Številka 277 TRST, v torek 6. oktobra 1908 Tečaj XXXIII — IZHAJA VSAKI DAH — »I Hdaljih Ja prszslklb S, al ti I. zjvtraj, Itev. M prodajajo po 9 nv6. (6 stol.) vmmogft v Trstu in okolici, Gorici, Kr&njm, Sfe. Petru, Seiani, Nabreiini, St. Lac^i, Tolmin«, JgdoT-ž!*!, Dorofcergn itd. ZalUrele Itev. po 5 ari. (10 stot). »4U8I es RAČUNAJO NA MILIMETRE t Krokosti 1 •,%:cnt. GENE: Trgovinske in obrtne ogl*M po S st. sim, ^rmrk»Je«, ufrrale, poslanica, oglase denarnih zavodoT pe v* a*. *m. Za oglase ▼ teksta BsU do 5 rret 20 K, mn vrste K 2. Mali oglasi po S eto*, laaafc, nag-atisiI pa 40 stok. Oglase sprejema Inseratai oddelek upsav« ..JS&unti". — Plačuje se izključno 1« upravi JEdinoaH". Edinost aiMlIo političnega druitva »Edinost" za Prtanor®**. J* moil _ HABOdHIHA ZNAŠA — ■ m Ido 34 K, pol Ista 12 K, 3 mesece O K; mm aa* foCbe brei dopoeUne naročnine, se nprara ne osira. mrnntmtum na —Saljsfc« la«aaje „BPIHgaTI" etaae t m. Imtmm M §-■•, »•! Ie«n » SO Vsi dopisi nai M po&ljajo na nredniStro lista. Nefran*o- ▼ana pisma te M sprsjeaaje Is raksplsl ss vrsSaJa. Haročnine, oglase in reklamacije je podati na opravo list* UREDNIOTVO t rtos Gisrgio Galattl 18 (Nareda) Um) fadaiaUM in odgovorni tmdnik ŠTEFAN GODINA. Lastoj* keMorcu beta »Edineet«. - Natisnil* tiskarna konsoreJh Bate .Edinost" t Trstu, uL Giorgio Galatti it. IS. reHiis kaafcM rs(u 11 841452. TELEFOM IL 11-97. Bolgarska - kraljestvo! „Njegovo carsko »isočanstvo*, de jut s Taaalui knez Bolgarske, Ferdinand T. proglasil se je včeraj v historični prestolnici vseh Bolgarov, v T i r d o v u, samostalni« kraljem. Boljrarska, ki je faktično že 30 let živela svobodno življenje, proglašena je tudi de jure samostalnim kraljevstvom. Nedavno — v nedeljo smo rekli, da Bolgarska ima pravico do popolne svobode tudi ne glede na mednarodne dogovore škod-ijire za Slovane, Rekli smo Se v nedeljo, da se turške-bolgarski spor mora rešiti takoj, j6t-otako: kakor se vozel rešava z mečem. In pričakali smo. Štiriindvajset ur pozneje je bolgarski narod vskliknil: s v o b o d a ! A sedaj ? Ali morda na meji odjeknejo — topovi ? Se-li bo po Marici prelivala kri ? Brzojavke pravijo, da je na bolgarsko-turftki meji 20 turških regimentov. Dobro je — naj jih bo tudi Štirideset! Na strani Bolgarske j. to je tri slovanske države in vesoljno Slovan-fctvos Za prvi udarec so pripravljeni tudi Bolgari sami. A kaj bo še sledilo, to bomo Puetimo zato, naj stvari tefisjo po svojem tirUc Mirnim srcem in ponosom na čelu pričakujmo najboljih vesti iz bratske nam dežele." Tu vrzimo raje pogled nazaj in spominjaj ma se v naglici tiste gigantske tristo-ietne borbe, ki se je ob dolnjem Dunavu vodila med slovanskimi plemeni in prvotnimi Bolgari. ki so bili t u r S k e g a pokoljenja. Kako se je zvršila ona borba ? — Zmagali so Bolgari, ali istodobno so se p o s 1 c v a n i 1 i. Tedaj je bolgarski knez Boris leta 864 vsprejel krščanstvo in v Bolgarski je za pričela nova zgodovina. Da omenimo arsko perijodo Simeona Velikega? Bila je sijajna, ali — kratkotrajna. Ali v narodu je ostavila globoke sledi. Potem ko se je Bolgarska osvobodila oč propalega bizantinskoga cesarstva ter ustanovila novo prestolnico v Timovi, pa do naših dnij je bila Bolgarom vedno pred očmi Simeonova Bolgarska. Ravno za to so Bolgari težkim srcem trpeli berolinski dogovor, ki je bil korigiral Sanštetansko Bolgarsko, to oživelo nado vseh Bolgarov, Tu nočemo spremljati trpljenja bolgarskega naroda od leta 1393, ko je Bajezet I storil konec samostalnosti Bolgarske? <*o 75> let Pr°šlega stoletja, ko •o se Bolgari zopet oprijeli orožja, da otresejo s sebe jarm turški. Komaj je bila zvršila rusko-krimska vojna, Rusi> ponižena in strta, pripravljala je Evropi veliko iznenadjenje na Balkanu-Grot Ignjatiiev ruski poslanik v Carigrada, je vspodbud.I Bolgare, naj zahtevajo cerkveno avtonomijo. Turčija se je protivila, ali leta I is 70 je vendar izšel sultanov Jerman o bcl-garskem i:eksarlatua. In od tedaj so sledili dogodki z vratolomno brzino. Leta 1875 ]e planila Bolgarska in iz krvi njenih mučenikov ee je porodilo nedavno obnovljeno Simeonovo .^stvo — Sanštelanska Bolgarska. Evropi seveda je bilo to preveč. Bismarck in proti-siovanska politika prikrojavajo 13. julija 1878 v Berolinu drago vazalno Bolgarsko, PODLISTEK. Naše gledališče. Dve leti je Se le, odkar se je naše gledališče uredilo kakor stalno gledališče, a danes moremo beležiti velik napredek. Ali mi vršimo le svojo dolžnc3t, ako naglasimo tu, da se imamo zahvaliti na tem v veliki meri vrlemu prejšnjemu diletantbkemu zboru — z »rednim, brezprimerno požrtvovalnim in delavnim Jako Š t o k o na čelu ki je postavil zdrave temelje, za sedanje nada! jno delo. Imajoči torej to glavno okolnost pred očmi, naglašamo, da tudi kritika našega gledališča mora izhajati s posebnega stališča. Naše gledališče bi prav za prav zahte-ralo dvojno sodno mesto : glede na oder in v glavnem glede na parter in galerije. Prvi kritik bi moral sedeti kje v ložah, ali v prvih sedež-b, drugi pa okolo v parterju in osobito gori na galeriji. Ali ker bi oni prvo omenjeni kritik moral v pr?i vrsti govoriti kočljivo resnico o tistih intimnih vezeh, ki spajajo oder s parterjem, ker bi tak kritik — ob naših razmerah — bil težko znosljiv in morda tudi... anahronicen : hočemo mi zavzeti drugo sodno mesto. To je naš položaj, a mi ga črtamo, ne temu ne onemu na ljubo, ampak jedino le reenici: Okolo