da bo filmska kultura naselila tudi prostore v pasaži Tergesteo. Tu si bo namreč vsako dopoldne (Yesterday Memories - od 10.30) mogoče ogledati ponovitev kratkometražnih filmov, ki jih bodo na predvečer zavrteli na Verdijevem trgu. Tu bodo v nedeljo odprli tudi razstavo, na kateri se bosta Giovanni Manna in Laura Manaresi predstavila s svojimi likovnimi predelavami znanih filmov.
Na Verdijevem trgu bodo kot omenjeno zavrteli 69 kratkometražnih filmov; med njimi ni tokrat nobenega slovenskega filma, zato pa si bo mogoče ogledati 13 italijanskih ter španske, japonske, kolumbijske, avstralske, turške in druge filme, ki jih je selektorica Omero izbrala med 1.175 kandidati (po pravilniku se lahko prijavijo le filmi, ki so bili že uspešno predvajani na drugih festivalih). Potegovali se bodo za Enelovo nagrado, a tudi za nagrade Studio Universal, Rai News in Preko zidu, ki jo podeljuje tržaški zaporniki.
V Mieli se bo vsak večer (ob 20. in 22. uri) potegovalo za nagrade tudi šest itali-
Chiara Omero in Luigino Zuin, spodaj Luca Marinelli
kroma
janskih prvencev: Aquadro, ki je lani osvojil tržaško nagrado Mattador za najboljši scenarij, Vacuum, Aspromonte, tutta un'al-tra storia, Una domenica notte, Nina in Waves. Zadnja dva spadata v »perspektivo«, ki jo Maremetraggio posveča igralcu Luci Marinelliju (z občinstvom se bo sre-
čal 5. julija) in predvideva še projekcijo filmov La solitudine dei numeri primi in Tutti i santi giorni. Med spremnimi dogodki velja omeniti vsaj še sredin homaž igralki Lauri Solari (zavrteli bodo tudi Lizzanijev film Banditi a Milano) in četrtkov večer, posvečen kazahstanski filmografiji. (pd)
V čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici (v KB centru na Verdijevem korzu 51) bo danes ob 18. uri redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice. Zanj vlada precejšnje zanimanje, saj je knjižnica z glavnim sedežem na tržaški Ulici san Francesco že več mesecev v središču pozornosti. Kot znano so bili njeni upravitelji pred nekaj meseci prisiljeni iz varnostnih razlogov zapreti zgodovinski odsek na Petronijevi ulici, edinega tamkajšnjega uslužbenca pa so odslovili. Omenjena dogodka bosta najbrž odmevala tudi na današnjem občnem zboru, kjer bo ob običajnih poročilih, obračunih in proračunih govor tudi o bodočih načrtih in potencialnih selitvah Narodne in študijske knjižnice.
Sindikalna zveza USB, ki že več mesecev protestira proti odpustu zgodovinarja Sandija Volka (zlasti zato, ker je do njega prišlo
barkovlje - Zaključni večer DSI v prostorih TPK Sirena
O Lani in njenem trpljenju
Vilmo Purič in roman Brez zime sta predstavili Marija Cenda in Majda Artač Sturman
V ospredju sta mesto Trst in glavna oseba Lana, lepa in rahločutna ženska, ki pa je zbegana, se krivi, ker popusti in ker gre vse mimo nje; prikazana je kot najšibkejši člen v primerjavi z dvema prijateljicama. Pripovedna zgodba s tragičnim razpletom pripomore k dramatičnem tempu, namigi metaforike pa so prikriti. To izvemo iz uvodnega dela romana Brez zime, izpod peresa Vilme Purič, ki je izšel lani pri založbi Mladika. Na uradnem sklepnem večeru Društva slovenskih izobražencev, ki se je tokrat odvijal v prostorih TPK Sirena v Bar-kovljah, sta poleg avtorice spregovorili še Marija Cenda in Majda Artač Stur-man. Za glasbeni uvod se je predstavil duo flavt Valentina Jogan in Nausi-kaa Concina iz Glasbene matice, iz razreda prof. Erike Slama.
Brez zime ni sentimentalni ženski roman, pripravljeni moramo biti na krute preobrate. Zgodba pripoveduje o Lani, ki se zaplete v ljubezensko razmerje z Dimitrijem, iz katerega se rodi hčerka Mija, od četrtega poglavja dalje pa dobiva Lanina duševna stiska močnejše obrise, že krhka samozavest pa se lomi in ugaša. Glavna junakinja je zaposlena v zavarovalniški pisarni,
zaradi hčerke pa občuti tako fizično kot psihično bolečino. Vroče poletje prinese malo predaha in družina se odpravi v gore: Lana hodi s prijateljico počasneje, medtem ko se Dimitrij z malo Mijo bliža cilju. V Lano se zaleti gams in tako pospeši korak. Kot se je izrazila prof. Cenda, ima gams simbolno valenco, ponazarja zdravo ži-valskost, ki jo Lana ves čas pogreša. V drugi polovici romana, strmi zgodba strmo navzdol. Lana prelije svojo ob-sesijo v poezijo, njena življenjska pot pa se izteče v tragedijo. V zgodbi smo priča zveriženi logiki Lanine bolne du-ševnosti. Avtorica je blizu trpeči junakinji, a je ne more rešiti. Venomer si kaj očita, muči jo neuspešnost, strah pred življenjskimi porazi; dobi agresivne privide in podleže krhki notranjosti.
Po odlomku iz romana, ki ga je prebral Marjan Kravos, je o delu spregovorila še prof. Majda Artač Sturman in se o slednjem pogovorila z avtorico. Najprej se je osredotočila na platnico, delo Danila Pahorja, na kateri ugleda-mo skrivnosten, polzastrt obraz mlade ženske, naslov pa zveni lepo, a nekoliko hrapavo. Vilma Purič je zbranim zaupala, da je naslov izbrala na koncu, »in sicer, ko je Dimitrij poslušal odda-
ob istočasnem zvišanju javnih prispevkov), je za danes sklicala tiskovno konferenco, na kateri bo njen predstavnik Willy Puglia predstavil dosedanje in prihodnje akcije. V minulih tednih so s položajem v NŠK seznanili širšo javnost in marsikje delili informativne letake, sestali pa so se tudi s slovenskim konzulom Dimitrijem Ruplom. Sindikaliste skrbi tudi usoda dragocenih dokumentov, ki so ostali na zgodovinskem odseku in za katere sedaj ne skrbi nihče. Zato so pozvali gasilce, naj preverijo, ali obstaja nevarnost požara oziroma sesutja, ki bi lahko nepopravljivo poškodovala arhivsko gradivo.
Sindikat je sprožil tudi množično včlanjevanje v knjižnico: Pu-glia trdi, da se je njihovemu vabilu odzvalo preko 150 ljudi, ki sedaj čakajo na ustrezno odločitev upravnega sveta NŠK. (pd)
Marija Cenda, Vilma Purič, Majda Artač Sturman in Marjan Kravos na predstavitvi
kroma
jo o medvedu, da ne bo preživel zime in se zavedal, da mogoče tudi Lana ne bo prišla do zime. Naslov mi je še vedno všeč, ker zveni žuželkasto.« Roman se odvija v Trstu, a je lahko slednje prispodoba za katerokoli mesto. Glede Lane in njene utesnjenosti, ki se postopoma razvija v smer apatičnosti in depresivnosti, se je avtorica spraševala, kako se obnašamo z ljudmi in koliko sočutja imamo do oseb, ki iščejo svoj prostor. Kar se morja tiče, je avtorica dejala, da »je zanjo modra črta na obzorju odlagališče sanj, odprt prostor, na katerega je zelo navezana«.
V nadaljevanju je prof. Artač Sturman opozorila na dva pomembna dejavnika, in sicer na pripovedovalko in jezik. Prva nastopa v delih besedila, ki so tiskani poševno in skuša biti zelo objektivna in resna, a igriva z metaforičnimi besedami, saj ustvarja baročne konstrukte besed. Jezik pa je ena izmed samosvojosti oziroma kvalitet avtoričinega pisanja. Veliko je metafor iz živalskega sveta. Poseben pomen ima tudi metulj, ki je na platnici v opomin in spomin. Zgodba je lahko tudi kafkovska, saj se Lana zapleta v obse-sije in je njeno trpljenje tudi fizično, ne samo psihološko. (met)
fulvio tomizza
Ponatis in tabla
Tržaška občinska uprava bo vstop Hrvaške v Evropsko unijo proslavila z nizom dogodkov, ki so mu dali naslov Welcome Croatia (Dobrodošla Hrvaška). V ta sklop spada tudi sobotni dan, ki bo posvečen istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi. Njegov spored so včeraj predstavili na tržaškem županstvu ob prisotnosti kulturnega odbornika Franca Miracca.
Dan se bo začel ob 12. uri v mestnem muzeju Sartorio, kjer bodo na pobudo Skupine-Grup-po 85 predstavili knjigo o Tom-izzevem Trstu (La Trieste di Tomizza, itinerari); gre za ponatis bogatega literarnega vodnika, za prikaz Trsta skozi romane velikega istrskega pisatelja (19351999), ki sta ga pred leti uredili Stella Rasman in Patrizia Vas-cotto. Ob italijansko-angleški knjigi so poskrbeli tudi za zgibanke z informacijami o Tomiz-zevih poteh, ki bodo na voljo tudi v hrvaščini in slovenščini.
Po predstavitvi bodo v bližnji knjižnici na Trgu Hortis odkrili ploščo, ki bo spominjala na Fulvia Tomizzo, ob 18. uri pa bo izpred Ljudskega vrta (ob Ros-settijevem spomeniku) krenil dvourni voden sprehod po Tom-izzevih poteh.
/
TRST
Sobota, 29. junija 2013
9
briščiki - Od 5. do 14. julija priljubljeni praznik balkanske glasbe in kulinarike
Balkanska Guča bo petič zaživela tudi na Krasu i č
Med nastopajočimi Bregovic, Dubioza Kolektiv, Magnifico, Modena City Ramblers Sk"PinskaT 9rafiína razstava
' J	'_/'	✓	V dvorani Umberto Veruda v nalaci Co-
Srečanje proizvajalcev kave
V dvorani občinskega sveta se je včeraj začelo dvodnevno mednarodno srečanje proizvajalcev kave. Predstavnike grozda kave, ki se bodo predstavili na milanskem ex-poju leta 2015, so pozdravili župan Roberto Cosolini, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, pooblaščeni upravitelj družbe Illycafle Andrea Illy in general manager Expoja 2015 Stefano Gatti.
Na bivšem vojaškem letališču v Bri-ščikih bo tudi letos odmevala balkanska glasba. Od 5. do 14. julija bo namreč že petič na sporedu priljubljeni festival balkanske glasbe in gastronomije Guča na Krasu.
Tradicionalni poletni dogodek sta včeraj, ob prisotnosti zgoniškega župana Mirka Sardoča, predstavila umetniški vodja društva Drugamuzika Andrej Petaros in odgovorna za stike z javnostmi Rossana Paliaga. Župan je poudaril dejstvo, da na kraju, kjer so se nekoč urili vojaki, glasba vsako leto povezuje vse različice balkanske kulture. Najavil je, da bo na letošnji izvedbi Guče na Krasu prisoten tudi župan Občine Guča, v znak sodelovanja s tamkajšnjim legendarnim festivalom, po katerem nosi glasbeni dogodek v Briščikih ime. Kraški festival bo letos dodatno povezan s tistim v Guči, saj bo v Bri-ščikih potekalo edino uradno predtekmo-vanje na italijanskem teritoriju; med 12. in 14. julijem se bo za nastop v Srbiji potegovalo 12 skupin. Dodatna pomembna novost Guče na Krasu bo bogatejši spored: koncerti bodo namreč zaživeli tako med prvim kot med drugim julijskim vikendom.
Umetniški vodja Andrej Petaros je nato predstavil bogat glasbeni program poln glasbenih novosti, a tudi že skoraj stalnih gostov. V petek, 5. julija, bo letošnjo izvedbo festivala odprla svetovna zvezda balkan glasbe Goran Bregovic s svojim orkestrom za poroke in pogrebe Wedding and Funeral Orchestra. Bregovic bo Briščike obiskal v sklopu nove glasbene turneje, s katero predstavlja svojo zadnjo ploščo Champagne for Gypses. Ena izmed zadnjih novosti balkanske glasbene scene, sarajevska skupina Dubioza Kolektiv, pa bo glavna atrakcija sobotnega večera. Bosanski bend bo tržaški publiki predstavil svoj zadnji glasbeni izdelek Apsurdistan. Poleg sarajevske zasedbe bo sobotni večer obogatil še slovenski pevec Magnifico, eden redkih slovenskih glasbenikov, ki je uspešno prodrl na mednarodno glasbeno sceno.
Drugi val koncertov bo v petek, 12. julija, uvedla italijanska combat folk skupina
Župan Sardoč in Andrej Petaros med včerajšnjo predstavitvijo
kroma
Modena City Ramblers. Bend, ki je sicer bolj etno-irsko naravnan, je v svoji dvajsetletni glasbeni karieri že večkrat pokazal zanimanje za balkanske ritme in pogosto sodeloval z balkanskimi glasbeniki, njegovi nastopi pa so, kar se glasbene energije tiče, razred zase. Izredna romska umetnika Boban in Marko Markovič, ki sta s svojim orkestrom redna gosta kraške Guče, bosta tokrat nastopila v soboto, 13. julija, glavni gost zaključnega, nedeljskega večera pa bo pristno balkanska skupina Kočani Orkestar. Vstop na zadnja dva večera festivala bo prost, za prve tri večere pa so vstopnice že na voljo pri agencijah Azalea, Ticketone, Vivaticket in Even-tim (od 9 do 20€) .
Organizatorji, ki bodo festival priredili pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in s prispevkom odborništva za produktivne dejavnosti Dežele FJK, bodo seveda tudi letos poskrbeli za gastronomsko kuliso tipičnih srbskih jedi.
R.D.
kultura
Novo združenje Assoteatro
Med ustanovitelji tudi Contrada in Artisti Associati
Tudi tržaško stalno gledališče La Contrada in goriško združenje umetnikov Artisti Associati sta med 27 ustanovnimi člani novega združenja Assoteatro, ki združuje različne »duše« italijanske zasebne gledališke scene. Združenje, ki je bilo formalno ustanovljeno preteklega 18. junija v gledališču Duse v Bologni s podpisom ustanovne listine in v katerega se ne glede na velikost in okvir delovanja lahko včlanijo vse realnosti, ki delujejo na področjih produkcije,
distribucije, delovanja zasebnih in občinskih gledališč ter nudenja storitev, želi oblikovati verigo italijanskih zasebnih gledališč oz. želi postati, kot piše v sporočilu za javnost, »parlament italijanskega gledališča«, kjer bi vse komponente le-tega lahko razvijale najbolj svoboden in ploden dialog, da bi tako zagotovili najuglednejše predstavništvo, ki bi se soočalo z vladnimi organi, javnimi upravami ter s sindikalnimi in stanovskimi organizacijami.
V	dvorani Umberto Veruda v palači Co-stanzi bodo danes ob 18.30 odprli skupinsko likovno razstavo »Incisori insieme 2«-poklon Furiu De Denaru. Na ogled bodo grafična dela tečajnikov dveh likovnih šol v Trstu. Predstavili se bodo gojenci Franka Vecchieta v okviru grafične delavnice Ljudske univerze v Trstu in Flavia Gi-roliminija iz združenja Prints. Razstava bo odprta do 15. julija med 10. in 13. ter 17. in 20. uro.
Odvetnica in kuharica
Tiziana Stefanelli, zmagovalka TV tekmovanja »Master chef Italia«, bo danes ob 18. uri v knjigarni Lovat predstavila svojo knjigo »Avvocato in cucina«. Avtorica je odvetnica, rada pa ustvarja v kuhinji. Knjiga je sad zmage na TV natečaju in prinaša zbirko receptov in kuharskih skrivnosti.
Koncertni poklon Ravelu
V	konservatoriju Tartini bo drevi ob 20.30 koncert - hommage a Maurice Ravel. Izvajala ga bo pianistka Rosanna Gua-dagno.
Dobrodelna razstava
V	veži škofijske palače v Ul. Cavana 16 bodo danes ob 19. uri odprli dobrodelno razstavo o solidarnostnem projektu tržaške mladine v pomoč otrokom v kraju Varva-reuca v Moldaviji. Razstavljeni bodo likovni izdelki moldavskih otrok. Ogled ob delavnikih med 9. in 13. uro do 3. julija.
Nagrada za T&B
Podjetje T&B iz dežele FJK, ki deluje v znanstvenem parku AREA na Padričah, je dobitnik nagrade za inovacijo Premio dei Premi. Nagrado je ustanovilo predsedstvo vlade, njen namen pa je ovrednotiti dosežke podjetij na področju inovacije.
šolstvo - Objavili izide državnega izpita na nižjih srednjih šolah
Vsi izdelali, nekateri tudi z odliko
Za tretješolce je letošnja mala matura že zgodovina
arhiv kroma
Medtem ko se na višjih srednjih šolah državni izpit preveša v svoj drugi del z današnjim začetkom ustnih spraševanj, se je na nižjih srednjih šolah matura v prejšnjih dneh že končala. Na nekaterih šolah so izide objavili že prejšnji teden, nekateri pa so morali počakati do ponedeljka, vsekakor so vsi kandidati uspešno prestali maturitetno preizkušnjo, med njimi pa je tudi nekaj odličnjakov. V nadaljevanju objavljamo izide.
NSŠ Sv. Cirila in Metoda
3. razred - Sv. Ivan: Ester Ban (10 s pohvalo), Desiree Celin (10 s pohvalo), Anna Colia (8), Martin Coretti (9), Raffaele Ficiur (8), Giulia Giusto (9), Nicole Gustini (9), Mitja Krizmancic (8), Arian-na Lo Pinto (8), Maja Marsetti (8), Marco Milosevic (6), Elisa Porta (8), Roberta Sabba (8), Danjel Sed-mak (8), Vida Skerk (10 s pohvalo), Clara Stagni (9), Iris Vecchiet (6), Nathalie Zuppello (9).