nas stoje ali sede delavci, Vztočno Pumelijo in Makedonijo. Ali sultan ne zahteva svojih pravic ne v prvi, ne v drugi deželi. Bolgari pak začenjajo takoj dejanski izvajati svojo samostalnost. Dne 23. lebruvarja 1879 otvarja ruski komisar, knez Dondukov v Timovi konstituirajočo skupščino bolgarskih notabilitet, da se odloči o ustavi, ki jo je predložila Rusija. Dne 29. aprila je lila ustava podpisana; a dragi dan — zopet v Timovi — velika narodna skupščina proglasila princa Aleksandra B*ttemberžana bolgarskim knezom. Sultan ga je investiral, a novi knez je prisegel na ustavo takoj dne 9. julija v Tirnovi. Burna je bila njegova vladavina. Battem-bergovec ni mogel umeti želja svojega naroda. Dne IS. septembra leta 1885 je počil v Plovdivu velik punt. TurSki guverner Gavril-paša je bil odstavljen in ujet, a vojska in narod sta proklamirala sjedinjenje Kamelije z deželo-matero. Dne 7. septembra 1886 se je moral Battembergovec oddaljiti iz Sofiie, a narodna skupščina je dne 7. julija 1887 proglasila novim vladarjem Bolgarske Ferdinanda Koburškega, ki je v Tirnovi prisegal na ustavo dne 14. avgusta istega leta. — Mimoišli smo dve vejni, ki je je Bolgarska vodila proti svojim bratom Srbom in Rusom, prehajamo tudi mimo vseh peripetij Ferdinandovega vladanja Novo razdobje v slavci zgodovini Balkana je imelo pričeti s prihodom kralja Petra na srbski prestol. Ali tedaj je volja Germanov uničila načrt srbsko - bolgarske carinarske unije, a Makedonija je bila dovela brate blizu nove Slivnice.' Ko, slovanski genij je hotel drugače ! Mlad o turško gibanje je spravilo v pravi tir slovansko politiko na Baik&ou in dogodilo se je one, česar so si naši neprijatelji najmanje želeli: Bolgarska se je proglasila svobodno kraljevino iskrenim blagoslovom vseh Slovanov. Mi verujemo v žilavost bolgarskega naroda, v ajegovo sposobnost in zrelost, pa nas ne skrbe prilike, ob katerih je Bolgarska proglašena svobodno. Da Sivi in napreduje : svobodno kraljevstvo Bolgarsko ! ! DIM A J 5. — Bolgarija se je proglasila samostojnim kraljestvom. SOFIJA 5. (Bolg. agenc.) Bolgarija je Wla t Tiriiovem proglašena neodvisnim kraljestvom. Kneginja je danes s kneževimi otroci s posebnim vlakom odpotovala v Tirnovo, v staro prestolnico bolgarsko. SOFIJA 5. koršnja je, a svoje spoštovanje edenimo neomejeno ljubavjo za umetnico samo, ker to je zaslužila g03pa Ponikvarjeva z vstrajno in ljubečo udanostjo do našega gledališča. Sedaj pa oglejmo si tisto živo srebro, ki so nam je v prošlosti često tako krivično in nesmiselno pokrivali sivimi lasmi in starkinim velom. Niti na odru bi ne smela biti dovoljena taka igra : mislite si J a n o v o m starko, ki se komaj giblje I! A v Janovi ga-lopira vsaka žilica! Vendar mislimo, da ie tista nedovoljena igra z gospico Janovo bila zelo koristna. Iskremu konjiču treba dve uzdi. In res je to leto živahnost Janove precej moderirana. Še bo treba neka^ pritiskati, ali že sedaj moramo priznati, da jej je usojena sijajna bodočnost Ali naj si gospica Janova dobro zapomni tiiti aplavz, Stran II »EDINOSTc štev. 277 V Trstu, dne oktobra 1903 Španski kralj v Drazdanih DRAŽDANI 5. Z Dunaja je prispel sem španski kralj. Na kolodvoru so ga pozdravili kralj ter načelniki civilnih in vojaških oblastnij. Buko vinski deželni zbor. ČERN07ICE 5. Danes je deželni glavar \Yassilko otvcril deželni zbor. Nesreča na železnici. ARAD 5. (Ogr. biro). Osebni vlak proge A rad—Čanad je včeraj pri Pečki vsled napačnega postavljanja ogibov zidel v neki ranžerni vlak. Vsi vozovi so se razbili. — Vlako7odja in 2 potnika so bili ubiti, oseb p-i ranjenih. Španska kraljica. POŽUN 5. Španska kraljica Viktorija je v spremstvu nadvojvodinje Izabele in njene hčere kneginie Salm-Salm ob 121/* uri popoludne prispela semkaj z Dunaja. Avitro-ogriki poslanik pri anglaftkem kralja. LONDON 5. Reuterjev biro je zvedel, da s a je avstro-ogrski poslanik grof Mensdorf podal v Palmoval, da izroči kralju Edvardu pismo cesarja Fran Josipa. Izvolski v Pat izu. PARIZ 5. — Ruski minister za unanje sivaii Izvolski se je pogovarjal danes z Louisom ravnateljem za politične stvari v ministerstvu za unanje stvari. — Ministerski predsednik Clemenceau je imel tudi pogovor z ravnateljem Louisom, nato je pa dvajset rainut konferiral z angleškim poslanikom. PARIZ 5. Minister za unanje stvari Pichon je danes ob 10. uri predpoludne vsprejel ruskega ministra za unanje stvari Izvolskega, ob 11. uri pa turškega pcs'anika Naum pašo. Razgovarjali so se o dogodkih v JOrijentu. Segedin hoče vseučilišče. SEGED1N 5. (Ogr. biro). — Danes je cesar vsprejel v avdijenci deputacijo mesta Segedin, ki je vladaiju izročila prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Segedinu. Zdravje romunskega kralja BUKAREŠT 5. Romun, agenc.) Zdravje kralja Karola se od dne do dne boljša. — Kralj, ki se vsak dan bavi z državnimi posli, je včeraj posebno dolgo delal z ministerskim i predsednikom Sturdza- Iz Turčije, CARIGRAD 5. Ruski poslanik Sinovjev je kakor dekan diplomatičnega zbora izročil p^rti kolektivno noto vseh poslaništev. Nota pravi, da nameravajo vlade iz razlogov, ki jih bo znala Turčija ceniti, poslati na nedoločen čas na dopust častnike, katerim je poverjena reorganizacija orožništva. Ker so pa vezani s pogodbo, vprašajo, ako nima porta proti temu kaj prigovarjati. Ako porta tega predloga ne vsprejme, ne preostane dražega, kakor skupno urediti odškodnine, ki jih bo treba dajati častnikom na dopustu. Kolera v Petrogradu, PETROGRAD 5. Od 25. septembra do 1. oktobra je v vaej državi obolelo za kolero 3251 oseb, od teh jih je 1571 umrlo. V predmmolem tednu je obolelo 4922 oseb, umrlo pa 2281. Odkar je izbruhnila epidemija je umrlo 8947 oseb, obolelo pa 19.612 oseb. Orkan. MANILA 5. V nedeljo je v Manilskem zalivu divjal grozen orkan, ki je napravil veliko škode. Poveljnik ameriške tlote je iz previdnosti s floto odplul v Cavite, kjer se je vsidrila. Spomenik francoskim vojakom. METZ 5. Včeraj so v Noissencie v navzočnosti nad 5000 ljudi odkrili spomenik leta 1870 padlim francoskim vojakom. Francosko vlade so zastopali poveljnik Olivier in 25 častnikov. Nadalje so prisostvovale odkritju ki jo je pozdravil, čim se je pojavila na odru. Ona postaja miljenka vseh, a občinstvo zahteva od svoje miljenke,. naj bo vedno sveža, vedno zamamljiva. Od ljubljencev se zahteva vedno novih čarov. A gospica Ja-nova ima tega v svoji skladnici v izobilju: vso je suho zlato in — živo srebro. — rOmikanci:; so nam odkrili nov biserček. Ali ste videli tistega malega Škrata, „žabico", — Mileno Cotičevo? Bravo, bravo, pun-čica, še bo smeha s teboj. Samo pridno tako naprej ! — Ostalo žensko osobje bomo sodili tudi o pozneji priliki. Summa summarum : kaj naj rečemo o drugi predstavi letošnje sezone? Naše občudovanje, naše čestitanje! Napreduje se in to srečnim brzim tempom. „Omikanci" dokazujejo, da se za kulisami — tam doli v tisti sobi „Dramatičnega društva — pridno dela. Naši umetniki — vidi se — so vsi oduševljeni od najskreneje ljubavi do napredka. A na občinstvu je sedaj, da vrača ljubav za ljubav. Ali tudi o ljubavi občinstva spregovorimo, ko bomo govorili o našem „zlatem narodu", O vrednosti igre same ne treba govoriti, ker so nas drugi pretekli. Zato pa moramo čestitati intendanci, ker je bila srečna na izbiranju. J w s k i. Pripomba uredništva. O prvih dveh predstavah smo dobili recenziji iz dveh peres. Ker pa ta recenzija o drugi predstavi prinaša nekoliko potrebnih splošnih pripomb, ]0 prinašamo prvo. deputacije nemških polkov ter civilnih in vojaških oblastni;. Govoril je okrajni predsednik grof Zeppelin, ki je naglašal dobre odnošaje med Francijo in Nemčijo. Zeppelin je v imenu nemške vlade položil spomenik na venec. i Panika v sinagogi. MARMAROS SIGET 5. Sinoči je bilo1 v tukajšnji židovski sinagogi zbranih pri slnžbi božji okrog 3000 oseb. Iznenada se je raz-fiirji napačen glas, da gori. Ljudje so hoteli! zbežati na piano skozi meter in pol Široka vrata. Pritem so bili štirje dečki zmečkani, 16 oseb je bilo pa več ali manj težko poško-j dovanih. Iz Maroka. FEZ 5. Potem ko je Mulej Haiid prejel] trancosko-Spansko noto, je dal poklicati nemškega konzula v Tangerju dr. Vassela ter se ž njim pogovarjal eno uro. Shod prvakov ( je baje izdelal noto na diplomatični zbor v Tangerju. Vsebina note še ni znana. TaSkend 5. (Petr. brz. ag. Na progi Taškend—Cerčna je iz poštnega voza izginilo 330.000 rabljev. Zaprli so dva sumljiva poštna uradnika. Pariz 5. — Minister za unanje stvari Pichon je danes popoludne vsprejel it&lijan skega poslanika. _ Volitve v Dalmaciji. Zadar 3. oktobra. Ne zahtevajte od mene, da bi vam kaj prorokoval o norem dalmatinskem deželnem zboru, kajti težko bi bilo spluh le naštevati kandidate, ki se oglašajo na vseh straneh, kamo-li da bi imenovali tiste, ki bi mogli prodreti. Jedno pa vam morem zatrditi: da je namreč minola tista zlata doba., ki so mogli Dalmatinci zaklicali svojim bratom onkraj Velebita : „Čemu se strankarski koljete, dokler vas tujinec skupno duši ?! Ujedinite se, bodite složni kakor — mi!" Davno, davno je minola ta doba. Sedaj ima Dalmacija toliko strank, kolikor ima mest, a vsako mesto zopet toliko strančic, kolikor tudi „političnih voditeljev". Zadnja glavna skupščina „Hrvatske stranke" v Splitu naj bi bila disciplinirala vrste, navdušila jih za borbo za velika načela, ki bi jih imela zastopati „Hrvatska stranka''. Ali dočakali smo ravno nasprotno. P. Gingrija ie dezertiral. a za njim so se pojavljali uskoki na vseh straneh. Novoizvoljeni predsednik stranke, splitski župan dr, Vice M i h a 1 j e v i ć našel se je hkratu — — brez vojske. Se več : v pokrajini se govori celo, da ni Biankiniiu in Trumbiću zagotovljen mandat. A to sta leadera in prva ustvaritelja „Hrvatake stranke". po razsula te stranke je došlo radi ne* čuvenih državnozborskih volitev v Splitu, na kateri so nekateri členi „Hrvatske stranke", posebno pa nje sedanji predsednik dr. Mikal jević, veprejeli vladino roko pomočnico ter indirektno rovarili proti stranki sami: Bilo je zato naravno, da so se neza visni elementi oddaljili od stranke, kateri predseduje sedaj politično kompromitirana oseba. Ta pojava bi bila ob druzih razmerah dober znak, Pomenjala bi, da je v Dalmaciji še možna selekcija „dobrih" od „zlih". Ali na žalost pripomniti je tudi to, da so tudi „dobri" nesložni med seboj! A pravilo je, da sto „dobrih", ako so nesložni, ne uničijo dva „zlaa, dokler sta složna! In res. Poskušajmo potegniti neke meje na volilnem torišču Dalmacije, pa bomo videli, do česa dovaja nesloga „dobrih" ! Od Spiča do Konovala, (najjužneji del Dalmacije) so si koalirani Hrvatje in Srbi znali do sedaj pridobivati le malo simpatij v narodu — z delom namreč. Vsled tega sta se prijavili dve novi stranki: avstrijsko pravaška in a v s t r i j s k o - s r b s k a. Mi nočemo soditi o rezultatu