3. razred - Katinara: Jacopo Antinozzi (6), Gi-nevra Campagnaro (7), Nicola Ducci Novelli (6), Matej Gruden (9), Leonardo Montenero (7), Gabriele Torrisi (7).
NSŠ Ivana Cankarja Sv. Jakob
3. razred: Vladan Arsic (6), Micol Berga-maschi (7), Giorgia Carmignano (9), Marco Fachin (7), Teodora Jovanovic (9), Lorenzo Obersnel (9), Nikol Papic (9), Nicole Rende (9), Elia Riccobon
(10), Andela Stevič (9), Neža Zobec (9), Valentina Zobec (6).
NSŠ Srečka Kosovela Opčine
3.A: Erika Amežič (7), Lara Balbinot (9), Veronika Feri (7), Jacopo Iurkic (6), Matej Kalc (7), Ivan Kralj (7), Tina Kralj (7), Matija Malic (7), Jan Ostolidi (8), Noel Pischianz (8), Nika Počkaj (7), Carlo Francesco Rossi (7), Veronika Skerk (8), Gaja Vidau (6).
3.B: Jakob Bole (6), Zala Bole (6), Tina Busan (10 s pohvalo), Edwin Grison (6), Peter Jerič (7), Veronica Macauda (6), Tina Sbarbaro (9), Daniel Se-devcic (6), Veronika Skerlavaj (9), Valentina Sosič (8), Eva Maria Starc (7), Danjel Stefani (8), Jordan Šte-kar (8), Gregor Tavčar (7), Dafne Vecchiet (10), Jernej Vidali (7), Sanja Zagar (9).
NSŠ Frana Levstika Prosek
3.A: Viljem Albi (8), Jessica Corazza (7), Ivan
Gherlani (8), Danjel Jankovič (7), Tomaž Kafol (8), Simon Kravos (10), Rajko Mezgec (6), Luka Na-bergoi (7), Pietro Osualdini (7), Martin Poljsak (9), Kristell Potočnik (7), Dana Tenze (7), Max Zuliani (10 s pohvalo), Vanja Zuliani (9).
3.B: Daniele Buri (9), Alex Eva (7), Marika Fa-rinelli (9), Raffaele Giaccari (8), Primož Merkü (8), Gia-da Miniussi (8), Martin Misson (7), Martin Gabrijel Rupel (7), Sarah Sedmach (7), Dana Škabar (8), Rudy Skerk (9), Mara Vremec (8), Veronika Žbogar (7).
NSŠ Simona Gregorčiča Dolina
3. razred: Clelia Bandi (7), Martin Coffoli (8), Maja Devetak (9), Jana Germani (7), Igor Gregori (9), Lorenza Jez (9), Evita Liranzo Parovel (7), Nicole Meneghetti (9), Petra Olenik (10), Manuel Sed-mak (6), Kevin Sigoni (6), Matija Succi (10), Kristina Vizintin (7).
NSŠ Iga Grudna Nabrežina
3. razred: Borut Brecelj (8), Damian Busan (6), Sebastjan Cettul (6), Marko Coslovich (8), Danijel Fabi (9), Jan Ferfoglia (8), Tomaž Grassi (6), Jan Hus-su (7), Julijan Leghissa (8), Elia Monet (6), Veronika Oberdank (9), Petra Pahor (9), Danjel Pipan (7), Tatjana Pipan (8), Michele Rizzo (7), Ivan Santini (6), Sara Smotlak (6), Gabrijel Terčon (8), Igor Terčon (9), Veronica Valeri (7), Virgilio Valeri (6), Veronika Vascotto (8), Ruben Vladilo (7), Ivana Zidarič (7).
450 0 Sobota, 29. junija 2013
KULTURA
/
mavhinje - Kljub nenaklonjenemu vremenu se festival uspešno nadaljuje
Amaterski gledališčniki z nezlomljivim navdušenjem
ZAMEJSKI
FESTIVAL
AMATERSKIH
DRAMSKIH
SKUPIN
StudioArt Odznoter-navzven
Raznolike veščine gojencev igralskega tečaja
Zunaj tekmovalnih kategorij so v ponedeljek, 24. t. m., na Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah najprej nastopili gojenci treh letnikov StudioArta s predstavo, ki so jo pripravili kot produkcijo letošnjega učnega programa in s katero so že nastopili v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma 13. junija.
Nastop je bil okvirno razdeljen na tri sklope. Najprej sta se predstavili go-jenki prvega letnika Jasmina Gruden in Izabela Forčič s štirimi Binomi italijanskega dramatika Luigija Gozzija: nizi dialogov izpostavljajo čustveni naboj, ki se skriva v navidezno nepomembnih vsakdanjih odnosih. Mladi igralki sta jih pri-
pravili pod vodstvom mentorja Sergeja Verča. Na koreografiji in mimiki je bil osredotočen drugi sklop, ki so ga pod mentorstvom Uršule Teržan pripravili Emy Coslevaz, Damjan Gomisel, Andraž Jug, Martina Slavec in Sophie Vinci.
Glavni poudarek nastopa je bil na sklepnem sklopu prizorov, ki jih je sedem gojencev pod mentorstvom Jureta Novaka in lektorja Tomaža Grubenška pripravilo na določene teme in v katerih so nastopili bodisi sami bodisi skupaj s so-tečajniki. Tako je Jasmina Gruden z rahlo ironijo predstavila z nakupovalno mrzlico obsedeno dekle; Sophie Vinci v skoraj nemem prizoru nanizala vrsto različnih občutkov ob misli na moškega; Andraž Jug je zaigral napadalnega ra-perja; Emy Coslovaz samozavestno mlado žensko, ki zapušča partnerja; Damjan Gomisel mladega moškega, ki dvomi o čustvih svojega dekleta; Martina Slavec je svoj projekt posvetila ruski pesnici Ani
Levo gojenci StudioArta, desno otroška dramska skupina ŠKD Cerovlje-Mavhinje
kroma
Ahmatovi; Nejc Laščak je izpovedal svoje misli o gledališču.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje
Čokoladne sanje na domačem odru
Ponedeljkova močna ohladitev je nekoliko pokvarila veselje organizatorjev festivala, saj obnovljena otroška dramska skupina domačega društva ni mogla nastopiti na trgu pod hladnim milim nebom, temveč se je zatekla pod šotor, kar je vrh vsega terjalo nekaj zamudnih priprav pred nastopom. Kakorkoli že, vzdušje je bilo kljub vsemu nabito z navdušenim pričakovanjem, tako da je tudi nastavljanje reflektorjev tik pred začetkom predstavice povečevalo napetost.
Igro z naslovom Čokoladne sanje je napisala in režirala Veronika Don v sodelovanju z Evo Kranjec. Glavni junak je zajček Valentinko, ki vsem zaljubljenim
prebivalcem gozdne vasice - medotu in medvedki, jelenčku in srni, dihurju in di-hurki - nosi čokoladna srca, le nekomu ne - in to tisti, ki mu je najbolj pri srcu. Zajklja se na koncu naveliča čakanja, še posebej ker se je mednju vmešala zapeljiva lisička, in Valentinka zapusti, toda ker pripovedovalka noče žalostnega konca, se čas zavrti nazaj in živalicam uspe, da zaljubljenca spravijo skupaj.
Enajstim nastopajočim otroške dramske skupine ŠKD Cerovlje-Mavhi-nje se, po pravici povedano, pozna, da so še začetniki in niso sproščeno naravni kot sovrstniki iz skupin, ki že dolgo delujejo. Vendar iz igrice, ki so jo predstavili na domačem trgu, vejeta simpatija in tovarištvo, za katerega je najbolj pomembno, da nekaj narediš skupaj z drugimi. Preprosta predstavica je polna barv, s poslikanimi kulisami, raznolikimi živalskimi kostumi in celo s harmonikarskim duom v živo. (bov)
Današnji spored
Danes bo na mavhinjskem festivalu ob 20.45 na sporedu odrska priredba znane norveške pravljice o Treh malih račkah, ki morajo do mikavnega sosedovega travnika prečkati most in se izogniti strašnemu volku, ki ga straži. Igro je postavila skupina MTKB in sorodniki, ki tekmuje v kategoriji odraslih. Ob 21.30 bo nastopilo Slovensko kulturno društvo Tabor z Burko o jezičnem dohtarju. Farsa neznanega avtorja iz 15. stoletja na šaljiv način prikazuje zgodbo o ogoljufanem goljufu. Opensko skupino, ki tekmuje v kategoriji odraslih, tokrat režijsko vodi Sergej Verč.
trst - Luči in sence nove postavitve tržaškega opernega gledališča
Verdijev Atila v Stinchellijevi režiji
Ob dvestoletnici rojstva dveh velikanov glasbene umetnosti, kot sta Giuseppe Verdi in Richard Wagner, je več kot naravno, da iščemo vzporedja, podobnosti in razhajanja med skladateljema; strokovnjaki opažajo v poznejših Verdijevih operah zaznaven Wagnerjev vpliv, manj pogosto pa opozarjajo na to, kar je nemški mojster lahko našel v partiturah svojega soletnika. Atila, ki se je rodil l.1845 kot deveta Verdijeva opera, ima vsaj dva primera, nad katera se velja zamisliti: bog, ki ga častijo Huni, se imenuje Wodan, bog Wagnerjeve tetralogi-je, ki je nastala med leti 1848 do 1874, pa Wotan. Kar je še bolj osupljivo, so orkestralne barve, ki jih je Verdi uporabil med prizorom zore (nekaj podobnega zasledimo tudi v operi Simon Boccane-gra), saj nas močno spominjajo na začetno valovanje opere Rensko zlato, s katero se Wagnerjev Ring odpre.
Čeprav Atila ne sodi v sam vrh Verdijeve produkcije, vsebuje mnogo zametkov poznejših mojstrovin in si zasluži pozornost, ki ji je tržaško gledališče Verdi posvetilo z novo postavitvijo po lepi izvedbi, ki je l. 2000 navdušila občinstvo predvsem po zaslugi odličnega basista Ferruccia Furlanetta. Žal je prvotni načrt, ki je izbral Oglej kot fi-lološko najbolj primerno lokacijo, od-
padel zaradi nesoglasij na deželni ravni, morda pa je gledališki okvir omogočil tehnično bolj dovršeno izdelavo, ki je slonela na domiselnem prepletanju projekcij Alexa Magrija, magiji gledaliških luči Geralda Agiusa Ordwaya ter preprosti in funkcionalni scenografiji Pier Paola Bislerija, ki je svoj okus pokazal tudi v kostumih.
Res je, da so Verdijeve partiture v prvem obdobju - vsaj do popularne trilogije - praviloma nekoliko grobo izdelane, res pa je tudi, da spreten dirigent lahko izlušči marsikaj žlahtnega. V Ati-li prevladuje moški, vojaški element, skladatelj pa je izrezal tudi bolj poetične oaze, v katerih izstopa edini ženski lik, pogumna in ponosna Odabella. Donato Renzetti je znal upoštevati in poudariti dialektična nasprotja ter iz orkestra izvabil dokaj razčlenjeno barvno paleto, od krepkih masovnih prizorov do komornih idil, v katerih so se lepo izkazali solisti našega orkestra. Manj zadovoljivo se je v celoto vključil zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero: tako ritmična skladnost kot intonacija nista bili vedno neoporečni, še posebno v moških vrstah.
Bolj razveseljivo sliko nam je nudila pevska zasedba, v kateri si najvišjo pohvalo zasluži ruska sopranistka Anna Markarova: prožen in obenem lirsko ob-
čutljiv glas je pokazal svoje vrline tako v spevnih arijah kot v silovitih kabaletah, v katerih je pevka brez težav dosegla najvišje lege. V naslovni vlogi je pel bolgarski basist Orlin Anastassov, ki je potrdil dobro tradicijo svojih sonarodnja-kov in se z dokaj atletsko postavo lepo vživel v lik krvoločnega barbarskega kralja; fraziranje je sicer nekoliko revno na ekspresivni ravni in tudi glas ni povsem homogen v vseh legah, umetnik pa si je
znal pridobiti simpatijo občinstva v taki meri, da sta Odabella in Foresto izpadla kot nečastna izdajalca. Tudi njegov antagonist, rimski general Ezio, prihaja iz Bolgarije in odgovarja na dokaj podoben priimek: Venteslav Anastasov se je odrezal zadovoljivo tako na pevskem kot na igralskem področju, čeprav brez tistega pravega plemenitega prizvoka, ki so ga znali Verdijevim vlogam vtisniti največji baritonisti polpretekle
dobe. Stilno dovršeno je zazvenel glas Antonella Cerona v sicer krajši, a vendarle pomembni vlogi Uldina, najmanj prepričljiv pa je bil kitajski tenorist Like Xing v vlogi Odabellinega zaročenca Foresta: pevec dovršeno obvlada tehniko, žal pa je njegov glas skoraj vedno forsiran in ne izžareva potrebne mehkobe. V kratki vlogi papeža Leva, ki naj bi bil s križem ustavil Atilov bes, je pel Gabriele Sagona.
Opero je režiral Enrico Stinchelli, nesporen strokovnjak in dolgoletni vodja popularne radijske oddaje na Rai-Ra-dioTre, ki je svoje znanje dokazal z dokaj smotrnimi izbirami: nivo je nekoliko padel le med prazničnim prizorom, med katerim je nekaj deklet dalo zaslutiti plesne korake, a vse je ostalo pri valjanju po pivskih mizah. Lahko bi iskali nedoslednosti tudi v libretu, ki ga je začel pisati Temistocle Solera, dokončal pa bolj pohlevni Francesco Maria Piave, v operah pa praviloma ne iščemo zgodovinske filološke točnosti, temveč samo čar, s katerim nas lahko ovijeta petje in glasba. To se je kar nekajkrat uresničilo na premieri, ki v gledališče ni privabila polnoštevilnega občinstva, prisotni pa so izkazali svoje navdušenje z dolgimi aplavzi in vzkliki vsem oblikovalcem.
Katja Kralj
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 26. junija 2013
1 1
italija - Po ponedeljkovi Berlusconijevi obsodbi v zadevi Ruby
Lettova vlada pod pritiskom
RIM - Italija se je včeraj zadolžila po višji obrestni meri. S posebno dvoletno obveznico, katerih diskont znaša 2,403 odstotka oz. najvišje po septembru lani, je zbrala 3,5 milijarde evrov. S petletnimi obveznicami je zbrala 510 milijonov evrov, pri tem pa je moral Rim pristati na višjo letno obrestno mero - ta je znašala 2,91 odstotka, potem ko je bila na primerljivi aprilski avkciji pri 1,83 odstotka. Hkrati je Italija včeraj izdala trinajstletno obveznico s 3,75-odstotno obrestno mero. Tudi to je višje, saj je letna obrestna mera na primerljivi dražbi v februarju znašala 3,23 odstotka.
Po mnenju analitikov je na dražje zadolževanje Rima vplivala ponedeljkova obsodba nekdanjega premiera Silvia Berlusconija. Sodišče ga je namreč v primeru Ruby spoznalo za krivega in ga obsodilo na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Gre za razsodbo na prvi stopnji, Berlus-conijevi odvetniki pa so že napovedali pritožbo.
Obsodba je po oceni analitikov zamajala koalicijo, ki podpira vlado Enrica Lette in ki je že tako razklana glede fiskalne politike in drugih zadev. Tako še zdaj ni znano, kaj bo vlada naredila na svoji današnji seji glede davka na dodano vrednost IVA, ki bi moral
na osnovi že sprejetih ukrepov z 21 poskočili na 22 odstotkov. Minister za dežele Graziano Delrio je včeraj napovedal, da se bo vlada najbrž odločila za trimesečno zamrznitev ukrepa. A to nikakor ne zadovoljuje vodje skupine Ljudstva svobode v poslanski zbornici Renata Brunete, ki je zagrozil z vladno krizo, če vlada ne bo dokončno odpravila povišanja. Sicer pa se je v vladnih vrstah te dni razvnela tudi polemika okrog nakupa 90 vojaških lovcev F35. Že omenjeni Delrio, ki je iz vrst Demokratske stranke, je včeraj odločno podvomil v smotrnost nakupa, ki bi javne blagajne stal 14 milijard evrov. A to je raztogoti-lo obrambnega ministra, sredinca Maria Maura, ki je opozoril, da vlada, kolikor mu je znano, ni spremenila stališča okrog te zadeve.
V okviru priprav na današnjo vladno sejo, pa tudi na skorajšnji evropski vrh, ki bo zasedal jutri in v petek v Bruslju, se je premier Letta včeraj sestal z voditeljem Demokratske stranke Guglielmom Epifani-jem in s prvakom Ljudstva svobode Silviom Berlus-conijem. Kot kaže, Berlusconi za zdaj ne namerava vreči vlade, postavlja pa vse več političnih zahtev, da bi jo držal pod pritiskom.
Premier Enrico Letta
ansa
afganistan - Drzna akcija
Talibani napadli predsedniško palačo
KABUL - Talibani so včeraj v afganistanski prestolnici Kabul napadli predsedniško palačo in več vladnih poslopij. Slišati je bilo več deset eksplozij, medtem ko so se spopadali z varnostniki pred vstopom v palačo, obrambnim ministrstvom in uradom ameriške obveščevalne agencije Cia. V napadu so bili ubiti trije varnostniki in vsi štirje napadalci.
Odgovornost za napad so prevzeli afganistanski talibani. Talibanski napadalci so sicer uporabili lažne značke mednarodnih sil Isaf pod poveljstvom zveze Nato, da bi se približali predsedniški palači. Eno od dveh vozil talibanov so že spustili čez nadzorno točko, a varnostniki so pri drugem postali sumničavi. Takrat je izbruhnil spopad, napadalci pa so pri tem tudi razstrelili vozili.
Tarča napada je bilo tudi bližje poslopje, v katerem je urad Cie. Strelski in bombni obračun je trajal več kot uro v predelu Kabula, kjer se nahajajo strogo
varovana zahodna veleposlaništva in vladna poslopja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah afganistanskih oblasti so bili v napadu ubiti trije varnostniki in vsi štirje napadalci. Varnostniki so bili ubiti blizu poslopja hotela Aria-na, ki ga Cia za bazo uporablja od leta 2002. A oblasti trdijo, da napadalci niso prodrli do palače ali urada Cie.
V palači sicer prebiva afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je bil v času napada v poslopju, a ni bil v nevarnosti. Gre za enega najbolj izzivalnih napadov, odkar se je Karzaj aprila 2008 za las izognil atentatu, ko so talibani napadli vsakoletno vojaško parado.
Napad se je zgodil nekaj dni po tem, ko je Karzaj glede mirovnih pogovorov ZDA in talibanov dejal, da visoki mirovni svet, ki vodi mirovna prizadevanja vlade v Kabulu, ne bo sodeloval v procesu, če ga ne bo vodil Kabul, navaja britanska medijska mreža BBC. (STA)
rusija - Bivši ameriški agent tranzitni potnik
Putin: Snowden še vedno na moskovskem letališču
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin (na sliki) je včeraj potrdil, da se nekdanji pogodbeni analitik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden še vedno nahaja na tranzitnem območju moskovskega letališča Še-remetjevo. Ob tem je dodal, da prej, ko si bo Snowden izbral svojo končno destina-cijo, bolje bo.
"Je tranzitni potnik, ki se trenutno še vedno nahaja na tranzitnem območju. Snowden je svoboden moški. Prej, ko si bo izbral svojo končno destinacijo, bolje bo za nas in za njega," je dejal Putin na novinarski konferenci na Finskem, kjer je včeraj bil na enodnevnem obisku.
"Na letališče je prišel kot tranzitni potnik in ne potrebuje vizuma ali drugih dokumentov. Kot tranzitni potnik ima pravico kupiti letalsko karto in odpotovati, kamor si želi," je povedal ruski predsednik. Putin je ob tem poudaril, da Snowden ni kršil ruske zakonodaje. "Ni prestopil državne meje in zato ne potrebuje vizuma," je zatrdil. Ob tem se je tudi odzval na zahteve ZDA, naj Rusija izroči Snowdna, z be-
sedami, da Rusija z ZDA nima sporazuma o izročitvah. Ruski predsednik je ob tem Snowdnov prihod v Moskvo označil za nepričakovanega. Očitke, da je Rusija pomagala pri njegovem letu, pa je zavrnil kot "nesmisel".
Medtem pa so iz WikiLeaks sporočili, da so odpovedali letala, ki so bila v Hongkongu pripravljena za polet Snowd-na na Islandijo. To je povedal islandski podjetnik Olafur Sigurvinsson, ki je povezan z WikiLeaksom. Islandija z ZDA nima sporazuma o izročitvah, a je islandska vlada ravnala previdno in sporočila, da mora oseba najprej priti v državo, če želi zaprositi za politični azil. Snowden naj bi sedaj iskal varen prehod v Ekvador, kjer je zaprosil za politični azil. (STA)
italija - Nekaj spominov na politika, ki je v ponedeljek preminil v 93. letu starosti
Emilio Colombo je bil prvi premier, ki je sprejel delegacijo Slovencev v Italiji
RIM - Kot smo že na kratko zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, je umrl nekdanji italijanski premier Emilio Colombo, ki je položaj predsednika vlade zasedal med letoma 1970 in 1972. Politik nekdanje dolgo časa vladajoče Krščanske demokracije je preminil v ponedeljek zvečer v Rimu v starosti 93 let. Njegovo politično delovanje je med drugim zaznamovala želja po večji evropski integraciji, kot predstavnik italijanske države pa je zabeležen tako v zgodovini Slovencev v Italiji kot v analih Republike Slovenije.
Colombo je večkrat zasedal ministrske položaje, med drugim je bil zunanji, finančni in kmetijski minister ter minister za industrijo. Leta 2003 je postal dosmrtni senator. Veliko vlogo je odigral tudi pri evropski integraciji. Med letoma 1977 in 1979 je bil predsednik Evropskega parlamenta. Kot zunanji minister je leta 1981 skupaj z zahodnonemškim kolegom Hans-Dietrichom Genscherjem napisal dokument, v katerem sta pozvala k dodelitvi večjih pristojnosti Evropski skup-
Emilio Colombo
ansa
nosti, ki je pripomogel k oblikovanju Maa-strichtske pogodbe leta 1992.
Colombo se je rodil leta 1920 v mestu Potenza, leta 1946 pa je bil s 26 leti
izvoljen v ustavodajno skupščino. Italija je z njegovo smrtjo izgubila tudi zadnjega še živečega soavtorja italijanske povojne ustave.
Slovenci v Italiji se Colomba spominjamo kot prvega italijanskega pre-mierja, ki je sprejel predstavništvo naše narodne skupnosti. To je bilo 2. decembra 1971. Že približno leto poprej so predstavniki vseh pomembnejših manjšinskih struj oz. skupin sestavili spomenico, v kateri so obrazložili svoje potrebe in zahteve, ter jo poslali ministrskemu predsedniku in ga prosili za sprejem. To je bil prvi skupni nastop vseh Slovencev v Italiji. Tedaj so se skupaj predstavili jugoslovanskemu predsedniku Titu ob njegovem obisku v Italiji in pozneje predsedniku deželnega odbora Furlani-je-Julijske krajine Alfredu Berzantiju. Naposled pa jih je s skoraj enoletno zamudo sprejel še Colombo. Na srečanju je bil tedanji premier sicer dokaj zadržan, vendar je to bila le pomembna etapa na dolgi poti, ki je šele tri desetletja pozne-
je privedla do odobritve zaščitnega zakona št. 38/2001.
Kot uvodoma rečeno, pa je Colombo zabeležen tudi v analih Republike Slovenije. Bil je namreč zunanji minister v letih 1992 in 1993, se pravi tudi v času, ko je Slovenija iskala svoje mesto v zboru narodov. Italija je bila med državami, ki so dalj časa oklevale glede priznanja slovenske samostojnosti, še zlasti dokler je njeno zunanjo politiko vodil socialist Gianni De Michelis. Sredi leta 1992 pa je prišlo do zamenjave vlade in po krajšem ministrovanju Vincenza Scot-tija je vajeti italijanske diplomacije prevzel Colombo. Tedaj je Slovenija objavila enostransko deklaracijo, da prevzema nasledstvo devetinštiridesetih pogodb, ki jih je Beograd podpisal z Rimom, italijansko zunanje ministrstvo pa je pod Co-lombovim vodstvom to deklaracijo v uradni noti »z zadovoljstvom vzelo na znanje«. S tem je bil storjen pomemben korak za ureditev diplomatskih odnosov med državama.
Skoraj 2300 ljudi obtičalo na ladji pri Beneški laguni
BENETKE - Skoraj 2300 ljudi je včeraj obtičalo na morju, potem ko je na ladji za križarjenje, ki je plula ob Beneški laguni, izbruhnil požar. Ognjene zublje na ladji Zenith, ki je v lasti španskega podjetja Pullmantur, so takoj pogasili, ranjen pa ni bil noben od 1672 potnikov in 603 članov posadke, so sporočile beneške pristaniške oblasti. Požar je izbruhnil približno ob četrti uri zjutraj, ko je bila ladja na poti iz Ra-venne v Benetke. Ladja je obtičala na odprtem morju približno 30 kilometrov stran od mesta Chioggia, ki leži na južnem robu Beneške lagune. Zenith naj bi odvlekli do beneškega pristanišča.
Samaras vztraja, daje vlada po preoblikovanju stabilna
ATENE - Grški premier Antonis Samaras je včeraj zatrdil, da je njegova vlada stabilna, kljub temu, da jo je moral preoblikovati, potem ko je zaradi spora glede zaprtja grške javne radiotele-vizije ERT vladno koalicijo zapustila stranka Demokratska levica (Dimar). Preoblikovana grška vlada je sicer zaprisegla včeraj.
"Vlada namerava dokončati svoj štiriletni mandat. Stabilnost je danes nuj-nejša kot kdajkoli prej, da se ne zapravlja čas in da se pride iz krize. Stabilnost pa pomeni boljše sodelovanje med strankami, ki podpirajo vlado. Grčija ne sme izgubljati časa," je dejal Samaras po zaprisegi njegove nove vladne ekipe.
Zeman za začasnega premiera imenoval Rusnoka
PRAGA - Ekonomist in nekdanji češki finančni minister Jirži Rusnok je nov predsednik češke vlade. Predsednik Miloš Zeman je namreč 52-letnika včeraj imenoval za predsednika prehodne vlade. Finančni strokovnjak bo sedaj državo vodil do novih volitev. Rusnuk je tako nasledil Petra Nečasa, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zemanova odločitev, da za premiera imenuje svojega svetovalca za finančne zadeve, pa nakazuje na to, da predsednik rešitev za vladno krizo vidi v tehnični vladi. Da ima Zeman namero nastaviti tehnično vlado, je bilo sicer znano, saj je po pogovorih s strankarskimi voditelji konec tedna namignil, da si želi vlade, v kateri bi bili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. (STA)
L
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.308,98€ -166,88

SOD NAFTE
(159 litrov)
101,16 $ +0,12
EVRO
1,3134 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
25. junija 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 25.6. 24.6.	
ameriški dolar	1,3134	1,3086
japonski jen	127,79	128,54
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,788	25,865
danska krona	7,4593	7,4590
britanski funt	0,84860	0,85115
madžarski forint	296,85	299,97
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7019	0,7016
poljski zlot	4,3190	4,3500
romunski lev	4,4697	4,5408
švedska krona	8,7683	8,8884
švicarski frank	1,2268	1,2241
norveška krona	7,9800	8,0400
hrvaška kuna	7,4775	7,4775
ruski rubel	43,0380	43,0660
turška lira	2,5315	2,5445
avstralski dolar	1,4156	1,4246
braziljski real	2,8989	2,9575
kanadski dolar	1,3770	1,3797
kitajski juan	8,0707	8,0415
indijska rupija	78,3770	78,1230
južnoafriški rand	13,1090	13,2811
1 2 Sreda, 26. junija 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Sojenje zaradi smrti ladjedelniških delavcev se bo nadaljevalo julija
Razsodbe niso dočakali, odloča kasacijsko sodišče
Sorodniki obolelih in umrlih delavcev tržiške ladjedelnice, ki so se včeraj v velikem številu zbrali na goriškem sodišču, še niso dočakali zaključka »maksi« procesa, v katerem je na zatožni klopi 39 voditeljev nekdanje družbe Italcantieri. Goriško sodišče včeraj ni izreklo težko pričakovane sodbe, za katero se družine, združenja azbestnih bolnikov in druge ustanove borijo že več let, razsodba pa ne bo znana niti danes, kot je bilo sprva napovedano.
Sklepno obravnavo je sodnik Matteo Trotta prestavil na 23. julij, pred tem pa se bo moralo kasacijsko sodišče izreči o nepričakovani zahtevi po selitvi procesa pred drugo sodišče. Odvetnik Alessandro Cas-siani, ki zastopa enega izmed glavnih obtožencev - nekdanjega predsednika upravnega sveta družbe Italcantieri Giorgia Tu-pinija -, je namreč včeraj presenetil prisotne s trditvijo, da so pritiski okolja in pozornost javnosti do tega procesa na Goriškem preveliki, da bi lahko sodniki odločali nepristransko. Sklicujoč se na zakon o upravičenem sumu o pristranskosti sodnikov je zahteval, naj postopek zaupajo drugemu sodišču.
O sprejemljivosti zahteve je odločal sodnik Matteo Trotta, ki ni imel lahke naloge. S tem, da je sprejel zahtevo odvetnika Cassianija, je posredno priznal, da bi lahko na sodnike res vplivali zunanji pritiski, če bi zahtevo zavrnil pa bi tvegal takojšnjo pritožbo odvetnikov obtoženih. Trotta je torej zavzel nevtralno stališče in sklenil, da
bo odločitev o selitvi procesa prepustil ka-sacijskemu sodišču. Če bi le-to ocenilo, da je zahteva upravičena, bi se moral postopek začeti znova, kar bi bilo za pritožnike zelo boleč udarec. Nasprotovanje javnih tožilcev Luigija Leghisse in Valentine Bossi, ki sta se izrekla proti zahtevi, ni imelo želenih učinkov: Trotta je določil, da bo naslednja obravnava potekala 23. julija, upati pa je treba, da se bo do takrat kasacijsko sodišče že izreklo o upravičenem sumu.
Nepričakovani preobrat je močno razburil sorodnike delavcev in druge udeležence obravnave. Med njimi je bil tudi En-
Odločitev sodnika Mattea Trotte (desno) so sorodniki umrlih delavcev in predstavniki združenj azbestnih bolnikov (levo) včeraj sprejeli z razočaranjem in jezo
bumbaca
rico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine, ki je vložila civilno tožbo skupaj z deželo FJK, občino Tržič, zavodom Inail, sindikatom Fiom, združenjem izpostavljenih azbestu in združenji potrošnikov. »Skušali so povzročiti zamudo v pričakovanju, da bo sodnik premeščen drugam, kar je že predvideno. To bi v vsakem slučaju privedlo do novega procesa,« so s solznimi očmi povedali sorodniki umrlih delavcev in nadaljevali: »Kar se je zgodilo, je res gnusno, kljub temu pa se ne bomo vdali. Še naprej se bomo borili, dokler ne bomo dosegli pravične razsodbe. Le tako bomo lah-
ko našim sorodnikom vrnili dostojanstvo, ki so jim ga odvzeli, ko jih v imenu zaslužka niso opozorili na nevarnost azbesta.«
Naj spomnimo, da sta marca Leg-hissa in Bossijeva zahtevala skupnih 70 let zaporne kazni za trinajst bivših vodilnih funkcionarjev tržiške ladjedelnice Italcantieri (danes Fincantieri), osumljenih nenamernega umora 87 delavcev, ki so umrli zaradi azbestnih bolezni. Na seznamu je tudi nekaj Slovencev, saj je azbest moril (in na žalost še vedno mori) tudi nekdanje delavce iz doberdobske občine in drugih okoliških slovenskih vasi.
gorica - Občina
Tares: za plačilo čas do 31. julija
Za plačilo prvega obroka davka za odvoz odpadkov Tares imajo Goričani čas do 31. julija letos. Tako določa pravilnik o načinu plačevanja novega davka na okoljske storitve, ki ga je goriški občinski svet sprejel na ponedeljkovi seji. Za pravilnik je glasovalo 21 svetnikov (z desno sredino je po pomoti glasoval za tudi načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani), pet svetnikov je glasovalo proti (Abrami, Bressan, Fur-lan, Traini in Tucci), Manuela Botteghi in David Peterin pa sta se vzdržala.
Nov pravilnik o načinu plačevanja davka za odvoz odpadkov predvideva dve možnosti. Občani lahko plačajo celoten znesek do 31. julija, imajo pa tudi možnost plačila v treh obrokih: prvega je treba poravnati do 31. julija, drugega do 31. septembra, tretjega pa do 30. novembra 2013. Občinski svet je z glasovi večine sprejel tudi gospodarsko-fi-nančni načrt za ravnanje z odpadki. Občinska uprava predvideva, da bodo Go-ričani po uvedbi davka Tares plačevali približno enake vsote kot doslej oziroma nekoliko manj. Za gospodinjstva naj si se stroški zmanjšali za 0,35 do 0,61 odstotka, za podjetja in druge uporabnike pa za 0,02 do 0,47 odstotka.
V letošnjem letu bodo plačevanja davka Tares oproščeni le občani, katerih dohodkovni indeks Isee ne presega 6246 evrov (vrednost najnižjih pokojnin), župan Ettore Romoli pa je osvojil resolucijo svetnika Giuseppeja Cingolanija, ki je predlagal, naj občina oprosti plačevanja stroškov za okoljske storitve višje število občanov. Cingolani je predlagal, naj občina zagotovi to olajšavo vsem občanom, ki so vključeni v solidarnostni sklad in katerih količnik Isee ne presega 8189 evrov, župan pa se je obvezal, da bo uprava to možnost preučila.
Občinski svet se je nadaljeval včeraj z razpravo in odobritvijo letošnjega proračuna, ostale točke na dnevnem redu pa so bile sprememba variante št. 38 k občinskemu prostorskemu načrtu, pregled območij, ki še niso povezana na plinsko omrežje, odobritev pravilnika za zaščito kmetijskih dejavnosti z ustanovitvijo občinske zaščitne znamke in odobritev proračuna podjetja za upravljanje občinskih lekarn. (Ale)
nova gorica - Po pritožbah na sodbo okrožnega sodišča
Sojenje zaradi Menicalijevega umora se jutri seli na koprsko Višje sodišče
Na Višjem sodišču v Kopru je jutri razpisana obravnava v primeru Zlatana Blago-jeviča in Ljiljane Dalič. Par je bil obtožen umora tržaškega podjetnika Roberta Me-nicalija - ta je izginil junija 2011, tri tedne kasneje so njegovo truplo našli na Cerju v občini Miren-Kostanjevica. Novogoriško okrožno sodišče je Blagojeviča februarja letos spoznalo za krivega umora in ga obsodilo na 22 let zapora, drugoobtoženo Daličevo pa je zaradi pomanjkanja dokazov zoper njo oprostilo. Na sodbo sta se nato pritožila tako tožilstvo, ki je tudi za Daličevo zahtevalo 22 let zapora, pa tudi obramba obtoženega. Na pritožbo tožilstva je tudi obramba Daličeve že podala ugovor.
Jutri bodo na koprskem sodišču zagovorniki in tožilstvo torej predstavili svoje ugovore. Blagojevičev zagovornik, odvetnik Bruno Krivec, v pritožbi izpodbija sodbo tako, da sodišču očita, da ni ocenilo vseh dokazov, ki so v korist obtoženca. Sodišče naj bi tako napačno oz. drugače interpretiralo glavni dokaz zoper Blagojeviča: uro, ki je bila najdena na kraju najdbe trupla. Bla-gojevič je že med sojenjem potrdil, da je njegova, a da jo je še pred usodnim dnem pozabil v žrtvinem stanovanju, kjer je izvajal nekaj hišnih popravil. »Odtlej je nisem več videl,« je zatrdil v Novi Gorici. Varnostne kamere na bencinskem servisu v Sežani, kjer se je Menicali v družbi Blagojeviča in Dali-
čeve na dan svojega izginotja ustavil, pa so posnele Blagojeviča z nekim predmetom na roki. Posnetek je novogoriško sodišče poslalo na strokovno ekspertizo na ljubljanski Inštitut Jožef Stefan. »Tam je bilo ugotovljeno, da je predmet okrogle oblike, ura, najdena na kraju najdbe trupla, pa je kvadratna,« opozarja Krivec.