borbe teh elementov, ampak pravimo samo, da gospoda koalirani Srbi in Hrvatje ne smejo podcenjevati stranke, za Kateri je davno pripravljal teren — avstrijski zistem. Druga meja zaokrožuje starodavno dubrovačko republiko. Ta imamo Čingrije, „revolucij onarce", nevarne resolucij onaše, ki so vrgli parolo, da se te volitve morajo voditi pod devizo: za ujedinjenje iEr-v a t s k o ! Bilo je naravno, da je veliko-avstrijski zistem tudi tu ustvaril „pravaše", to je generalaše pod vodstvom kanonika Crnice. Tretja meja deli srednjo Dalmacijo, Split in Šibenjk, od zadarske sfere. Mogli bi celo iz Splita in Šibenika napraviti dve posebni republiki. Mesto da štejemo posebej 2 do 3 stranki v Šibeniku in 3—4 v Splitu, recimo skupno: od Šibenika—Sinja do Splita je desetero strank in te se koljejo medsebojno, da je prava sramota. Zadnji je Zadar. Nadejali smo se, da ta predel na teh volitvah opošteni Dalmacijo za vse veke. Mesto Zadar voli namreč 2 italijanska poslanca a veleobdačenci zadarskega okrožja štiri Italijane. Volilni zistem in indo-lenca hrvatsko-srbskih velikih davkoplačevalcev sta privolila Zadru luksus, da voli 6 italijanskih poslance?, ki potem predstavljajo „m a r t i r o 1 o g i j o" (mučeništvo) dalmatinskega italijanstva. Za hip so se Hrvatje osvestili, pogledali v listino velikih obdalencev in se uverili, da bi mogli Hrvatje in Srbi, ako bi b;li složni, oteti Italiianom vse štiri mandate veleobda-čencev. Hrvatje so se našli združene in pozvali so Srbe v svoje kolo. Bili smo že go-tovi, da bomo videli: italijanstvo Dalmacije le z 2 poslancema, in še tole, ker je zadarska občina v italijanskih rokah. Kaj še! Srbi so odklonili sodelovanje, ker ne morejo s Hrvati, ker je med njimi — starčevičančev. Žalostno! Res je, da je Srbom težko, ker jih „čisti" negirajo. Ali tu so bili v igri obče narodni interesi. — Srbom se je slednjič ponujalo 2 od 4 osvojenih mandatov. Težko mi je karakterizirati ta korak Srbov, ki je rešil italijanstvo Dalmacije. Reči hočem samo, da se niti med Srbi samimi ne ve, kdo pije in kdo plača, in da je tudi ta udarec plod zastrupljenih političnih razmer v Dalmaciji. Ne vprašujte torej dalje o predatoječih dalmatinskih volitvah. Pri nas triumfira a v-s t r i j s k i zistem: divide et impera! In ne vprašujte dalje o naših volitvah tudi zato, ker to niso volitve radi naroda, ampak radi tiste politikantske inteligencije, radi tistih pojedinčev, ki so se že pristudili Bogu in ljudem. V prihodnjem članku porečem dve tri o našem jezičnem vprašanju. Zadranin. Goriški deželni zbor ima danes svojo VI sejo ob 5. uri popoludne. Dnevni red je sledeči. 1) volitev odseka, ki naj mu bo namen določiti slavnosti o priliki 60-letnega vladanja Njeg. Veličanstva ; 2.) utemeljevanje 40 nujnih predlogov slovensko-klerikalnih poslancev, 77 nujnih predlogov od strani italijanskih liberalnih poslancev in nujnega predloga poslanca Faiduttija in tovarišev glede ureditev kolon-skih razmer po deželnem zakonu: 3,) volitev deželno-zborakih odsekov, maj temi (kakor zadnjega) verifikacijskega odseka. Volilna reforma za Češko. Z Dunaja javljajo, da je vlada izgotovila volilno reformo za Češko. Do sedaj je deželni zbor imel 442 poslancev, a od sedaj bi imel 330. Dosedanjim kurijam bi se pridružila splošna kurija s 43 poslanci in kurija deželnega kulturnega sveta, v katerem bi Čehi in Nemci vsak posebej glasovali. Drobne politične vesti. Srbska skupščina bo sklicana za 14. t. m. samo radi formalnosti. A klubi skupščine so na željo vlade sklenili, da seje skupščine takoj zatem odgodijo do 2. decembra. Tobačni monopol v Crno-g o r i. Iz Bara javljajo : Pričela so pogajanja medT italijansko upravo tobačnega monopola v Črnogori in črnogorsko vlado glede izročitve monopola v Črnogori. Italijani zahtevajo veliko odškodnino. Srebrna valuta na Kitajskem. „Standard" poroča, da je kitajsko finančno ministerstvo sklenilo, da kitajska šc nadalje obdrži srebrno valuto. M e r y del Val ostane. Iz Rima poročajo, da ne odgovarjajo resnici vesti, ki so se te dni razširile po listih, češ, da državni tajnik kardinal Mery del Val odstopi in da postane njegov namestnik kardinal Rampolla. Dnevne vesti. Slovenska šola v mestu. Kakor smo javili že včeraj, sta se z današnjim dnem dva razreda za deklice, na Acquedottu v hiši „Trgovsko-obrtne zadruge" št. 22. Opozarjamo še enkrat na to dotične stariše ki so vpisali svoje otročiče v to šolo. „Društvo slovenskih profesorjevu priredi v soboto, dne 10. oktobra 1908 prijateljski sestanek in sicer ob 7. u.i zvečer v ljubi j. „Nar. domu". Razpravljalo se bo o važnih stvareh. Park in grad Miramar. Od četrtka 8. t. m. naprej bo miramarski park zopet odprt občinstvu. Grad se odpre občinstvu v ponedeljek 12. t. m. in bo odprt vsak dan od 10. do 12. opoludne in od 3 do 5 popoludne, od 1. novembra naprej si bo možno ogledati grad le od 2. do 4. popoludne. Zakaj nas ne spoštujejo drugi ? ! Prejeli smo : S tem vprašanjem smo se na tem mestu bavili že — neštetokrat. Da bodo vedeli odgovor na zgornje vprašanje tudi oni, ki niso še čitali in premišljevali tega važnega vprašanja, hočemo tu zopet povedati vzrok temu, da nas ne spoštujejo drugi: Spoštujejo nas ne — ker tudi sami sebe ne spoštujemo ! Ako bi mi spoštovali sami sebe in ako bi ljubili svoj narod, kakor delajo to sinovi drugih narodnosti, bi nas uprav gotovo spoštovali tudi drugi! IzpraŠajmo si sedaj malce svojo vest! V Trstu imamo 