Novogoriško državno tožilstvo v svojem ugovoru sodišču očita, da je poenostavilo zaključek, da je bil storilec le prvoobto-ženi Blagojevič. Daličeva pa je na pritožbo tožilstva preko odvetnika Stojana Zorna že podala odgovor. V njem Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo tožilstva zavrne kot neutemeljeno.
Blagojeviča in Daličevo so črnogorski varnostni organi v Črni gori prijeli 11. julija 2011, oktobra istega leta sta bila izročena Sloveniji. Blagojevič je torej zaprt že dve leti, trenutno se še vedno nahaja v solkanskem zavodu za izvajanje zaporne kazni. Če bo Višje sodišče v Kopru pritožbo zoper sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo, bo Blagojevič moral odsedeti dosojenih 22 let zaporne kazni. Če pa bo sodba novogoriškega okrožnega sodišča razveljavljena, bo razpisano novo sojenje.
Menicalijevo truplo je policija našla 8. julija lani na Cerju, skoraj tri tedne po njegovem izginotju. Tri dni po najdbi
Roberto Menicali
trupla sta bila v Črni gori prijeta Blago-jevič in Daličeva, ki sta se v BiH pripeljala v Menicalijevem mercedesu, kjer sta ga prodala na nekem avtoodpadu. V avtomobilu so forenziki našli več sledov pokojnikove krvi. Obtožena krivde za umor ves čas procesa nista priznavala. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 26. junija 2013 1 3
doberdob - Ob 45-letnici Hrastovega delovanja
Zapeli so veselo
Nastopajoči na sobotnem dogodku v Doberdobu
Društvo Hrast je v soboto priredilo lep zborovski večer ob sklepu letošnje pevske sezone. Z njim so obeležili 45. obletnico delovanja društva, ki je bilo ustanovljeno 14. oktobra 1968. Koncert »Veselo zapoj-mo« je na prizorišče pred župnijsko dvorano v Doberdobu priklical številne poslušalce iz domače vasi in širše okolice. Program je bil predvsem ljudskega značaja in obenem tudi prijeten uvod v poletni čas.
Večer so soustvarili štiri pevski sestavi. Najprej sta bila na potezi domača otroška zbora. Začeli so Mali veseljaki pod vodstvom Mateje Jarc in Tamare Podver-šič: v zborčku prepevajo otroci, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole. Pod vodstvom mladih dirigentk so zapeli dva ljudska napeva, »Jaz pa pojdem na planinco« in »Lepa Anka«, ter otroško Ja-nija Goloba »Vrtiljak«. Na vrsti so bili nekoliko starejši Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Razigranost otroških glasov je doberdobski večer obogatila s tremi poskočnimi skladbami iz slovenskega repertoarja: najprej je izzvenel »Spalni vlak« Patricka Quaggiata, nato še »Sinič-ja izštevanka« Radovana Gobca in »Čuk se je oženil« Walterja Lo Nigra.
Drugi del koncerta sta oblikovala ženski zbor Jezero pod vodstvom Daria Bertinazzija in gostitelj večera, mešani zbor Hrast pod taktirko Hilarija Lavrenčiča. Do-berdobske pevke so predstavile izbor pesmi iz prekmurske in beneške zborovske zakladnice, kot sta napeva »Ne ouri ne se-jaj« (Radovan Gobec) in »Zreilo je žito« (Ambrož Čopi) pa še rezijanska »Da lipa ma! Ke bej na je?« (Ambrož Čopi) in beneška »Po varh španciera« (Hilarij La-vrenčič). Večer je sklenil zbor Hrast s primorskimi ljudskimi napevi, ki so sledili uvodni avtorski skladbi »Ti pomladni večeri« (uglasbil jo je Patrick Quaggiato). Iz ljudske zakladnice so doberdobski pevci in pevke predstavili napeve »Pa se sliš« (Ka-rol Pahor), »Polka« (Ubald Vrabec), »Da gora ta Caninowa« (Ambrož Čopi) in »Škrinja orehova« (Uroš Krek). Zaključno pesem, Vrabčevo »Zdravljico«, pa sta zbora Hrast in Jezero izvedla skupaj.
fotoa.j.
Večer sta z domiselnimi dovtipi povezovala Jakob Podveršič in Mateja Fer-folja, člana mladinske dramske skupine Hrast. Pod vodstvom režiserke Jasmin Podveršič sta napovedovalca na zabaven in lahkoten način predstavila posamezne točke večera ter na ustih poslušalcev pogosto izvabila nasmeh. Pri glasbenih to-
čkah - klavirska spremljava in petje - je napovedovalca spremljal Jurij Lavrenčič, prav tako član dramske skupine. Doberd-obski večer se je zaključil na turistični kmetiji Pri Cirili: tam se je domači publiki tudi javno predstavil novi ansambel Pršpi-ljana barka, ki je družabnost popestril z na-rodnozabavnimi vižami. (ač)
dol - Društvo Kras Dol-Poljane
Kresovanje pri Bernih ogrelo ljudski praznik
Popoldansko dogajanje je bilo namenjeno zlasti otrokom, ki so tekmovali v ljudskih igrah, kot so štafetna tekma v vrečah, jajce na žlici, tek z jabolki na glavi, košarka z vodnimi balončki, pindul, igra z žeblji (desno)
foto w.p.
Društvo Kras Dol-Poljane je v soboto priredilo kresovanje in prenočevanje otrok v šotorih. S tem se je začelo resno delo za novi društveni odbor, ki želi ponuditi vaški skupnosti čim več prireditev.
Zbirališče je bilo na travniku pri Bernih. Prvi del dogajanja je bil namenjen predvsem otrokom; zaradi lepega vremena in privlačnosti prireditve so prišli tudi iz okoliških vasi. V skupinah so se pomerili v zabavnih ljudskih igrah, kot so štafetna tekma v vrečah, jajce na žlici, tek z jabolki na glavi, košarka z vodnimi balončki, pindul ipd. Na prvo mesto se je uvrstila skupina Merjasci s 35 točkami, drugou-vrščeni Prasci so zbrali 32 točk, na tretje mesto pa so se uvrstili Konji s 27 točkami; sledili so Banane, The Best, Škorpjoni in Delfini. Med tekmovanji so starši postavili šotore in pripravili taborni ogenj. Popoldan se je sklenil z nagrajevanjem skupin, vsi otroci pa so pre-
jeli kolajne. Ko je vročina nekoliko popustila, so na kraj prišli še starejši vaščani in prijatelji iz bližnjih vasi, tako da se je prizorišče napolnilo: organizator je postregel z mesom na žaru, domačini pa s sladkimi in slanimi dobrotami. Na vrsti sta bila še nagradno ugibanje višine droga ter bogat in »okusen« srečelov. Opolnoči so prižgali velik kres, zabava pa se je zavlekla pozno v noč. Ko je bilo prireditve konec, so na travniku ostali organizatorji z otroki, ki so prespali pod šotori.
Društveni odborniki, zadovoljni s potekom kresovanja, pozivajo krajane in prijatelje, naj se množično udeležijo čistilne akcije na društvenem sedežu, ki bo v soboto, 29. junija, od 9. ure dalje. Poskrbljeno bo za kosilo; udeleženci naj prinesejo s seboj rokavice za čiščenje, lopate, grablje, krpe, metle in vse, kar je potrebno za čiščenje notranjih in zunanjih prostorov.
PEVMA
Turnir se nadaljuje
Sinoči se je v Pevmi začel odbojkarski turnir, ki ga v spomin na prerano umrlega odbojkarja Danjela Boškina prireja športno in kulturno društvo Naš prapor. Na turnirju tudi letos sodeluje šest ekip, odbojkarski večeri pa so na sporedu v šport-no-kulturnem središču v Pevmi. Včeraj so na igrišče stopila moštva OK Val, Sloga in Mossa, drevi pa se bodo pomerile šesterke Torriane, Olympie in domačega Našega praporja. V finalni del, ki bo na vrsti jutri, se bosta uvrstili prvouvrš-čeni ekipi obeh predskupin. Najprej se bosta za 3. in 4. mesto spoprijeli dru-gouvrščeni šesterki, sledil bo finale za 1. in 2. mesto med najboljšima ekipama iz predskupin. Srečanjema bosta sledila nagrajevanje in družabno srečanje. (vip)
peč - Ohranjajo tradicijo
Nekoč sta gorela celo dva kresova
Pečanski kres
foto s. f.
Tudi letos so na Peči organizirali manjše, a občuteno kresovanje. Za ohranjanje vaške tradicije, ki sega daleč v preteklost, imata zaslugo Ivo Florenin in njegova žena Dora, ki se spominjata, da sta nekoč gorela na Peči celo dva kresova. Prvega so prižigali v zgornjem delu vasi, na t.i. »kržadi«, drugega pa v spodnjem delu oz. za vaško cerkvijo. Na kresovanju so se zbirali mlajši in starejši krajani, ki so se ob prazniku veselo družili, otroci in drugi po-gumneži pa so skakali in tekali čez ogenj ter bosi hodili po žerjavici. Branko Kovic in nje-
gova žena Oliva se iz tistih časov še spominjata, kako so dečki radovedno opazovali, v katero smer so se dvigovale saje: tako so namreč ugibali, kje je bila doma njihova še skrita ljubezen.
Letos so Pečani že tretjič prižgali kres na zemljišču domačina Simona Kovica, ki z ženo Ljubo rad pripomore k pripravi kre-sovanja. »Naše upanje je, da se bo pobuda nadaljevala. Kresovanje je namreč tudi danes lepa priložnost, da se krajani srečamo in skupaj praznujemo, česar se veselijo predvsem otroci,« pravijo domačini.
14 
Sreda, 26. junija 2013
VREME, AVTOMOBILI
/
gorica - Forum kritičen do ravnanja družbe Irisacqua
»Uvedba zavarovanja pred izlivi nezakonita«
Družba Irisacqua z Goričani ni ravnala korektno. O tem so prepričani predstavniki Foruma za Gorico, ki izražajo kar nekaj pomislekov in kritik na račun zavarovanja pred izgubami vode, ki ga bo družba Irisacqua uvedla s septembrom. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je 36.000 gospodinjstev in podjetij v zadnjih mesecih skupaj s položnicami za plačilo vode dobilo v poštnem nabiralniku obvestilo, da bo od prvega septembra dalje družba Irisacqua vključevala v račune za vodovodne storitve tudi stroške zavarovanja pred izlivi vode, do katerih lahko pride zaradi puščanja cevi v stanovanjih in na dvoriščih. Zavarovanje, ki znaša za gospodinjstva 9 evrov, za podjetja pa 17 evrov letno, ni obvezno, če se mu občani želijo odreči pa morajo to izrecno zahtevati z izpolnitvijo obrazca, ki je na voljo tudi na spletni strani www.irisacqua.it ali pri okencih družbe.
»Nasprotujemo principu, metodi in vsebini. Moti nas tudi "paternalistični" odnos podjetja: le-ta uporabnikom vsiljuje zavarovanje, kot da bi sami ne znali odločati, ali ga potrebujejo,« je povedal Andrea Bellavite, ki je stališče Foruma orisal skupaj z Anno Di Gianantonio in Danielo Careddu. Po njihovem mnenju družba ni ravnala legitimno, ko je določila, da morajo uporabniki izpolnjevati obrazce in izgubljati čas, če se želijo odreči zavarovanju, za katerega sploh niso zaprosili. »Po našem mnenju je treba na pogodbe pristati s podpisom, v tem primeru pa občani ne podpišejo ničesar,« je poudarila Ca-redduva, po kateri družba Irisac-qua sploh ni poskrbela, da bi bili uporabniki pravilno informirani o uvedbi zavarovanja. Po njenih besedah namreč družba ni pojasnila, da bo s prvim septembrom iz pogodbe izginila klavzula, ki predvideva, da imajo uporabniki v primeru skritih izlivov vode pravico zaprositi za plačilo vode po najnižji tarifi. »Če ne bomo zavarovani, bomo torej plačali polno ceno,« je povedala predstavnica Foruma. Na novinarski konferenci, ki je potekala 13. junija, so sicer predstavniki družbe Irisacqua poudarili, da bodo za občane, ki bodo z izpolnitvijo obrazca zavrnili zavarovanje, veljala dosedanja pravila - torej tudi popust na ceni kubičnega metra vode v primeru izlivov -, predstavniki Foruma pa besedilo zavarovalniške pogodbe razumejo drugače. Caredduva je ocenila, da je vodstvo družbe predstavilo problem izgub »na katastrofalen« način, čeprav bi lahko občanom pojasnilo, da so izlivi vode pogostejši pri starih ceveh in da je mogoče skrite izgube brez velikih težav »razbrati« s števca. »Leta 2011 se je 26 milijonov državljanov izreklo proti privatizaciji sistema oskrbe z vodo, ki ne sme biti dobičkonosen. Z uvedbo zavarovanja pa bo zasebna zavarovalnica upravljala več sto tisoč evrov, ki jih bodo uporabniki plačali za zavarovanje proti izlivom vode,« so poudarili predstavniki Foruma, ki družbi Irisacqua predlagajo, naj ta denar raje uporabi za ustvarjanje novih delovnih mest (zaposlila bi lahko uslužbence, ki bi pogosteje nadzirali števce gospodinjstev in podjetij), ali pa za ustanovitev sklada, iz katerega bi črpali denar za kritje stroškov v primerih skritih izgub vode ali pa za nudenje pomoči družinam v stiski. (Ale)
Puščajoča pipa
sovodnje - Državna cesta, Štradalta in Prvomajska ulica
Kakor dirkališča
Tržaški skuterist, ki je v ponedeljek pri Rupi trčil v avtomobil in huje poškodovan s helikopterjem službe 118 pristal v videmski bolnišnici, je ponovno potisnil v ospredje dejstvo, da za varno vožnjo po državni cesti 55 ni bilo storjeno dovolj. »Problem v sovodenjski občini ni le državna cesta. Problematični sta tudi Štradal-ta in Prvomajska, kjer kljub hitrostnim omejitvam si vozniki ne morejo kaj, da ne bi pritiskali na plin,« opozarja županja Alenka Florenin.
»Odgovornost za ponedeljkovo nesrečo pri Rupi si morata naložiti Anas in občina, saj kljub pogostim nezgodam nista poskrbela, da se hitrost omeji na 50 kilometrov na uro, da se prepreči prehitevanje pri križiščih, da se uredi in primerno označi prehod za pešce. Vse te zahteve so bile igno-rirane,« pravi tam živeči Stefano Vettorel-lo in dodaja: »Za krajane in še zlasti za ru-pensko mladino je tamkajšnje križišče kakor ruska ruleta.«
»Neštetokrat sem posegla pri družbi Anas in prefekturi, pri karabinjerjih in policiji. Prejetim zagotovilom niso sledila dejanja,« pravi županja: »Znaki ne odvračajo voznikov od tega, da dirkajo. Pri Rupi je tudi znak, ki opozarja, da tam prečkajo cesto šolarji, a se nihče ne ozira nanj. Najbolj učinkovit bi bil nadzor sil javnega reda, toda nerazumljivo je, da jih na cesti nikoli ne srečujem. Zato bom spet pisala Anasu in prefekturi. Pri Rupi bo vsekakor postavljen znak za nevarno križišče z utripajočo lučjo. Pri Anasu pravijo, da je že nabavljen in da ga morajo samo namestiti. To mi zagotavljajo že nekaj mesecev ... Prehoda za pešce pa tam ne bo, saj bi le povečal nevarnost, ker bi bili pešci manj previdni. Dirkačem je treba vsiliti disciplino, ni druge poti.«
Vabilo k pritiskanju na plin je tudi hitrostna omejitev na 70 kilometrov na uro, ki voznikom ne daje občutka, da je v bližini nevarnost. »Že res - trdi županja -, toda vozniki se ne zmenijo za omejitve. Na Štradalti je omejitev 50 kilometrov na uro, na Prvomajski ulici, ki gre skozi vas, ponekod celo 30 in 40 kilometrov na uro, kljub temu sta kot dirkališči. Tam švigajo tudi tisti, ki potem prihajajo na občino se prito-ževat nad nevarnostjo.«
Cesta, ki je bila v ponedeljek prizorišče nesreče (zgoraj), Štradalta (spodaj)
ronke - Trajal bo le štiri dni
Ronški avgust bo letos okrnjen
Prireditev Agosto ronchese (Ronški avgust), tradicionalni niz avgustovskih kulturnih in zabavnih prireditev v Ronkah, bo letos potekal v precej okrnjeni obliki. Pobuda je v preteklosti trajala petnajst dni, lani se je število dni zmanjšalo na dvanajst, letos pa bodo na voljo le štirje večeri. Program, ki ga pripravlja krajevno združenje Pro Loco, bo kljub temu zanimiv in privlačen, pri organizaciji prireditve pa bodo ronška združenja še tesneje sodelovala kot v preteklosti. Predsednik združenja Pro Loco Giovanni Bertossi je na primer predlagal, naj razna združenja skupaj upravljajo kioske in si na koncu razdelijo izkupiček, ki ga bodo hranile v skupni blagajni. Program ni še dokončno izdelan, uvodni večer pa bodo 9. avgusta oblikovali govori, kotalkarska revija in ples. 10. avgusta bodo praznovali zavetnika sv. Lovrenca in obnovili pobratenje z občinama Metlika in Wagna, na sporedu pa bosta tudi glasbena zabava in tombola z najvišjo nagrado 4000 evrov. Pestro bo predvsem v nedeljo, 11. avgusta, ko med drugim napovedujejo lepotno tekmovanje Miss sveta ob prisotnosti kabaretista Roberta De Marchija, v ponedeljek 12. avgusta pa bodo program sklenili karibski plesi in hrana.
tržič - Korzo Popolo
Otok za pešce razdvaja mnenja
Trgovci ga nočejo, okoljevarstveniki ga zahtevajo
»Prepričani smo bili, da se je občinska uprava že pred časom prepričala, da je treba Korzo Popolo zapreti za promet. To napoved smo večkrat slišali, predsednik zveze trgovcev Ascom Paolo Bratina pa je jasno povedal, da so cilji trgovcev preprečitev pešcone na Kor-zu, ukinitev voznega pasu za javna prevozna sredstva in povišanje števila parkirnih mest v mestnem centru. To je popolnoma v nasprotju z vsemi ukrepi, ki jih uvajajo v srednji in severni Evropi, kjer je kakovost življenja in storitev nedvomno višja kot pri nas.« Predstavniki trži-škega krožka okoljevarstvenikov Legambiente izražajo zaskrbljenost nad izjavami, ki so jih slišali na srečanju, ki ga je v minulih dneh priredila tržiška zveza Ascom. Na srečanju so trgovci ponovili, da peš-cone na Korzu Popolo nočejo, kar je vznemirilo okoljevarstvenike. Leti poudarjajo, da se težav trgovskega sektorja dobro zavedajo, trgovce pa pozivajo, naj upada poslovanja ne pripisujejo pešconam. »Podatkov, ki bi to dokazovali, ni, kvečjemu smo priča obratnemu pojavu. Kar nekaj zgodovinskih mestnih jeder je ponovno zaživelo prav zato, ker so jih zaprli za promet,« trdijo okoljevarstveniki.
gorica - Rok
Fundacija
podpira
izobraževanje
Bliža se rok za vložitev prošenj, na podlagi katerih bo Fundacija Goriške hranilnice financirala pobude in programe s področja izobraževanja v šolskem letu 2013-14. Sredstva bo namenila za projekte, ki zadevajo nove tehnologije, tuje jezike, podporni pouk in šolsko integracijo, glasbo in druge didaktične dejavnosti. Razpoložljiva vsota znaša 220.800 evrov.