3—4 tisoč slovenskih državnih vpokojencev — vsaj tako sodimo po ogromnem številu njih, ki jih vidimo prve dni vsakega meseca vse polno na finančnih uradih. Radovedni, koliko teh prihaja po svoje krvavo ali nekrvavo zaslužene kronice » slovenskimi pobotnicami, smo se potrudili prisostvovati prve dni meseca pri omenjeni blagajni. Veste, koliko slovenskih pobotnic Bmo opazili? Sram nas je povedati, toda povedati moramo, da število pravih narodnih m oziroma žena — ne presega Številko 20, reci dvajset!! Kaj mislite, koliko slovenskih last nikov kiš rabi slovenske tiskovine pri davka riji in pri drugih oblastnih ?! Mi trdimo, da niti toliko, kolikor je prstov na eni roki Ako lažemo, nam bo drago, da nam kedo dokaže to in mi prekličemo zadovoljno svoje trditve ! Koliko naših trgovcev in sploh našince* rabi za poštne odpošiljatve izključno sloveč sko-nemške tiskovine ?! Koliko slovenskih strank dopisuje z mestnim magistratom slovenski? ! Je celo Slovencev, kt niti na. c. kr. sodnih uradih — kjer smo vendar prebili led — ne nastopajo v svojem materinem, sloven skem jeziku ! Sram, stokrat sram nas more biti. ako pomislimo, da smo podlaga tujčevih pet le zato, ker sami ne spoštujemo — sebe ! Tc lefonsko centralo bi morali vsi Slovonci povpraševati v slovenskem jeziku, toda tudi tu sc odločni Slovenci — bele vrane ! Kako hočete potemtakem, da nas spu štuje tujec, drugorodec — ko niti sami sebe ne spoštujemo ? ! Koliko Slovencev in Sioveok piše naslove tako-le : Šjora, Šjor N. N. Trjeste. Tržeste itd. Laibacb, Fiich in tisoč drugil spak boš videl na naslovih, ki jih Slovene. pošilja Slovencu. Čemu vse to in zakaj tako — bratje in sestre ? I Kako moremo mi zahtevati, da nas bodo spoštovali drugi — ko sc sami zasramu;emo r Rabimo vedno in povsodi le naš lepi slovensk jezik in ne strašimo se Bvoje sence. Ko bo drugorodec videl, da smo zavedni in odločni, imel bo respekt pred nami in nas bo spoštoval. Slovenci in Slovenke naj pišejo in govore le svoj jezik povsodi! — In le «? skrajni potrebi naj rabijo šo druge jezike Mi smo pisali v Ameriko, v Nemčijo in celo v Pariz slovenske naslove in stranko s-j-pisma prejele, kakor smo mi prejeli dotične slovenske odgovore ! Čemu treba torej, da se mi pačimo v tujih jezikih ?! Zbudimo se iz predolgega spanja in pokažimo svetu, da smo res zavedni, navodni Slovenci ! Druga plesna vaja našega „Sokola*. V soboto večer vršila se je druga plesna vaj. „Tržaškega Sokola", ki se je pa po svoji vdeležbi in eleganci razvila v pravi in ele gantni plesni venček. — Prišli so bratje Sc koli in vrle Sokoliće, a vdeležili so se v It pem Številu bratje Čehi in Hrvati. Dvo rano je pa dičil venec dražestnih gospk. Vse, kamor koli si se vzrl, zabavalo se it neprisiljeno, prisrčno. — Tako je tudi prav da ae po celotedenski vsakovtčsroi telovadb in drugem več ali manje napormen delu, pri vošči ob sobotnih večerih malce dostojne zabav?! Ko smo zrli in opazovali minulo sobot veselo vrvenje v sokolski dvorani, zamislili sir. -se nehote na ona lepe sokolske družabne večere v ulici Farnetto, v letih 1895 in 1&96. Vrlim gospodom, ki so na čelu vescličaega odseka, se vidi, da jim je mnogo na tem, da uvedejo v naše sokolsko društvo ono zaželje no patrijarbalično življenje, kakor je bilo on;; označenih let. — Dal Bog, da bi se jim v korist naše narodne stvari in povzdigo „Sr> kola", ta nada uresničila! Naža sveta dolžnost pa je, da jim pn tem gremo na roko in dvignimo v našem mestu že več let dremajočo sokolsko idejo. Z dovoljatvom nam je tudi zabele/iti d^ se je svojedobno italijančenje io nemškuta renje iz sedanjih sokolskih zabav in priredi tev popolnoma iztrebilo, v čemer naj bi So kola posnemala tudi druga naša prirejajoči društva. — Družbi sv. C. in M. je nakazalo župan stvo v Nabrežini kakor jubilejni dar 60-let niči našega cesarja K 100. Gotovo dobi ii zlasti namenu primerno darilo, ki je vsega posnemanja vredno. Proslavi se najlepše jubilejno leto, ako se daruje v razne kulturne j in humanne namene. Nuša šolska družba ka kor taka vrši omenjeno nalogo, saj nudi, ko I likor jej dopuščajo materijalna sredstva, na i šim otrokom z ustanavljanjem in v^državanjen: otroških vrtcev in ljudskih šol naj vi&e namreč i temeljno vzgojo. Zato želi, da bi imelo omen 'jeno županstvo med zavednimi slovenskim | občinami kar največ posnemavalcev, ime no i vanemu občinskemu stariSinstvu na naš p. i* ■ krena zahvala. Tržaška mala kronika. Slovenski vojaki in „Piccolove laži. — Pred par dnevi jo „Piccolo" prinesel kot senzacijonelno vest male kronike nek dozdevn: napad slovensko govorečih vojakov domačega pešpolka na nekega Nemca. ^Piccolo", ki iz sovraštva do Slovencev, zna celo postati par. german, je star zavil tako, kakor da je tu šlo o kakem napadu provokatoričnih Slovencev na mirno sprehajajočega ee Nemca, iti ogrdil je stvar še bolj s tem, da je te slo venske vojake naslikal kakor kake abrucešk^ tolovaje, ker da je Nemcu zmanjkala ura z verigo. Posrečilo se nam pa je vprašati par očevidcev onega renkontra in se prepričali, da se je rPiccolo" v svojem slavofobstvu zopet enkrat infamno zlagal. Dotični Nemec je bil namreč vinjen in je dražil mimoidoče, •tako tudi ona dva vojaka. Približal se je .atita in nekema četovodji kar meni nič tebT nič potegnil bajonet iz nožnice, ter ga skru pod plašč. Četovodja je seveda reagiral in mu izvil biuoneto iz roke. Pri tem je Ne mcu bila bržkone strgana veriga. To