Fundacija opozarja zainteresirane ustanove in šole, da je treba vložiti prošnje preko interneta najkasneje do 28. junija. Obvezno jih morajo nato potrditi v roku nadaljnjih desetih dni z izročitvijo papirnate prošnje - tiskovine v spletu izpolnjenega obrazca - na sedežu fundacije v Gosposki ulici v Gorici. V primeru poštne pošiljke bo upoštevan poštni žig. Za prošnjo je treba uporabiti izključno elektronski obrazec ROL (»Richiesta On-Line«), ki je na voljo na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it pod rubriko »Contri-buti« (Prispevki). Sprejeli bodo dve prošnji za vsak šolski zavod, po eno za ostale ustanove oz. prosilce.
Informacije nudijo v uradih fundacije (tel. 0481-537111) od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15.
Podjetja in elektronski trg
Goriška Trgovinska zbornica bo v sodelovanju z zvezami Confcommercio, Confindustria in Confartigianato priredila javno srečanje »Elektronski trg: obveznost za javne uprave, priložnost za podjetja«. O delovanju in rezultatih uvedbe elektronskega trga javne uprave bo tekla beseda danes v palači De Bassa v Gorici. Srečanje, na katerega vabijo vse podjetnike goriške pokrajine, se bo začelo ob 9.30.
432 ton odpadnega olja
Na področju zbiranja odpadnega olja dosega Goriška dobre rezultate. Po podatkih konzorcija za zbiranje odpadnega olja so lani v FJK nabrali 3985 ton teh nevarnih snovi, v goriški pokrajini pa so jih zbrali 432. Konzorcij je podatke predstavil v Lignanu v okviru okoljske kampanje Zelenega škunerja (»Goletta verde«).
Podpisi proti mučenju
Na sedežu stranke SEL v Ulici Bellinzo-na v Gorici bodo danes zbirali podpise za zakone na ljudsko pobudo proti mučenju, zakonu o mamilih in za izboljšanje razmer v zaporih. Podpise bodo zbirali med 18. in 20. uro.
Slovo od Lorene Princi
V	Fari se bodo danes poslovili od nesrečne Lorene Princi, 27-letnega dekleta, ki je bilo v noči s petka na soboto žrtev prometne nesreče pri Červinjanu. Pogrebna maša bo ob 16. uri v cerkvi v Fari, sledil bo pogreb na vaškem pokopališču.
Heritaste jutri v Ceglem
V	restavraciji Gredič na Ceglem v Goriških Brdih bo jutri ob 18. uri pobuda He-ritaste - Poti okusov in doživetij. Pokuš-njo vin in značilnih dobrot bodo popestrili verzi Giuseppeja Ungarettija, omogočen bo tudi ogled kleti in fotografij iz časa prve svetovne vojne.
Figar in Mrakic razstavljata
V	vili De Finetti v Marianu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo »Sospesi«, v okviru katere bodo do 31. julija na ogled likovna dela in kipi umetnikov Claudia Mrakica in Paola Figarja. Razstavo bo predstavila kritičarka Eliana Mogorovich.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 26. junija 2013
15
števerjan - V juliju »prestolnica« narodno-zabavne glasbe
Že 43. festival
Čez dobrih deset dni bo Števerjan ponovno razgibala narodno-zabavna glasba. Na vrsti bo namreč že 43. Festival, ki si je v letih utrl pot med najpomembnejše shode ansamblov, ki prisegajo na valček, polko in sorodne zvrsti.
Letošnjo prireditev so predstavili na županstvu, kjer so organizatorji izrazili prepričanje, da bo tudi letos na tradicionalno prizorišče Med borovci priklical veliko ljubiteljev narodno-zabavne glasbe od blizu in daleč. Udeležence ponedeljkove predstavitve je uvodoma pozdravila števerjan-ska županja, Franca Padovan, ki je čestitala organizatorjem iz domačega društva F.B. Sedej za napor, ki ga že toliko let vlagajo v to zahtevno prireditev. Z veseljem je tudi ugotovila, da se v Števerjanu marsikaj dogaja, poslastica te živahnosti pa nedvom-
no predstavlja vsakoletni glasbeni festival. V nadaljevanju srečanja je tajnica društva Sedej Katja Dorni opisala raznoliko dejavnost društva, ki se odraža v otroškem in članskem pevskem zboru, v gledališki skupini, v mladinskem krožku in v izdajanju Števerjanskega vestnika, ki izhaja že 43 let.
Podrobno o letošnjem festivalu je spregovoril predsednik društva, Filip Hle-de. Narodno-zabavna glasba bo tudi tokrat kraljevala tri večere, in sicer med 5. in 7. julijem. Na festival se je prijavilo 26 ansamblov iz vse Slovenije (dva prihajata s Tržaškega), ki jih bo organizator razporedil v dve skupini. Vsak prijavljeni ansambel bo odigral dve skladbi, eno izvirno in eno iz na-rodno-zabavne zakladnice. Petkov in sobotni program se bo začel ob 20. uri. Na nedeljskem finalu, ki se bo pričel ob 17. uri,
bodo nastopili najboljši ansambli prvih dveh večerov. Njihov izbor in število bo določila strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predsednik društva Filip Hlede ter strokovnjaki na glasbenem področju iz Slovenije, Avstrije in Italije. Ti so Anja Burnik, Mihael Corsi, Bertl Lipusch, Denis Novato, Slavko Avsenik ml., Patrick Quaggiato in Igor Podpečan. V komisiji za besedilo pa so Petra Korsič, Janez Dolinar in Martina Valentinčič. Napovedovalca in povezovalca bosta tudi letos Tjaša Hrobat in Andrej Hofer, sceno pa bo pripravil Jože Napotnik, znan slovenski strokovnjak.
V nadaljevanju predstavitve je predsednik Filip Hlede še povedal, da bosta ves potek festivala posneli ekipi RTV Slovenije in slovenskih programov RAI. Glasbeno dogajanje bosta popestrila še dva na-
Katja Dorni in Filip Hlede med predstavitvijo letošnje prireditve
vip
stopa izven konkurence. Na nedeljskem popoldnevu se bosta predstavili glasbena skupina Glasbenega centra Emil Komel iz Gorice ter skupina mladih Argentincev slovenskega rodu, ki se trenutno nahajajo na tečaju slovenščine v Ljubljani. Predstavili se bodo s petjem in plesom.
Na koncu je predsednik Filip Hlede še izrazil zadovoljstvo, ker je festival Šte-verjancem prirasel k srcu, spodbudil povezavo med Slovenijo in zamejstvom, obenem pa vztrajno pomagal brisati mejo in uresničevati enoten slovenski kulturni prostor. (vip)
□ Čestitke
Na Exacti RENCO danes rojstni dan praznuješ, a nikar ne misli, da si sam, saj te spremlja Abraham. Vsi sodelavci.
~M Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto,
29.	junija, ob 21.30 na ploščadi pred SNG Nova Gorica poteka Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Desetnica«: nastopa skupina iz Sardinije eVenti Verticali s predstavo vertikalnih plesov, akrobacij na vrveh in video projekcijo z naslovom »Iskani«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
Koncerti
»GRADO FESTIVAL OSPITI D'AUTO-
RE« na nasipu Nazario Sauro v Gra-dežu ob 21.30: v soboto, 29. junija, Mario Biondi; v sredo, 3. julija, Al Di Meola, v torek, 9. julija, Nicola Conte in v torek, 16. julija, Brian May; za predprodajo vstopnic informacije na www.azalea.it in www.ticketone.it. FESTIVAL OB 17. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V NOVI GORICI: 26. junija ob 21. uri na Bevkovem trgu Fake Orchestra; 27. junija ob 21. uri na Bevkovem trgu Big Band GD Nova; 28. junija ob 20.30 v dvorani gradu Kromberk »Sonare!« Lev Pupis, saksofon in Jan Sever, klavir; 29. junija ob 20.30 v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici »... a la Francaise...« Vincent David, saksofon, Zoltan Peter, klavir, gostje koncerta saksofonisti Joonatan Rautiola, Matjaž Dre-venšek, saksofon Timothy McAllister;
30.	junija ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica »American - style«, Timothy McAllister, saksofon , Zoltan Peter, klavir, gost koncerta saksofonist Joonatan Rautiola; vstop prost; več na www.kulturnidom-ng.si.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
M Izleti
9. NOČNI POHOD NA LAZNO se bo začel v soboto, 29. junija, ob 22. uri pred nekdanjo osnovno šolo na Lokvah ter nadaljeval v organizirani koloni po cesti na Lazno. Med potjo bodo pohod-niki v kraju Kafehaus deležni dobre kave in zeliščnega čaja. Na Lazni bo krajša slovesnost in počitek, nato pa se po-hodniki vrnejo peš nazaj na Lokve. Zbirališče pol ure pred pohodom.
SEKCIJA VZPI-ANPI Z VRHA IN OBČINA SOVODNJE prirejata enodnevni izlet na Pokljuko v soboto, 13. julija, kjer bodo pričakovali udeležence spominskega pohoda na Triglav. Po kulturnem programu bo postanek v Kranju, kjer si bodo izletniki ogledali votline pod mestom, ki so bile med drugo svetovno vojno zaklonišča. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.30, nato bo vozil skozi Vrh, Sovodnje, Štan-drež, Podgoro in dalje. Vpisujejo Damjan Vižintin (tel. 349-8249237), Gianluca Berlot (tel. 335-6617460) in Saverij Rožič (tel. 0481-390688) do nedelje, 30. junija.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija.
H
Šolske vesti
SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidisci-plinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 3402477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it.
SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpol-
njene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00).
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Paulette«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-to Darkness - Star Trek«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 2: 18.10 - 21.30 »L'uomo d'acciaio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Passioni e desideri«; 22.00 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Into Darkness - Star Trek«.
Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Cha cha cha«.
□ Obvestila
GLASBENA MATICA GORICA bo od 1.
julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtek 11.00-12.00, ob petkih zaprto.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 1. septembra odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00.
URADI ZSŠDI boo od 1. julija do 15. septembra opdrti po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-14.00.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od 1. julija do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je na ogled razstava ob 300-letnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje); vpisovanje od začetka julija dalje.
ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261).
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvorani društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu.
TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok
oddaje prijav za akcijo »Nazaj... v taborniški raj« na elektronski naslov ta-borniskiraj@gmail.com ali po tel. 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel) podaljšan do nedelje, 30. junija.
AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20.
0 Prireditve
AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor danes, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance in volitve za obnovitev novega odbora.
DEŽELNI SVET SSO je sklican za danes, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v prostorih Marjanišča na Opčinah.
IZREDNI OBČNI ZBOR SSO je sklican za danes, 26. junija, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu v prostorih Marjanišča na Opčinah.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor danes, 26. junija, ob 10. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v čitalnici Feiglo-ve knjižnice v Gorici (KB center).
»EXHIBITION - MUNCH 150«: v goriškem in tržiškem Kinemaxu iz Munch Museuma in National Museuma Oslo z neposredno satelitsko povezavo v četrtek, 27. junija, ob 20. uri; informacije in rezervacije v urnikih odprtja kinodvoran (0481-530263 v Gorici, 0481-712020 v Tržiču.
V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici v sklopu niza »Oggi si legge« ob 18. uri: v četrtek, 27. junija, bo predstavitev publikacije »Pier Paolo Pasolini - L'opera poetica, narrativa, cinematografica, teatrale e saggistica« Guida Santata; vstop prost.
POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli vodil sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost.
»SREČANJA V PARKU. ŽIVLJENJSKE IN UMETNIŠKE POTI«: v četrtek, 27. junija, na Trgu XXIV Maggio v Krmi-nu med 18. in 20. uro bo Lea Mean-dri govorila o svoji knjigi »Amore e violenza. Il fattore molesto della ci-vilta«; sodelovali bodo Antonella Riem Natale Videmske univerze, plesalci plesne šole E'lever, razstavljala bo slikarka Tiziana Gallina, povezovala bo Margherita Reguitti.
JEHOVE PRIČE prirejajo tridnevno
zborovanje z naslovom »Božja Beseda je resnica!« v petek in soboto, 28. in 29. junija, med 9.20 in 16.55 in v nedeljo, 30. junija, med 9.20 in 15.40 v športni palači Pala Trieste v Ul. Flavia 3 v Trstu. Na programu predavanje z naslovom »Kaj je resnica?« in dve gledališki predstavi o biblijskih pripovedih. Za slovenske vernike bo zborovanje v petek in soboto, 5. in 6. julija, med 9.20 in 16.55 in v nedeljo, 7. julija, med 9.20 in 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu; vstop prost.
POVEST »SABOTINO« bo avtor Giovanni Fierro predstavil v petek, 28. junija, ob 20.30 v lokalu Lucciole Per Lanterne v Ul. Leoni 78 v Gorici. Publikacijo je uredilo kulturno združenje Equilibri. Na večeru bo sodeloval glasbenik Sandro Carta, razstavljal bo Stelio Kovic.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij.
GORIŠKE POLETNE PRIREDITVE »GORIZIA! ARIA D'ESTATE«: od sobote, 29. junija, do sobote, 6. julija, ob
20.	uri na Trgu Cesare Battisti košarkarski turnir Dudi Krainer.
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi na 22. moški in ženski nogometni turnir »Štabeach 2013«, ki poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu do 29. junija med 19. in 23. uro: v nedeljo, 29. junija, finalni del turnirja in ob 22. uri DJ Ivan; na voljo so kioski z jedmi na žaru in pijačami.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici v sredo, 3. julija, ob
21.	uri na projekcijo »Tutto il meglio di Carosello« v sodelovanju s Cinec-lubom iz Gorice; vstop prost.
Pogrebi
DANES V GORICI: 12.05, Goldine Len-hardt vd. Franco iz hiše žalosti v Ul. Bosizio 4 v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTANDREŽU: 10.10, Giovanni (Ivo) Brajnik (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 16.00, Lorena Princi (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Ne-rina Sandrin vd. Moimas (iz tržiške bolnišnice), sledila bo upepelitev.
DANES V TURJAKU: 10.00, Giovanni Farfoglia iz hiše žalosti v Ul. D An-nunzio v Ronkah v cerkvi in na pokopališču.
MNENJA, RUBRIKE
1 6 Sreda, 26. junija 2013
O NAŠEM TRENUTKU
Bolje Magris kot Gradnik
Ace Mermolja
/
JEZIK NA OBROBJU
Pisati o letošnjih maturitetnih nalogah v več kot tedenskem časovnem razmiku ni v duhu dnevnika in dnevnega novinarstva. Kljub temu nočem mimo dejstva, da so imeli letos italijanski maturantje na razpolago kot prvi naslov pisne naloge citat iz Claudia Magrisa, ki ga je pisatelj zapisal v predgovoru knjige »Neskončnost potovanja«. Slovenski maturantje so imeli v zameno komentar pesmi Alojza Gradnika »Smrt Ivana Gradnika« iz cikla Tolminski punt. Besedili nista enakovredni ne po aktualnosti in ne po kakovosti in to v škodo slovenskih dijakov.
Magris na maturi je sicer povzročil med italijanskimi dijaki in v javnosti nasploh kar nekaj debat. Večina dijakov avtorja ni poznala. Besedilo je mnogim govorilo o malo znanih zadevah, vsebinsko ni enostavno itd. Vse to sodi v dejstvo, da javnost bolj malo bere zahtevnejše pisce, to je umetnike in kritike, ki so tematsko in stilno »elitni«. V šolah so očitno sodobniki še vedno odsotni itd. Stvar je preprosta: veliko je odvisno od posameznih profesorjev, drugače zna šola postati največji sovražnik zahtevne in sodobne literature. Šolsko neznanje nadomesti založniška industrija, ki po televiziji, časopisih in po spletu ponuja enostavnejše pisanje, ki gre zlahka v promet. Dejstvo potrjujejo tedenski seznami najbolj prodanih knjig.