je bilo vse. Tietu, dne oktobra 1908 »EDINOST* štv. 277 Stran I I nekega fioančnega reBpicijenta na grobu njenega soproga. Poročali smo tudi, da ji niso mogli takoj pomagati, ker se je nek kočjaž 3kuial in ni hotel umirajoče prepeljati v bolnišnico. Dotičnik je bil včeraj v našem uredništvu in je res prepričal, da je šlo za Lesporazumljenje. On ni vedel, za kaj da gre. — Dva starca povožena. Osemdesetletna Pvoza Polli, stanujoča v ul. Farneto Št. 48, e bila včeraj povožena od nerodnega kolesarja. Dobila je bunko na prsih : ozirom na morebitne posledice vsled njene visoke starosti so jo prepeljali v bolnišnico. Vojaki so sploh naprAvili vtis, da bo se vedli sadnega drevja. To je tako imenovani mali j popolnoma korektno. * pedic, ki se je zadnja leta tako razmnožil, da Ali .,Piccolou je hijena, ki hoče spraviti pokončava vse naše sadje. Raznn hrufiek so r nearečo tudi nedolžne ljudi, le da so slo- j prizadete po tem škodljivca posebno črešnje venskega rodu. in češplje. Samomor na pokopališču — V nedeljski, Najboljše sredstvo za pokončevanje te ;tevilki smo pripovedali o samomoru matere gosenice je postavljanje po debelih dreves papirnatih pasov, a&mazonihz lepilom (lim). Na to mazilo se vlove samice, ki lezejo na drevo, da bi tam zalegle svojo požrešno zalego. Take pasove je nastaviti sedaj meseca oktobra, ko pri naa začenjajo samice lezti na drevesa. „Kmetijska dražba za Trst in okolico" je naročila, da uatreže domač m sadjarjem, nekoliko tega lepila imenovanega „Petrina" ter ga svojim udom daja letos nekaj za poskušajo brezplačno: neudom pa ga prepušča po kupni ceni 40 stotink za kilogram. Za vsako drevo bi bil strošek 1 do 2 vinarja. Kedor želi imeti to mazilo, naj se takoj 9U JU uieucjjo« » ----------------j -----------... . • i* • si i * i * .r Matej Očak. star 85 let, vpokoienec, je oglasi v družbioi pisarni, v ulici Galatti št. m m ti__ ■ \___ x_ _ __ 1 o tt • a - ---* • mfta 1« ham am sil i 1 vh*a 13] ;G bil včeraj povožen od voza tvrdke Dreher in »e dobil razne poškodbe na licu. Zatekel se :e na zdravniško postajo. Zastrupljen iz neprevidnosti. Petnajstletni Martin Mosin iz Ćakaturni na Ogrskem, stanujoč v Sv. M. M. zg. 177, je včeraj pomotoma izpil močen pož.rek čistega Spiritusa. -pestra ga je spremila v bolnišnico. Roka bližnjega. Lucija Sterle, stara 67 "et, stanujoča v ulici Solitario št. 3. je vče-dobila po ljubeznivosti tuje roke bunke praske na prsih in na licu. Santo Romangnoli, 31 leten podajat. je bil ranjen z nožem na levi strani hrbta. Koledar in vreme: — Danea: Bruno ^ Jutri Justina dev. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 23° Cela. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za ; Primorsko i — ©činoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura milu. Darovi- Nedolžno aretiran je daroval moški po-iružnici sv. Cir. in Met. 50 stot. Denar hrani '2T>rav8 Za žensko podružnico sv. C. in M. v 3nak sožalja z nedolžnimi žrtvami v Ljublari se je nabralo 43 K 80 st. in sicer: Sveto-vanske po gospej Ponikvarjevi 12 K, po go-spici Milki v mestu 12 K, Rojančanke gospej Maši in gospej Pavli Gržina 19 K 80 st. •vakor ustanovnici gospe: Sidonija Kalister, Vfarija dr. Pretnerjeva in Verginija Furlani. 7;ve!e. Porotno sodišče. Goljufni igralci. Včeraj ob 9, in pol predpoludne je na-isijevala obravnava proti Antonu Sepiću in y v. Sodni dvor je stavil porot " >m glede ;btožene ččtvorice eno glavno vprašanje glede gOijuine bazardne igre, izvrševane sporazumno v dobi od poletja 1907 do februvarja 1908 3a izrabljeno skupno svoto 23.000 K. Drugo glavno vprašanje tiče se Sepiča glede sokrivde na zločinu goljufije potom zavajanja h A-rivemu pričanju. Razun tega je sodni dvor aiavil eventuelno vprašanje, ako bi se zanihalo glavno vprašanje glede goljufne bazar-ine igre. Spregovoril je na to javni obtožitelj, namestnik državnega pravdnika dr. Zumin. Njegov plaidoyer je trajal čez tri ure. Na to •e bila obravnava prekinjena ia nadaljevala e zopet ob 4, in pol popoludne. Prvi izmed braniteijev je plediral odv. ?;nch<2r!e za Cusina. za njim v izbornem go-rorti dr. Robba za Sepića, odv. Petronio za .'Vfamottija in slednjič dr. Piccoli za Moaeo. Obravnava je bila na to prekinjena ob 5 m pol. Danes zjutraj bo predsednik sodnega dvora reasumiral obravnavo. Pravorek r razsodba bosta sledila okolo 12. ure. Pred sodiščem je stala ogromna množica adi, ker bq je mislilo, da bo obravnava kon--csla če sinoči. Društvene vesti. Tržaškega Sokola" veselični odsek ima ;&ues ob 8 in pol uri zvečer sejo. Glazbena šola. „Čitalnica" pri sv. Jakobu -azr.anja, da se bo vrSila jutri v sredo prva in sicer ob 6. uri zvečer. Vsi ki se že-.{jo vpisati v to šolo, morejo storiti to jutri. Upamo, da ee tudi tisti ki so lansko leto iOttali, zopet vpišejo v šolo, ker bo sedaj, so so na razpolago lepi prostori,- več reda in i&r so je povrnil priljubljeni učitelj g. Petrove, šola za druge instrumente prične nekoliko iiisneje, Zato se še vedno vsprejemajo novi vijenci. Zglasiti se je tekom tega tedna ali V „Čitalnici" ali pri R. Cotiču 11 tjiccolo 8. (Zaloga juž. sadja). m m vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo ter vogal nlioo iv. Katarina. Siv. 13 12. IL, ki ie odprta vsak dan od 10.