Kljub vsemu temu bi prevedel Magrisov odlomek in ga ponudil v razmislek bralcem. Kdor ga pozna, bo pač preskočil branje. Oproščam se tudi za morebitne nerodnosti v prevodu, saj nisem izurjen prevajalec:
»Ni ga potovanja, s katerim ne bi prekoračili mej: političnih, jezikovnih, socialnih, kulturnih, psiholoških in tistih povsem nevidnih, ki v istem mestu razmejujejo eno mestno četrt od druge, nadalje meje med ljudmi in končno zverižene meje, ki v naši globini preprečujejo, da pristopimo sami k sebi. Meje je potrebno prestopiti, jih celo ljubiti, saj določajo neko stvarnost, individualnost, ji dajejo obliko in
jo rešijo pred neprepoznavnim. Mej pa ne smemo poveličevati, jih spreminjati v idole, ki zahtevajo krvave žrtve. Vedeti moramo, da so meje premične, začasne in umrljive, kot je to človeško telo in so prav zato vredne ljubezni. Ljubimo jih kot umrljive, ker so podvržene smrti, kot so to popotniki, ne pa ker so priložnost ali vzrok za smrt, kot so prevečkrat to bile in so še vedno. Potovati ne pomeni samo prekoračiti mejo in iti onkraj, ampak pomeni odkritje, da smo vedno in delno že na oni strani. V Zeleni vodi Marisa Madieri sledi zgodovini italijanskih beguncev z Reke, ko jih je po drugi svetovni vojni slovanski vzpon prisilil k odhodu. Na tej poti odkriva del slovanskih korenin lastne družine, ki so jo Slovani preganjali, zato, ker je družina izpadla kot italijanska. Pisateljica odkrije, da delno pripada prav tistemu svetu, ki jo ogroža, a je obenem tudi njen.
Ko sem bil otrok in sem odhajal na Kras na sprehode, je bila v Trstu meja, ki sem jo lahko gledal, čisto blizu a neprehodna. Takšna je bila vsaj do razkola med Titom in Stalinom in do normalizacije odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Bila je del železne zavese, ki je delila svet na dve polovici. Onkraj tiste meje sta bila neznano in obenem znano. Neznano je bilo, ker se je tam pričel ogrožajoč Stalinov imperiji, vzhodni svet, ki smo ga tolikokrat zakrili, se ga bali in ga zaničevali. Poznano je bilo, ker je bila tam zemlja, ki je do vojne in do priključitve k Jugoslaviji pripadala Italiji. Bil sem pogostokrat tam in tisto ozemlje je bilo del moje biti. Ista stvarnost je bila torej obenem skrivnostna in domača. Ko sem se tja prvič vrnil, je bilo moje potovanje istočasno pot v poznano in v neznano. Vsako potovanje predpostavlja podobno izkušnjo. Nekdo ali nekaj, kar se nam zdi poznano, se nam izkaže kot tuje in neprodorno. Lahko pa se posameznik, pokrajina ali določena kultura, ki smo jih smatrali za nekaj različnega in povsem tujega, razkrijejo kot bližnji in nam sorodni elementi. Ljudem na določenem bre-
gu se zdijo prebivalci nasprotnega brega pogostokrat barbari, nevarni in prežeti s predsodki do tistih, ki živimo na tem bregu. Če pa pričnemo hoditi naprej in nazaj po mostu, se pomešamo med ljudi, ki prav tako prečkajo most in prehajajo z enega brega na drugega tako, da v mešani gruči ne vemo natančno, na kateri strani in v katerem kraju smo, se nam zgodi, da v mešanici odkrijemo dobrohotnost do sebe in lepoto sveta. «
V citatu ponuja Magris večplastno interpretativno možnost: od zgodovinske do eksistencialne. Priznam, da dvajsetletnikom ni lahko razviti pisateljevih vprašanj in dilem. Po eni strani je zgodovinski kontekst, v katerem se pisatelj giblje, pogostokrat ali nepoznan ali pa podan stereotipno. Magris išče v zgodovini Kocbekovo palico z dvema koncema: eden jemlje, drugi daje. Nadalje je potovanje življenje samo. Živimo kot deček, ki sedi na zidku in mu nogi bingljata ena na desno in druga na levo stran. Na eni strani je lahko razpoznaven cement, na drugi pa je robidovje z mnogimi skrivnostmi pod vejevjem: od kače do izgubljenega centa. Je pa bistveno, da sodobnost vstopi v šolo in postavi pred stare rituale ogledalo.
Alojz Gradnik je pomemben slovenski pesnik, vendar je kot ostali avtorji tudi on podvržen dvojnosti: minevanju in zastarevanju ter obenem ohranjanju liričnega naboja tam, kjer je najboljši. Del njegovega pesništva sodi v literarno zgodovino, v muzej, in z umetniškega vidika sodobnemu bralcu pove malo ali nič. Del njegovega ustvarjanja pa nam še zapoje s svojevrstno in dejavnp liričnostjo. Očitno je ta del za šolo manj zanimiv. Vprašanja, ki so jih dijaki dobili ob pesmi Smrt Ivana Gradnika so zaprašena in za mlade neprivlačna. Ne vem, če se bo kdo zjezil, vendar odločno optiram za Magrisa, ki bi lahko bil predmet tako za italijanske kot za slovenske dijake v Trstu in Gorici. Očitno so tudi tu še meje, ki zavirajo možnost, da bi skupaj razmislili o skupnih zadevah.
V našem obmejnem naselitvenem prostoru je kar nekaj besed, ki bi se jih morali naučiti, ker imajo v italijanščini širši pomen, medtem ko se v slovenščini razdelijo in odprejo kot pahljača z več pomeni. Med te spada tudi predstaviti (se).
Poleg osnovnega pomena predstaviti, predstavljati (se) javnosti ali kaki drugi osebi, imamo za italijanski glagol presentare, presentarsi dolgo vrsto slovenskih besed, med katerimi ni vedno lahko izbirati in izbrati najustreznejšo. Neštetokrat berem, da se je kdo predstavil na policiji, čeprav bi morali napisati, da se je na policiji javil. Tudi na blagajni se ne predstavimo, ampak k blagajni stopimo, da bi plačali kupljeno blago. Slika ne predstavlja pomladne pokrajine, ampak jo prikazuje ali upodablja. Prošnje ne predstavimo, ampak jo vložimo. Vložimo tudi ugovor zoper obtožnico, pritožbo pa pošljemo; pri nas pa po italijanskem zgledu oboje predstavimo.
Vsak dan pa kar nekajkrat glagol predstavljati kar prečrtam in ga nadomestim s 3. os. edn. glagola biti, ker ničesar ne predstavlja.
Oglejmo si nekaj takih primerov! Največje breme pa (predstavlja) je za nas ogrevanje. To (predstavlja) je alarmni zvonec za našo skupnost. Uravnotežena porazdelitev novih deželnih odbornikov (predstavlja) je novost.
Problemov ne predstavljamo, ampak jih prikažemo, obrazložimo, pojasnimo ali kaj podobnega, saj je dosti premalo, če jih samo postavimo pred ljudi. Lahko pa predstavimo človeka ali knjigo, kar pomeni, da prikažemo ljudem (njegove ali njene) značilnosti in posebnosti.
Če zmečemo vse zgoraj omenjene glagole v en koš in se zadovoljimo samo s predstavljanjem, ponižamo, osiromašimo in do golega okle-stimo našo z glagoli bogato slovenščino, da se nič kriva reva znajde na smetišču med zavrženimi odpadki.
Časi se spreminjajo, digitalizacija spreminja in krči izražanje, z njim pa tudi bogastvo našega ma-ternega jezika. Če ga hočemo v teh
krajih ohraniti, je potrebna velika prizadevnost in ljubezen, predvsem pa učenje. Ko sem iz radovednosti pogledala v svojo kartoteko, sem ugotovila, da sem o predstavljanju bolj ali manj natančno pisala že osemkrat, danes je devetič. Bo ostalo kaj vsaj v enem z italijanskim načinom izražanja preplavljenem spominu?
Poleg pomanjkljivega jezikovnega znanja ob mejah, kjer se stikajo in mešajo vplivi dveh jezikov, nas tukaj tarejo še drugi težji problemi, ki nas postavljajo pred zahtevno poimenovanje različnih služb, uradov in dejavnosti, za katere nismo in ne moremo biti usposobljeni.
Zato imamo slovenska okenca, ki so službe in ne to, kar piše, da so. Zdaj imamo tudi podporne oskrbnike, ki ne oskrbujejo ničesar in ne podpirajo nikogar. Oskrbnik je namreč, kdor kaj oskrbuje, upravlja, npr. planinsko kočo, grad, toplice, bolnišnico, veliko posestvo. To pomeni, da oskrbi vse in poskrbi za vse, kar taka ustanova potrebuje. Oskrbnik je slovenski izraz za ekonoma. Poznamo podporno tramovje in stebre, pa še podporne člane društev, ki nakazujejo društvu višje prispevke.
»Pomožni oskrbnik« v Italiji pa je nov profil človeka, ki skrbi za someščana, ki ne more več opravljati vseh potrebnih nalog in dolžnosti. Lahko bi mu rekli pomožni ali osebni skrbnik, nikakor pa ni in ne more biti podpornik, oskrbnik, kar je v resnici ekonom. Skrbnik lahko podpira svojega varovanca pri hoji in mu pomaga opravljati druge naloge.
Lelja Rehar Sancin
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
ohranjanje tradicije - Muzej rezijanskih ljudi izdal zanimivo publikacijo z enaintridesetimi starimi poklici
Otroški leksikon poklicev in dejavnosti
Glavni stari rezijanski poklici in dejavnosti v sliki in besedi so opisani v neke vrste leksikonu z naslovom »Biside ta-na traku za otroke / Parole su nastro per bambini - Dila tu-w Reziji -Principali mestieri ed attivita passati e presenti in
Val Resia«, ki ga je pripravilo Kulturno združenje Muzej rezijanskih ljudi (urednika sta Luigia Negro in Sandro Quaglia) in izdala Zadruga Most. S pomočjo te publikacije lahko otroci brez težav spoznajo enaintrideset starih poklicev, od brusarja (brusača) do imbrenarja (popravljalca dežnikov), ki so bili značilni v dolini pod Kaninom (nekateri med temi so se ohranili do današnjih dni), obenem pa se naučili rezijanskih besed zanje. Imena poklicev so zapisana s standardno rezijansko pisavo, v nekaterih primerih pa so uporabljene krajevne različice. Knjiga, ki je nastala na podlagi pogovorov s starimi prebivalci rezijanskih vasi, sicer še ni popolna, saj ne zaobjema vseh poklicev, tako da jo bo treba s časom še dopolniti.
Sicer pa je za vsak poklic naveden izvor besede oziroma je napisano, če gre za izposojenko iz nemščine, italijanščine ali furlanščine ali če gre za izviren izraz, tako da je mogoče ob rezijanskih imenih za te dejavnosti spoznati še furlanske, nemške oziroma knjižne slovenske. Otroci (pa tudi odrasli, ki bodo knjigo prebirali z njimi) pa bodo lahko spoznali tudi glavne predmete, ki so povezani z v knjigi opisanimi poklici, oziroma tiste, ki so potrebni za izvajanje predstavljenih dejavnosti, in seveda besede zanje. Pozornost otrok bodo gotovo pritegnile tudi privlačne ilustracije, za katere sta poskrbela Paola Gasparotto in Stefano Ornella.
Pomembno strokovno pomoč pri pripravi knjige sta nudila profesorja Roberto Da-pit in Matej Šekli z videm-ske oziroma ljubljanske univerze, ki sta se udeležila tudi predstavitve publikacije in med drugim spregovorila o razvoju rezijanskega narečja in o izrazih, ki so se uveljavili pod vplivom drugih jezikov, s katerimi je prišla rezijanska skupnost v stik.
Šekli je s tem v zvezi podal tudi nekaj zanimivih primerov besed, ki se v podobni obliki uporabljajo tudi v drugih slovenskih narečjih. Kar zadeva določene razlike s standardnim knjižnim jezikom, pa je poudaril, da so pogosto posledica »purizma« tistih, ki so umetno ustvarjali standardni jezik in so se pri tem na primer želeli zne-
V publikaciji (levo naslovnica) so zbrani številni poklici, med katerimi je brusar (brusač, desno) praktično zaščitni znak Rezije
nm
biti germanizmov (na primer mizar namesto ti-šler).
Otroški leksikon rezijanskih poklicev je že druga publikacija Kulturnega združenja Muzej re-zijanskih ljudi, ki je pred tem uredilo knjigo »Biside ta-na traku - Le parole su nastro - Besede na traku«, ki je pravzaprav katalog predmetov re-zijanske zbirke »Naš Muzeo« in ki jo spremljajo tudi ustna pričevanja, ki so jih posneli po vaseh doline Rezije (TG/NM).
w
Sobota, 29. junija 2013 1 7
Že z nazivom »kralj Carlos«
PARIZ/MADRID - Končana so ugibanja okoli novega stratega nogometašev Real Madrida. Kot je klub sporočil, bo ekipo v novi sezoni vodil Carlo Ance-lotti, zdaj že nekdanji trener pariškega St. Germaina. Slednjega bo prevzel dolgoletni francoski reprezentant Laurent Blanc.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Chicago Blackhawks novi prvak NHL
BOSTON - Hokejisti Chicago Blackhawks so novi prvaki lige NHL, potem ko so v šesti tekmi finala premagali Boston Bruins s 3:2. Tako so prišli do drugega naslova v zadnjih štirih letih, hkrati so postali prva ekipa po Detroit in letu 2008, ki je bila najboljša tako v rednem delu kot končnici. Chicago je do zmage prišel šele v zadnji minuti dvoboja. V razmaku 17 sekund je dosegel dva zadetka in tako zaostanek 1:2 obrnil v zmago 3:2. Za najkoristnejšega igralca končnice je bil izbran napadalec Chicaga Patrick Kane.
nogomet - Finančna straža obiskala 41 klubov, tudi Udinese in Triestino
Zgodba se ponavlja
RIM - Zgodba se ponavlja. Finančna policija je opravile preiskave na sedežih 41 nogometnih klubov v Italiji. Med njimi tudi pri večini prvoligašev, ki jih sumi davčne prevare. Predmet preiskave so managerji dvanajstih nogometašev, ki naj bi sodelovali pri »prevarah«, »neplačevanju davkov«, »prirejanju računov« ter »pranju denarja«. Med temi so na primer Alejandro Mazzoni, manager argentinskega nogometaša Ezequiela Lavezzija (na sliki ANSA), ter Alessandro Moggi, sin Luciana Moggija, nekdanjega vodilnega človeka Juventusa, ki je bil obsojen za škandal s sodniki »Calciopoli« leta 2006. Finančna straža je obiskala tudi ura-
de Triestine, ki je pred nekaj sezonami igrala v B-ligi, in Udineseja.
V tokratno preiskavo je bilo vključenih 18 klubov iz A-lige, med njimi pet od prvih sedmih s prvenstvene lestvice - Juventus, AC Milano, Napoli, Fioren-tina in Lazio -, ter še niz klubov iz druge in tretje italijanske lige: Chievo, Inter, Siena, Roma, Atalanta, Pescara, Genoa, Juventus, Torino, Parma, Udinese, Samp-doria, Palermo, Catania, Cesena, Bari, Li-vorno, Brescia, Reggina, Crotone, Juve Stabia, Spezia, Ternana, Grosseto, Vi-cenza, Gubbio, Benevento, Portogruaro, Mantova, Foggia, Andria, Lecce, Cosen-za, Piacenza, Triestina, Lecco, Albinoleffe.
APrimorski
~	dnevnik
nogomet - A-liga
Tevez v Turin, Di Natale podaljšal, Iličic v Firence?
TURIN - Vodstvo Juventusa in nogometaš Manchestra Cityja Carlitos Tevez so se sinoči dogovorili za prestop Argentinca k »stari dami«. Odškodnina naj bi znašala 12 milijonov evrov, Tevez pa naj bi letno zaslužil 5,5 milijona evrov. Pogodba pa naj bi bila triletna. Nogometaš Fiorentine Luca Toni pa bo v prihodnji sezoni igral pri novincu v A-ligi Veroni. Za slovenskega nogometaša Josipa Iličica pa se zanima prav moštvo iz Firenc. Pri Udineseju pa je kapetan Antonio Di Natale podaljšal pogodbo z vi-demskim prvoligašem do leta 2015. V prihodnjih dveh letih bo vsako sezono zaslužil nekaj manj kot poldrugi milijon evrov.
ODŠEL V TURČIJO - Bivši hrvaški selektor Slaven Bilic je novi trener turškega prvoligaša Bešiktaša. Pogodbo je podpisal za dve leti. Disciplinska komisija Evropske nogometne zveze (Uefa) pa je včeraj turškima kluboma Fenerbahče in Bešiktaš izrekla prepoved nastopanja v evropskih pokalih.
DRAGIČ BO - Slovenski košarkarski reprezentant Goran Dragic je s strani lige NBA prejel zeleno luč za nastop na EP v Sloveniji (od 4. do 22. septembra). Košarkarska zveza Slovenije je uredila zavarovanje njegove pogodbe, ki je eden od pogojev, ki jih postavlja severnoameriška poklicna liga.
kolesarstvo - Pred prvo sobotno etapo dirke Po Franciji
Želi si etapno zmago
Primorski kolesar Kristijan Koren bo pri ekipi Cannondale pomagal predvsem Slovaku Saganu
Na Korziki se bo v soboto začela prestižna kolesarska dirka po
Franciji, na kateri bosta četrtič nastopila tudi Slovenca Janez Brajko-vič v majici kazahstanskega moštva Astana in Kristijan Koren za italijansko ekipo Cannondale. Koren upa, da bo letos dobil priložnost, da se vplete v boj za zmago na kakšni od etap slovite dirke. Prvo ime ekipe moštva Cannondale je Slovak Peter Sagan. »Naloga je že jasna, kakor že vse etapne dirke ali pa kar sem dirkal skupaj s Saganom, to je pomagati. Je prvi favorit v ekipi, glavna violina in vse se bo odvijalo okrog njega. Tudi jaz grem na dirko s tem v mislih, ne s figo v žepu, da bom kaj zase naredil. Kar mi bo rekel športni direktor, to bom maksimalno poskusil narediti. Vem, kakšne cilje ima Sagan, saj se sami med sabo slišimo. Moja naloga je, da mu pomagam dobiti zeleno majico najboljšega po točkah. Upam, da bo doživel to čast in da bo že v prvih nekaj dneh dirke oblekel tudi rumeno majico vodilnega. Pred nami je kar nekaj etap, tako da bom dobil gotovo tudi jaz kakšen dan priložnost v kakšnem daljšem begu ter se potem na koncu pomeriti za etapno zmago,« še pred odhodom na svoj četrti Tour razmišlja Koren, ki se je v ponedeljek v Ljubljani udeležil novinarske konference Kolesarske zveze Slovenije ob zmagoslavju gorske kolesarke Tanje Žakelj.
»Zaenkrat ni nobene treme, dirka kot dirka, samo da je Tour. Ko bomo prišli na start, se bo startalo na polno, glavni cilj je, da se pride do Pariza brez poškodb,« je še dodal Primorec, ki o svoji formi ne dvomi.
»Formo smo tako stopnjevali, da bo vrhunec zagotovo na Touru. Če bi bil slab, me ekipa ne bi vzela zraven. V ekipi nas je devet kolesarjev maksimalno pripravljenih v tem trenutku in bomo videli sproti, kako se bodo odvijale stvari. Po toliko etapah, kolikor
Kristijan Koren, ki je leta 2006 pri Briščikih prejel nagrado Naš športnik, bo na letošnjem Touru pomagal Slovaku Petru Saganu
ansa/kroma
jih je na sporedu, imaš sigurno kak-šen dan slab in si lahko en dan čisto zanič, nato pa pride drug dan, kakor da ni bilo prejšnji dan nič,« je še dodal Koren.
Za letošnjo 100. izvedbo kolesarske dirke po Franciji je ekipo potrdila tudi kazahstanska Astana. Glavni adut Astane za končno zmago, ob odsotnosti Italijana Vincenza Nibali-ja, bo Danec Jakob Fuglsang. (STA)
TENIS - Wimbledon
V drugi krog le Žemlja
LONDON - Slovenca Blaž Kavčič in Aljaž Bedene Wimbledon zapuščata po 1. krogu. V Londonu je Kavčiča s 6:4, 6:1, 6:3 odpravil Nemec Struff, Bedeneta pa je s 6:2, 6:3, 6:4 premagal Argenti-nec Mayer. V 2. krog se je uvrstil le Grega Žemlja, ki je premagal Američana Russella (6:7 (3), 6:4, 6:4 in 6:1).
Sredozemske igre: še ena kolajna za Slovenijo
MERSIN - Slovenska plavalna odprava se od sredozemskih iger v Mersi-nu poslavlja s sedmimi medaljami. Včeraj je zlato medaljo na 50 prsno dodal Ravenčan Damir Dugonjic, Anja Klinar, ki se na Gorenjsko vrača s petimi medaljami, pa je zbirki dodala še srebro na 200 delfin. Aktualni evropski prvak na 50 prsno, Damir Dugonjic, je po pričakovanjih postal tudi sredozemski prvak. V finalu v Mersinu je plavalec ravenskega Fužinarja z dosežkom 27,63 ugnal Italijana Andreo Toniatija (27,81) in Srba Čabo Siladjija (27,93), ki sta osvojila srebro in bron. Koprčan Matjaž Markič je osvojil osmo mesto.
košarka - Tržaški Pallacanestro Trieste
Cosolini: »Odločilen bo prihodnji teden«
Bo Trst v prihodnji sezoni še imel košarkarskega drugoligaša? Odločilni bodo prihodnji dnevi, ko naj bi prišlo do vseh potrebnih razjasnitev znotraj vodstva kluba, ki ni še odločilo, če se bo ali ne odpovedalo nastopanju v ligi Gold (nekdanja Legadue, še prej A2-li-ga: tudi spremembe v poimenovanju gotovo niso koristne za boljšo promocijo tega prvenstva).
V ponedeljek je prišlo do pomembnega sestanka med upravitelji kluba in tržaškim županom Robertom Co-solinijem, ki se je v prvi vrsti angažiral, da bi zagotovil tudi v sezoni 2013/14 nastopanje v drugi najvišji ligi.
Na sestanku so prišle na dan vse težave in tudi različni pogledi vseh vpletenih. Vendar je jasno, da se nekaj premika. Župan je tako komentiral: »Na sestanku sem vsem prisotnim članom vodstva sporočil zadnje novosti. Razna srečanja so v polnem teku in menim,da se zadeve premikajo na bolje. Tudi povečano število prodanih »predabonma-jev« za naslednjo sezono je posledica teh kontaktov. Zahtevam le to, da se dobi nekaj pokroviteljev, ki bi bili pripravljeni stopiti ob bok Acegasu v naslednji sezoni. Seveda mora vodstvo kluba kriti ekonomsko vrzel, ki je nastala v prejšnji sezoni, a ne gre za pretirano vsoto. Sporočil sem tudi, kaj mi je povedal gospodar Reyerja iz Benetk Luigi Brugnaro. Pripravljen je pristopiti, vendar le kot manjšinski delničar v sklopu skupine delničarjev, ki bi upravljale klub.«
Ali je za vas bistvenega pomena igranje v drugi ligi?
»Menim, da je nujno potrebno ohraniti status drugoligaša iz več razlogov. V zadnjih dveh sezonah je Acegas globoko segel v žep, da bi najprej pomagal doseči napredovanje in nato ohraniti mesto v prvenstvu legadue. Govorimo o 1.800.000 evrov, kar je jasen dokaz, da Acegas meni, da je košarkarska ekipa pomembna, saj bi drugače tržaška delniška družba tako vsoto lahko usmerila v bolj donosne smeri in projekte. A je šlo za neke vrste dari-
Košarkarji tržaškega Acegasa kroma
lo mestu. Bilo bi paradoksalno, ko bi se, potem ko je bila narejena taka ekonomska investicija, danes odpovedali nastopanju v drugi ligi zaradi odhoda nekaterih članov ali iz kateregakoli drugega razloga. Ob tem velja dodati, da bodo v prihajajoči sezoni stroški med t.i. ligo Gold in B-ligo minimalni. V bistvu šlo bi za 200 do 300.000 evrov razlike, a igranje v B-li-gi bi prineslo veliko manj denarja od prodaje vstopnic in abonmajev ter od pokroviteljev in raznih ostalih benefitov. Mislim, da odpoved nastopanju v drugi ligi sploh ne bi rešila ekonomskih problemov, lahko bi jih celo poglobila. Pričakujem, da se aktualni člani malo žrtvujejo, saj doslej niso potrosili veliko svojega denarja.«
Seveda bodo v prihodnjih dneh na programu številna srečanja in pogovori, najbrž pa bosta odločilna dneva 3. in 5. julij. Tretjega julija bo najprej cela serija sestankov, ki se bodo zaključili v večernih urah, ko se bo sestal upravni odbor kluba. Dva dni kasneje pa bo na vrsti še občni zbor članov kluba.
Medtem se nadaljuje tudi zbiranje »predabonmajev« za naslednjo sezono. Pobudo so sprožili sami navijači. Doslej so jih skupno podpisali že okrog 1.100, kar je nedvomno dober dokaz, da se veliko ljudi zanima za bodočnost tržaške košarke. (I.F.)
18 Sreda, 26. junija 2013
VREME, AVTOMOBILI
/
zsšdi - Srečanje s krovnima SKGZ in SSO
Iščejo rešitve
V ponedeljek zvečer je na pobudo izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) prišlo do srečanja med športno krovno organizacijo ter krovnima organizacijama Svetom slovenskih organizacij (SSO) in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ), ki sta ju na srečanju zastopala predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič. Pogovarjali so se o finančni krizi pri naših športnih društvih, predvsem pri ekipah, ki nastopajo na državni ravni. V prvi vrsti pri ŠZ Jadran in Slogi Tabor. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je podrobno analiziral nastalo krizno situacijo. »S predsednikoma krovnih organizacij je prišlo do pomembnega soočanja, saj sem ju podrobneje seznanil s težavami, ki pestijo naša športna društva. Tako Štoka kot Pavšič sta sicer že poznala problematiko. Zavzela sta se za skupno iskanje pomoči, ki naj našemu športu pomaga pri prebroditvi nastalih težav. Vsi smo bili na isti valovni dolžini: slovenski šport v Italiji ima poleg splošnih vzgojnih valenc tudi druge, vsebinske postavke, ki gredo od utrjevanja narodnostne pripadnosti pa do tega, da je naš šport neke vrste ambasador naše narodnostne spe-cifike v širšem italijanskem svetu. Najpomembnejše pa je to, da predstavlja naše organizirano športno gibanje eno izmed najučinkovitejših sredstev za ohranjanje in širjenje slovenskega jezika pri naši mladini,« je dejal predsednik ZSŠDI Peterlin, ki je bil s srečanjem zelo zadovoljen. »Že dolgo časa ni prišlo do tako pomembnega srečanja z vsemi glavnimi akterji v naši manjšini. Tudi pri krovnih organizacijah so v velikih te-
CICIBANI MLADOSTI Z BIRSO IN MATAVŽEM
Športno društvo Bilje ter Nogometna šola Valterja Bir-se in Tima Matavža sta v petek popoldne v Biljah pripravila 4. Dobrodelni nogometni spektakel, v katerem so se pomerili športniki, estradniki, politiki in gospodarstveniki. Reprezentant ekipe belih je bil nogometaš Valter Birsa ter modrih Tim Matavž. Svoje nogometno znanje je predstavil tudi predsednik Slovenije, Borut Pahor, ki je igral v vratih. Privlačnost spektakla je vtisnil nastop Alje Krušič, zmagovalke šova »Slovenija ima talent 2013«. Najpomembnejši cilj prireditve je bila dobrodelnost, zbiranje denarja za pomoči potrebnim otrokom: za Zavod za promocijo strpnosti, povezanosti in socialne vključenosti Love Is Universal, za Fundacijo Vrabček upanja. Zbralo se je okrog 2000 ljudi, od tega jih je bila skoraj polovica otrok. Cicibani doberdobske Mladosti so predsednika (na sliki Emanuele Trampus) in igralce med tekmo in po njej prosili za avtograme.
jadranje - Na prestižnem Kielskem tednu v Nemčiji
Nista med deseterico
Po včerajšnjem »črnem« dnevu sta jadralca Čupe zdrknila na 14. mesto
□ Obvestila
AnuHi iti Hfnftai unb CTf4», ¿h 1*1 < niHh :i lv| n nvifi ii-i- i|.il n it "'D irfiiQj4ilii.il
Za Jadran je državna C-liga pod vprašajem
žavah, tako da nismo dosegli konkretnih rešitev. Vseeno pa smo zelo zadovoljni, da se tudi pri SSO in SKGZ zavedajo, kakšno vlogo igra športno gibanje v naši manjšini. Upam, da bomo našli nova sredstva in našim športnim društvom zagotovili nastopanje v državnih ligah,« je še dodal Peterlin.
Včerajšnji je bil za jadralca sesljanske Čupe Jaša Far-netija in Simona Sivitza Košuto zadnji dan regat na prestižnem Kielskem tednu v Nemčiji. Po odličnem ponedeljkovem nastopu, ko sta se prebila na skupno 6. mesto, sta Simon in Jaš včeraj zamudila lepo priložnost, da bi danes nastopila v regatah za kolajne. Pred kielsko obalo v Baltskem morju sta jadrala slabše kot ponavadi in - kot je poudaril njun trener Matjaž Antonaz - pokvarila dobro uvrstitev, ki sta si jo izborila na prejšnjih regatah. Pristala na končnem 14. mestu. »Res škoda. Danes (včeraj op. av.) je bil za fanta res črn dan. Prav nič nam ni šlo po načrtih. Res je tudi, da so bile vremenske razmere tokrat še slabše kot ponavadi. Ampak s tem ne želim opravičevati ničesar. Končna ocena je: tri četrt Kielskega tedna smo jadrali dobro, zadnja četrtina pa je bila slaba,« je povedal trener Matjaž Antonaz.
Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na včerajšnjih treh plovih dosegla 20., 19. in 15. mesto. Kielski teden sta tako zaključila na 14. mestu. Vodstvo sta včeraj prevzela Angleža Patience in Glanfield. Za njima sta drugou-vrščena Šveda Dahlberg in Bergstrom. Tretja pa sta Avstrijca Schmid in Reichstadter. Danes bodo na sporedu še regate za kolajne.
odbojka - Predlog za moški sektor
Igra naj jih čimveč in vsak na svojem mestu
Čeprav je že skoraj julij, ekipe naših vodilnih moških odbojkarskih društev še niso sestavljene oziroma nastajajo v krčih. Obstaja nevarnost, da bomo v prihodnji sezoni imeli v B2-ligi manj kakovostno ali pa manj »našo« Slogo Tabor, v deželni C-ligi na Goriškem pa ne najbolj racionalno porazdelitev sil.
Kljub temu, da je naša najvišje postavljena ekipa že nekaj let Sloga Tabor, ostaja Gorica center slovenske moške odbojke v Italiji. V tej pokrajini imamo kar štiri društva, ki se ukvarjajo z moško odbojko, v minuli sezoni pa sta tako Val Soča kot Olympia pristali v prvenstvu C-lige tik pod vrhom. Želja, da bi v Gorici spet imeli državno ligo, je popolnoma razumljiva in tudi legitimna. Olympia je v zadnjih letih zelo učinkovito razvila svoj mladinski sektor. Še je vidno delo Soče iz preteklih let. Spet je resno na mladinskem področju zaoral nekdaj vodilni Val in delo štandrežkega kluba se bo v prihodnjih letih gotovo obrestovalo. Že s sedanjima garniturama igralcev bi lahko Val ali Olympia v prihodnji sezoni napredovala v B2-ligo. Toda nekaj je v B2-ligo napredovati, vse kaj drugega se je v njej obdržati. Ker je neprimerno bolj kakovostna. Posebno še, če se želiš obdržati pretežno s svojimi, doma vzgojenimi igralci, kar bi moral biti cilj vsakega našega društva oz. projekta. Prvi pogoj je torej, da v Gorici pride do dogovora med Olympio in Valom Sočo (kar je ena od možnosti, o kateri se v teh dneh tudi govori) za sestavo dveh skupnih ekip z enako zahtevnim programom dela. Boljša od dveh bi lahko naskakovala preboj v višjo ligo. Veliko pozornost je treba nameniti kakovosti dela in dati možnost igranja v obeh skupinah čim večjemu številu igralcev, posebno perspektivnim, se
pravi mlajšim, ki jih ima predvsem Olympia. Igralcev je na Goriškem za C-ligo dosti. Taki, za katere lahko trdimo, da so zdaj sposobni uspešno igrati v B2-ligi, pa je precej manj.To sta Filip Hlede in Simon Plesničar, morda tudi mladi Jernej Terpin, ki je C-ligo morda prerasel. Zato je treba število kakovostnih igralcev povečati: z delom in igranjem. Nekaj več zrelih drugoli-gašev je pri Slogi Tabor, ki pa ima ta problem, da na Tržaškem dela sama. Vprašanje je, koliko let lahko zdrži. B2-liga je zahtevna. Igralce »požira« in iz-žema. Nekaj so jih že izgubili po poti. Če se v Gorico vrne Hlede, ki je bil pri Slogi Tabor v minuli sezoni ključni igralec, bo še večji problem. Vprašanje se glasi: ali Hlede in Plesničar ne bi v skupni ekipi na Goriškem ožala manevrski prostor najboljšim mladim, brez napredka katerih si je težko predstavljati »trajno« B2-ligo v Gorici?Na kratko, da ne bom dolgočasil. Moj predlog je naslednji: Hlede, Plesničar in Terpin, če jih to seveda zanima in če je to možno, naj v prihodnji sezoni igrajo za Slogo Tabor v B2-ligi. Skupna goriška ekipa naj se skuša prebiti v višjo ligo predvsem z mladim jedrom Olym-pie, dopolnjenim z igralci Vala Soče. Junija prihodnjega leta naj društva potegnejo črto in na osnovi strokovnih argumentov preverijo, kaj je najboljše. Če hodijo Goričani danes v Repen, nikjer ni rečeno, da ne bi mogli jutri ali pojutrišnjem hoditi Tržačani v Gorico. Lahko bi sodelovanje med Repnom in Gorico celo nadgradili, lahko pa se tudi vsakdo vrne na svoje: brez zamer in brez posledic. Nekaj bi vsekakor dosegli: več igralcev kot sicer bi v prihodnji sezoni igralo in igralo tam, kjer je njihovo pravo mesto. Koristno za njih in tudi za njihova društva.
Aleksander Koren
lokostrelstvo - Državni finale mlad. iger
Hervatova je osvojila zlato kolajno
Karen Hervat in Moreno Granzotto
Slovenska lokostrelka tržaškega kluba Ascat Karen Hervat, ki končala prvi razred nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini, je konec tedna nastopila v državnem finalu mladinskih iger pri Te-ramu. Punca iz Hrvatov pri Borštu je v kategoriji prvih razredov premagala vso konkurenco in osvojila zlato kolajno. »Karen je dosegla izjemen rezultat. Tekmovala je zelo samozavestno. Še posebno zbrana je bila proti koncu tekme, ko se je nasprotnica približala na sami dve točki razlike. Karen ni popustila in je na koncu zasluženo zmagala. Odlična je bila predvsem v prvem delu, ko je po prvih petnajstih puščicah štirinajstkrat zadela desetico (center), enkrat pa devetico,« je nastop Hervatove opisal trener Moreno Granzotto, ki jo trenira že štiri leta. »Karen je v vseh teh letih zelo napredovala in sem prepričan, da bo še, ker marljivo trenira. Podpirajo pa jo tudi starši,« je še dodal Granzotto. Čez dva tedna bo Herva-tova nastopila še na Pokalu dežel.
Pri Teramu sta nastopila še Trža-čana Stefano Codan in Nicole Buzzon. Oba sta se do zadnjega borila za kolajni, nato pa je Stefano pristal na 9., Nicole pa na 10. mestu.
jadranje
Na Gardskem jezeru 3. mesto za Sireno
Po pripravah Na Gardskem jezeru so optimisti Sirene konec tedna nastopili na mednarodni regati »Optimist d'argento«, na kateri je nastopilo 160 mladincev ter 90 kadetov iz 10 držav.
Med kadeti sta nastopala dva jadralca Sirene, Tinej Sterni in Elisa Manzin. Po dolgih in kakovostnih regatah v močnem vetru je Tinej osvojil odlično skupno 3. mesto. Elisa Manzin je končala skupno na 20. mestu ter bila tretja med deklicami. S ste-mi rezultati so sirenini kadeti potrdili, da sodijo v sam državni vrh, saj so na tej regati nastopili vsi najboljši iz cele Italije. Zmagal je Demetrio Sposato iz CV Crotone.
Med mladinci pa so se trije jadralci Sirene, Sara Zuppin, Petra Gregori in Peter Marzo Magno uvrstili v srebrno skupino, v kateri je Sara Zuppin zasedla 7. mesto, Peter Marzo Magno je zasedel končno 31. mesto, ter Petra Gregori 58. mesto. V zlati skupini je zmagal David Lu-can iz Avstrije.
Konec tedna se bodo Sirenini mladinci udeležili še zadnje selekcije za državno prvenstvo v Sesljanu, kadeti pa bodo odpotovali na 2. državno regato za trofejo Kinder + Sport v Marini di Carrara.
ŠZ BOR obvešča, da bo v torek, 2. julija, ob 19. uri v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju redni letni občni zbor v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7. SK DEVIN prireja v soboto, 29. junija, na pooblastilo deželne federacije FCI uradno tekmo z gorskimi kolesi za kategorije G1-G6, mladinci. Začetek ob 16.00 na travniku v Trnovci. Nagrajevanje bo v rekreacijskem centru Vaške skupnosti v Praprotu okrog 18.30.
AŠD ZARJA sklicuje redni občni zbor jutri, v četrtek, 27. junija, v športnem centru v Bazovici, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
ŠD VESNA obvešča, da bo občni zbor društva jutri, v četrtek, 27. junija, ob 20.00 na nogometnem igrišču v Križu. FC PRIMORJE vabi člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo danes, 26. junija ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠD BREG organizira BASKETWEEK od 2. do 5. julija, na zunanjem igrišču Občinskega športnega centra Klabjan v Dolini. Na sporedu turnir 3:3 (naraščajniki od 11. do 14. leta, mladinci od 15. do 18. leta, člani in veterani); eksibicijski tekmi najboljših članic in članov; tekmovanja trojk in prostih metov. Programe večerov bomo dnevno sporočili. Ob igrišču bodo delovali tudi dobro založeni kioski. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem, ki znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00: prvi od 10. do 21. junija; drugi od 24. junija do 5. julija, tretji od 8. do 19. julija in četrti od 22. julija do 2. avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 10.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletni strani www.yccupa.org.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI
organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta starosti v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2. septembra, do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA TRSTA, ŠZ BOR, DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in ZSŠDI organizirajo športni kamp za otroke od 6. do 10. leta na Stadionu 1. maja v Trstu. Prvi teden: 8.-12. julij, drugi teden: 15.-19. julij. Informacije in vpisi: ŠZ Bor, 04051377, e-pošta: urad.bor@gmail.com; Dijaški dom, 040573141, urad@dijaski.it.
AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. julija do vključno sobote 6. julija od 8. do 13. ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 3402477933 (prof.D.Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it
prej do novice
www.primorski.eu1
primorski_sport
facebook 4
primorski_sport
^ fcuLfifefcer
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 26. junija 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.10 Road Italy - Day by day 11.20 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.15 Film: Onde d'estate 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Confederations Cup, polfinale, 1A - 2B 23.40 Aktualno: Porta a porta
^ Rai Due
^ Rai Tre
Canale S
O Italia 1
17.15 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Chedi-mi se sono felice (kom., It., '00)
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.401 menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo
7.30 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.30 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia Costiera 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan: Lol 21.10 Nad.: Beauty and the Beast 22.45 Nad.: Supernatural 23.45 Aggratis!
21.10 Film: Lord of war (dram., '05, i.
N. Cage) 23.30 Omnibus Notte
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.35 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.15 Dok.: La storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.00 Nad.: Ponderosa 15.50 Film: Delitto d'amore 17.30 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.55 Ritratti
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken
-	Coppia in giallo 16.35 Nad.: My life 16.50 Film: Inferno sul fondo (voj.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna
-	Il Quotidiano 21.10 Nad.: The Closer 23.15 Film: Nessuno puo sentirti (triler)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuo-re 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Perché te lo dice mamma (kom., ZDA, '07) 23.10 Dnevnik
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.50 Nan.: Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville
je... 16.15 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.45 „Q" 17.30 Pogovor z... 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.45 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Avtomobilizem 19.45 City folk 20.15 Le parole piu belle 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Brazilija : Urugvaj, polfinale 22.50 Folkest v Kopru 23.35 Artevisione
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Žogarija v Mostarju 18.00 6. študentski festival vin 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia Economia e Prometeo 7.40 Nan.: Poliziotti con il cuore 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi sta-dio 17.0019.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(T Slovenija 1
7.10 Poletna scena 7.40 Dnevnikov izbor 8.00 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 9.40 Kratki film: Drage moje ovčice 10.00 Dok. film: Merle 10.15 Kratki film: Lahko noč 10.30 Dok. odd.: Megabiti energije 10.50 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.30 Dok. film: Nekoč je bila dežela pridnih 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.40 Risanke 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Prašna dežela? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Moja edina (kom., ZDA, '09) 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 22.55 Poletna scena 23.30 Glasbeni večer
Jr Slovenija 2
12.35 19.00, 0.00 Točka 14.15 Tvoje pesmi živijo naprej 15.45 To bo moj poklic 16.15 Glasnik 16.50 Dok. odd.: Kako premagati sladkorno bolezen 17.20 Evropski magazin 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarko čutim 20.50 Nogomet - pokal konfederacij: Brazilija : Urugvaj, polfinale 22.50 Film: Oča (Slo.)
(t Slovenija 3
6.35 Primorska kronika 8.10 Žarišče 8.30 17.50, 19.30 Kronika 9.00 Seja Odbora za infrastrukturo in prostor, prenos 10.00 Javna predstavitev mnenj Odbora za kulturo, prenos 14.00 Seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom 21.30 Žarišče 21.50 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.30 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 Vesolje
6.30 Nad.: Biser 8.20 Nan.: Pod eno streho 9.2010.35, 11.45 Tv prodaja 9.35 15.50 Serija: Rožnati diamant 10.50 Nan.: Beverly Hills 90210 1 2.00 17.55 Nad.: Lepo je biti sosed 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Še ena Pepelkina zgodba (kom., '08, i. S. Gomez) 22.20 Nad.: Downton Abbey 23.25 Nad.: Nadarjeni mož
Kanal A
6.55 Risane serije 8.30 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.2516.35 Nan.: Dva moža in pol
9.55 Top Gear10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 13.45 Nan.: Vsi moji moški 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Potegavščina 2 16.30 18.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina -Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Slabo zaščitena priča 21.45 Film: Črni pes 23.25 Film: Nora Roberts - Polnočni zaliv
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot srca; 12.15 E. Kalman - Kralj časa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 19. nad.; 18.00 Ženski portreti; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Oggi che giorno è?; 9.35 Appuntamenti
Sreda, 26. junija Rai 4, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Two lovers
ZDA 2008 Režija: James Gray Igrajo: Joaquin Phoenix, Gwy-neth Paltrow, Vinessa Shaw in Isabella Rossellini
Leonard je šarmanten, privlačen moški, ki se po poskusu samomora zaradi neuspele čustvene zveze vrne v rojstni Brooklyn.
Zaskrbljena starša mu skušata hitro najti novo ljubezen, zato ga predstavita prisrčni in prijazni družinski prijateljici Sandri.
A nadebudni Leonard hkrati spozna tudi svojevrstno, skrivnostno novo sosedo Michelle, kije zaljubljena v poročenega moškega. V burnem ljubezenskem trikotniku se mora Leonard naposled odločiti, ali bo izbral negotovo strast ali predvidljivo ljubezen...
d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Spassiunatamente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal.
SLOVENIJA 3
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 26. junija 2013
VREME, AVTOMOBILI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad našo deželo se bo v višjih plasteh ozračja zadrževal hladen zrak, v prizemlju pa bo zračna masa precej suha. Pri teh pogojih bo lahko zaradi dnevnega segrevanja ozračje postalo labilno.
LIZBONA
020/33
MADRID
° 15/32
■sr;
SV RIM
SOFIJA
V SPLIT	016/33
—»5^5/29 o
3	SKOPJE r—
\33
A	• ^ ATENE - .
/- „ "23/36 Ok ..
w\>
5 £ Sonce vzide ob 5.17 in zatone '^g ob 20.58 □ Dolžina dneva 15.41
Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost, ki bo verjetno gostejša popoldne, ko bodo tudi ponekod možne plohe in kakšna nevihta. Ob morju in na vzhodnem pasu bo pihala šibka burja, zlasti zjutraj in zvečer.
Dopoldne bo prevladovalo sončno vreme, nato pa bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami, predvsem na Primorskem bo lahko tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah okoli 5, drugod od 8 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne pa podobne današnjim.
&
TOLMEC
O 9/23
&
TRBIŽ O
6/18
VIDEMO
11/25
ČEDADo^
12/24
&
GORICA
14/25 O
CELOVEC
°7/18
KRANJSKA G.
O 6/14
O TRŽIČ
8/17
KRANJ O
S. GRADEC
O 7/15
CELJE
10/17 O
N. GORICA
° 12/21

LJUBLJANA
O 10/18
POSTOIN.	N. MESTO
POSTOJNA	10/18 O
O 8/17	^
SKAv Ločevje -
31 > ČRNOMELJ O
m
Luna vzide ob 22.58 in zatone ob 9.00
»iflû
z <
o <
j hladne	A»» 1
2002 - Po prehodu fronte obilnimi padavinami je bila temperatura ob oblačnem vremenu ob tretji uri popoldne bistveno nižja kot dan prej. V Celju je bilo le 15,8 °C (dan prej še 32,8 °C), v Ljubljani 18,2 °C (33,4 °C) in v Biljah pri Novi Gorici 21,9 °C (33,9 °C).
V četrtek in petek bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme z možnostjo za kakšno popoldansko ploho ali nevihto. Na obali bo pihala okrepljena burja.
V četrtek bo dopoldne dokaj sončno, popoldne pa bo nekaj več oblačnosti, a bo ostalo večinoma suho. V petek bodo popoldne krajevne plohe, verjetnejše v zahodni polovici Slovenije. Še bo sveže.
TOLMEC
O 8/22
¿5
TRBIŽ O
4/18
CELOVEC
07/18
¿3.
VIDEMO
10/25
CEDADo"
11/24
GORICA
13/25 O
KRANJSKA G. T^T
O 4/14	¿^T
s-*-, O TRŽIČ ¿^Sf 6/17
KRANJO
M
S. GRADEC
06/15
&
CELJE
8/17 O
LJUBLJANA
O 8/19
N. GORICA
O 12/21

POSTOJNA
O 9/17
N. MESTO
10/19 O
PORTOROŽ O
14/22
O UMAG POREC
KOČEVJE
S° -
CRNOMELJ O
Danes: ob 7.14 najnižje -58 cm, ob 14.42 najvišje 38 cm, ob 20.21 najnižje -3 cm. Jutri: ob 1.04 najvišje 20 cm, ob 7.55 najnižje -48 cm, ob 15.33 najvišje 40 cm, ob 21.45 najnižje -7 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C.
PAZIN O
So
500 m..........19
1000 m ..........13
1500 m ...........7
2000 m ...........4
2500 m ...........0
2864 m...........-1
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10.
FIAT - Model iz srbskega Kragujevca bo v prodaji jeseni
Na trg prihaja nova sedemsedežna različica fiata 500L trekking
Turinski koncern, ki še ni premostil hude krize, bo jeseni predstavil še eno različico modela 500L, ki bo prav tako prihajal iz srbskega Kragujevca, kjer pa se tamkajšnji delavci pritožujejo nad hudim izkoriščanjem, ki so ga deležni. Podaljšano verzijo so napovedovali že ob lanskem obisku tovarne. Po terenskemu 500L trekking je zdaj napočil čas, da predstavijo še sedemsedežno različico. Ta je v dolžino zrasla za dodatnih 21 cm in tako v dolžino meri 4,35 metra, široka je 1,78 metra in visoka 1,67 metra.
Prtljažni prostor ponuja še kar zajetnih 638 litrov praznine, oznaka living pa se nanaša na daljšo oznako Living Space. Motorna paleta bo zajemala znane motorje. Izbira bo možna med 1,4-li-trskim in 0,9-litrskim TwinAir motorjem s 77 kW (105 KM), na voljo pa bosta tudi dva dizla, 1,6-litrski s 105 žrebci in 1,3-litrski MultiJet II s 85 konji. V salone bo pripeljal letos jeseni, naročila bodo začeli sprejemati že sredi prihodnjega meseca, medtem ko glede cene za sedaj vlada še popoln molk.
MITSUBISHI - Četrti rod malega Japonca povsem spremenjen
Space star se vrača kot mala limuzina
Manjši od svojega predhodnika - Na razpolago z dvema bencinskima motorjema, pri močnejšem na razpolago tudi brezstopenjska avtomatika
Da Mitsubishiju v Evropi prodaja ne gre prav dobro, je znano že dalj časa. Njihov paradni konj pajero nikakor ne more dohiteti svojih tekmecev, ki se pišejo BMW X5, Mercedes ML in še bi lahko naštevali. Tudi zmagovalec številnih dirk, lancer, ne vabi več. In torej gremo v »down sizing«, se pravi vpiši-mo se v kakšen razred nižje. Tako je pajero nadomestil outlander, v razredu srednjih avtomobilov pa sedaj ponujajo space star. Evropski Mitsubushijevi kupci to ime že poznajo. Iz njihove bivše nizozemske tovarne je konec 90. let prejšnjega stoletja prihajal prav avtomobil s tem imenom. Prejšnji space star je bil majhna enoprostorna kombi limuzina, zdaj je vsaj pol številke manjši, kot je bil zadnji colt. Pri Mitsubishiju pravijo, da je novi space star predvsem sad lastnega tehničnega znanja in »downsizinga«, torej pomanjševanja.
Space star meri v dolžino samo 3,71 m, tehta pa le 845 kg. Zato ima lahko tudi manjši in varčnejši motor, pri katerem so le z različnimi sestavnimi deli trivaljnika dobili dve prostornini in različne zmogljivosti. Novi space star po marsikaterem kriteriju ocenjevanja spada med vodilne, če ga primerjamo samo z nekaterimi tekmeci. Pri Mitsubishiju kot tekmece navajajo na primer Škodinega citi-ga ali Nissanovo micro, ki sta malo manjša oziroma približno enake velikosti, v isti sapi pa tudi nekaj večje, Peugeotovega 208, Renaul-tovega clia ali Volkswagnovega pola.
Pri novem space staru lahko izbirate med dvema bencinskima motorjema: litrski zmore 71 KM, 1200 kubični pa 80 KM. Oba imata 5-stopenjski ročni menjalnik. Za močnejšega ponujajo tudi brezstopenjsko avtomatiko.
Pripravil Ivan Fischer
Renault captur - novi član v družini malih enoprostorcev
Captur je nov Renaultov mali križanec, ki se v svojem razredu pridružuje Nissanovem jukeu, Peugeotovemu 2008, Oplovi mokki, Chevroletovemu Traxu pa še bi lahko naštevali. Captur si osnovo seveda deli s Cliom, a je medosna razdalja 3 cm daljša, zato je na zadnji klopi več prostora, poleg tega pa je zadnja klop tudi vzdolžno pomična. Če je zadnja klop pomaknjena povsem nazaj, ima še vedno za 377 litrov prtljažnega prostora, ob povsem naprej pomaknjeni se ta poveča za 78 litrov.
Captur bo na voljo samo s prednjim pogonom in z dvema bencinskima motorjema in enim dizlom. 0,9-litrski bencinski TCe zmore 90 KM, močnejši, 120-konjski TCe 120 pa ima 1,2 litra prostornine. Dizel ima 1.480 kubikov in 90 KM. Porabe so še kar majhne, saj dizel z ročnim menjalnikom v kombiniranem ciklu porabi le 3,6 litra goriva za 100 prevoženih kilometrov.
VOLVO - Novost
Parkiranje brez voznika v avtomobilu
Volvo je razvil originalen sistem za samodejno parkiranje. Konceptni avto, ki ga bodo kmalu predstavili novinarjem, sam najde in parkira na prosto parkirno mesto, brez voznika v vozilu. Pameten avto varno in brez težav komunicira tudi z ostalimi vozili in pešci v parkirni hiši.
»Samodejno parkiranje je kon-ceptna tehnologija, ki vozniku olajša iskanje prostega parkirnega mesta. Voznik samo pusti vozilo pred vhodom v parkirno hišo in ga pobere na istem mestu kasneje,« pravi Thomas Broberg, višji varnostni svetovalec pri Volvo Car Group.
Tehnologija Vehicle 2 Infrastructure, z drugimi besedami oddajniki cestne infrastrukture, obvesti voznika, ko je storitev na voljo. Voznik uporablja mobilno aplikacijo, da aktivira Samodejno parkiranje (Autonomous Parking) in gre nato stran od vozila. Avto uporablja senzorje za lociranje in navigiranje do prostega parkirnega mesta. Postopek je obraten, ko voznik pride po vozilo.
Namen Volva je vodstvo na področju samodejne vožnje s tem, da se premika preko konceptov in da dejansko prinaša pionirske tehnologije, ki bodo dosegle stranke. Koncept Samodejno parkiranje (Autonomous Parking) je eden izmed mnogih projektov na tem področju. Volvo je tudi edini proizvajalec vozil v projektu SARTRE (Safe Road Trains for the Environment), ki je bil uspešno zaključen v letu 2012. V projektu sodeluje sedem evropskih partnerjev.