—11. ure predpoludne. Prav tam je dobiti tudi papir in nadaljna navodila o vporabi tega lepila. Glavna navodila. Pas, ki je 12 do 15 cm. visok, privezati je na deblo na dveh mestih: zgoraj in spodaj. Da ne izpere dež lepila, je dobro, da se pripogne pasov rob na zgornjo Špago in se privije navzdol. Da se pa lepilo ne bo cedilo po deblu, naj se pri spodnji Špagi rob privije navzgori. — Paziti je, da se pedicova samica ne bo mogla preriti pod pasom skozi na drevo. Zato je treba špago tesno stisniti in če je skorja na drevesu prehraoava. jo ogladiti, da se pas bolje prileže. Veči rovi po deblu se lahko zadelajo z ilovico, predno se pas priveže. — Leplivost tega mazila traja včasih do štirih mesecev. Vendar je treba vsaki mesec ogle dati pasove, jim z ostro ščetjo lim poščegetati, in če treba na novo namazati. Pasovi naj se postavijo na deblih 1 do 1 in pol metra visoko od tal. Lepila se namaže 3 do 5 milimetrov na debelo. Pasovi naj ostanejo vse leto na deblih' Vesti iz Goriške. Volitev goriškega župana potrjena. Cesar je z odlokom od 29. septembra potrdil izvolitev goriškega župana Jurija Bombiga. Kapelnik vojaške godbe pešpolka št. 47 v Gorici je postal do3edanji polkovni tambur Hans Hunger. x Italijanetvo Gorice sloni na lončenih nogah in ako bo še malo časa napredovalo — rakovo pot, govorilo se bo v doglednem času ž— Gorizia fii italiana. Da do tega mora priti, ao prepričani Lahi sami. Da bi pa na zunaj še dalje vzdr- i žavali fikcijo, da je Gorica čisto laško mesto, j prekrstavajo starodavna in zgodovinsko imetna j imena ulic in trgov na imena več ali manje ■ glasovitih oseb, ki navadno že od daleč diše po irredenti. Po nalogi mazzinij anskega društva „Ciroolo di eoltura" predlagal je v zadnji mestni seji starešina Giuseppe Jug, rodom iz Solkana, torej pristen in polnokrven Ka-lahrež, naj se prekrsti trg sv. Antona v ,.Piazza Edmondo de Amicis;: in Koren v ,.Piazza Carlo Goldoni". Stavimo počen groš, da predlagatelj niti ne ve, kaj pomenjata ti dve imeni za italijansko literaturo! Morda ja je kedai čital kakor stavec, ko je mehanično opravljal svoj obrt. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. do 30. septembra 1908. je obiskalo Opatijo 389U oseb. Dne 30. septembra ie bilo navzočih 2345 oseb. Mova bržanska Iz Kozine. Na Kozini in v Hrpeljah se toči izvrstno novo vino „Br žanke". Tukaj ni prepovedano točenje novega vina. — Znižanje voznine v relaciji Pazin—Št. Peter v Sumi. Veljavno s 1. novembrom t. 1. zniža se vozoina na progi Pazin— St. Peter v Šumi kakor sledi: Brzovlak: II. razred K 1*20, II. razred 60 st.; osebni vlak: II. razred 80 at., III. razred 40 st. Rauehov režim v Boljuncu. — Blizu tri tedne je minolo, odkar pušča Rauehov režim naš Boljunčane in Dolinčane na miru. Toda znamenja opravičujejo misel, da je to le premirje, ki ne bo dolgo trajalo. Ta relativni mir prihaja menda le od todi, da je glavni ANTON REPENŠEK knjigovez v Trsta, vit Ceoilla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela to6no in po zmernih cenah, - ■ ■ SVOJI K SVOJIM! ===== Direktni dovoz štajerskih kokoši is jajc. Specijaliteta: Graške Ponlards. Ceae dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Camt>anile it. 15. Prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram bogata izb era zlatih, srebrnih in kovina-. stih ur. ===? Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani., uhani, verižice i. t. d. — po zmernih cenah. ------ Popravljanje se Izvršuje dogovornih: cenah in z garancijo, UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez SI vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu Dr. ]. Čermak m $. Tuseher TRST ulica delta Caserma štev. 13, II. nadat. Dr. Fran Korsano specijalist za sifflitične in ko?r* bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicoio itev 9 (nad jadransko Banko) 6prejouia od 18. do i. la od 5. ia pol do a. ia po. pop Šola za skušnjo enoletnega prostovoljstva Avtorlzovana od c. kr. Namestnietva pod ravnateljstvom PROF. RIHARDA MIKS TRST - ulica delle Poste 10 - TRST ste oMržajejo sledeči tečaji : davni tora i i za "knjo onoletaeg.i dobroroljstva ol 1. oktobra do 15. ju-1.) diavill tCbOJI nija in ^ i. ju^ja do 15. d**>mbra. Pnsphni tn^jlii 23 imenovano skujojo za mladenife, ki morajo k naboru a.) » uooun« IvliHJI pri h. meseca marra, od 1 oktobra do 15. februrarija Prinravlialni farsi za sprejeuiDO skoznjo t c. kr. kad<*tno ^olo, c in kr. 3.) ■■ ipl »»IJOllll iCUaj akademijo in c. in kr. ponionke a*pirant» od 1. oktobra do 10. septembra. IT ZNIŽANA PLAČILA Na vsi drug-^ vprašanja glede voja^inc daj* tiatandna ia popolna pojasnila. Urad za vojaik« v prem nadstropja. — Za infonnae;je se Je oLrnitl na ravnatelja tečajev Prof. R1HARD K1CKB TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crst - ulica datla Cesa št. 46, Zaloge: Plazza Hosarfo što v. i. VJltra Lazzaretto vocchio š cv. 3C>. Trajna zaloga pohiSt**« ,, uMca rj©i'a Sanka što,-.. 14. Pisama: ulica Lazz^retto vecchJo dtov. 30. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68, (Za informacije ypraSati 6-70). ulica Molin Tržaška gledališča POL1TEAMA KOSSETTI. Danes ob 8. uri bo , j-et .Boheme' z baritonom g. Fr. Federici, ki je že v nedeljo nadome^toval bolanega Rom-aolija in je tudi ugajal. Poleg njega nastopi tudi nov tenor g. Ad. Fanda. V četi tek bo še „Boh&me-V soboto pa bo prva vprizoritev Catalanijeve opere rWallyu. FENICE. Nedeljski ča^tai večer gospe Malca-ove s .Traviato" je bil za njo pravcat triumf. ^anes ob 8'15 zopetna vprizoritev ^erdneve opere em Angelo Gamba. V Novo prodajalnica in zlatan ine Mrt Nadeli - TR8T - ulica Nuova štev. 4-1 Pohištvo I olidno in elegantno i po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T Via Maloanton 7 Trgovina z manifaktumim blagom Ani Nanzin pok. Frana TRST — ulica Barrlera vecchia štev. 11 Velika iabera : barvanega f u stanja in lavanienisat maj, ženskih in otreikih spodnjih hlač za zimo. — Posteljna pokrivala, moderci (perilo) in razne potrebščine. ,7 r o v a t o r eu s tenone čtrtek se prvič vprizori V a de! destino". erdijeva opera „T^a tor- Gospodarstvo. Našim sadjarjem. Že ▼ št. 270. letošnje .Edinosti" smo opozorili naše kmetovalce, ki naajo sadna drevesa, ca velikega škodljivca DOBIVA VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA VSEH lekarnah revmatizmu in protanu TFKTiriKIfl rnniMfl prirejena v Tretu Kafada 6*Maa. Ukinu ,jHU )hi»ana MU Silitt" pri ,e 1 Ll\U vlliri V3UUUII l Od lekarnarjev: st. Jalcgka h Josipa grifau, Ickanu ^U'3fa' fndi 4 i Staklenica stane K 140. Iz Trsta se ne odpošilja numje od 4 steklenic proti poŠt. povzetja ali proti anticlpatnl poSpjatvi xneaka 7 K franko pofr, in zavoja Stran IV »EDINOST« štev. 277 V Trstu, dne 6. oktobra 1908 predstavitelj režima odšel na dopust, eden njegovih pobočnikov pa je premeščen drugam. Bojimo se, da bomo kmalu zopet čuli, kako morajo mirni ljudje vBled izvestnib ovadeb na sodnijo in na politično oblast v Koper. E, tudi v Kopru je izvestnih c. k. gospodov, ki imajo jako čudne nazore o dolžnostih podrejenih jim organov. Neki tak gospod iz Kopra je poizvedoval, da ,so podrejeni organi v Bol]uncu in Dolini vršili svojo službo po predpisih, to je: du-li so z zadostno vnemo poizvedovali — o učiteljstvu !! Mi pa pravimo temu gospodu, da je tudi on sam zagrešil proti učiteljstvu, mesto daje storil korak, katerega bi bil moral storiti!! Po vsem tem sledimo, da bo Rauchov režim v Boljuncu in Dolini še na dalje na znan način — reševal Avstrijo !! (Vrag je vrag: ali ne seza morda tudi sem kaka vejica kake ...velikosrbske propagande ?! In — lUuchov režim bi bil opravičen !) Da, učiteljstvo imajo posebno „na piki*4 ti predstavitelji Rauchovega režima, ti patentirani čuvaji — ne vemo kakih interesov. Tako sta tisti gospod c. k., ki je sedaj na dopustu, in tisti, ki so ga poslali nekam drugam, izdala parolo: učitelj V. je izgubljen, on mora pasti !! Ti gospodje se zavedajo, da je v njih nekaj velikega. Celo tudi odredbe sodišč in političnih oblastnij stavljajo pod kritični svoj nož, ako namreč te odredbe ne ugajajo — njim !! Čuti je bilo celo tudi že sentenco, da bo treba nastopiti ali proti sodniku, ali proti glavarju, češ, da ta dva moža „ne razumeta dobro postave"!! Kaj ko tt katerega nositeljev Rauchovega režima namesui* z* profesorja ali docenta — avstrijskega prava 5* k&k* univerzi! — To bi se juristi divili nieeovini Credava-njem! r~ An šaio -Z *tran ! Radovedni m o, kake I ——: bodo ti gospodje nastopali ob predstojećih' deželnozborskih vohtvah kakor — čuvari reda in miru?!! Naj vedo, da bodo naše oči široko odprte!! Avtomobilska poštna zvsza Porsč—Pazin. V soboto se je vršila poskusna vožnja za poštno avtomobilsko zvezo na progi Poreč—Pazin s postajami Tinjan, Baderna in Žbandaj. Vozijo Daimlerovi avtomobili 26 konjskih sil s prostorjem za !mdi- m £ je dala erarju na razpolago £ ririer^; " akcijska dražba, dokler . yJ že naročeni pošW u^čl3!?li Avtomobili - avtomobili 4o konjskih siL; brzovl-" - promet ima zvezo s puljskimi ^ct. Odhod iz Pazina v Poreč zjutraj 9. uri in zvečer ob 8*15, odhod iz j Poreč v Pazin ob 6*30 uri zjutraj in ob 5. ari zvečer. ____ Vesti iz Štajerske. Aretacije nemških turnarjev v Mariboru. Državno praidmštvo je dalo aretirati 6 nemških turnarjev, katere je obdolžilo, da so se ideležili nspada na slovenske hiše v noči od i 9. na 20. septembra. Razne vesti. Grozne poplave v Indiji. 10,000 ljudi uto-, nilo. Povodnji v pokrajini Haiderabad na-j nravili so še večo škodo nego se je v zadetku mislilo. Govori se, da je utonilo 10.000 jjudi. Med žrtvami ni nobenega Evropejca. Hrvat — izumitelj vodljivega zrakoplova. Vinko Selak v Belo var u je izumil vcdljiv zrakoplov in ga dal patentirati pri „Angleškem patentnem uradu". Sedaj se obrača do svc-ih rojakov, da mu pomagajo realizirata svoj :zum. Pomiloščenje Lu&chenija odklonjeno Iz Ženeve javljajo: Stanovski svet ženevskega kantona je odklonil prošnjo za pomiloščenje, ki jo je bil uložil Luccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabete. Po 30. letih — huoodelec. V trimesečno ječo je bil obsojen danajski 54 letni viši poštni kontrolor Josip Stromer, ki je Blužii že 30 let pri pošti. Po 30. letih je pa pričel poneverjati in je poneveril nad 3 tiscč kron. Stromer je imel letne plače 3600 K, 1200 K pa aktivitetne priklade. Pozor gostilničarji! Najboljša vi-_ _ pavska vina, pohvaljena z diplomo od goriškega kmetijskega kemičnega društva, dobijo se pri Marku Trampuž. Jokovice at. 2, pošta št. Vid pri Vipavi. — Pošilja ee v sodih kakor tudi v steklenicah. Cena po dogovoru. 1536 BOGOMIL PIN0 Mayers Conversations Lexikon Welta!l & Menschheit in 25 zvezkov Deutsche f- la-siker kakor Schiller, Goethe itd. popolnoma novi, proda se pod ugodnimi cenami. Naslov pove Ineer. oddelek Edinosti. 1024 Hiša na prodaj Ivan, ulica Školjo št. 21y. s 5 prostori in 600 klaftrov zemlje. Sveti 15*8 nppplf od 14 iet naprej, pofetenih staiiSev, 86 1#CUCH sprejme v trgovino jeBtvin. Kam pove Jnperatni oddelek Edinosti. 1523 bivftl urar v Sežani ima tvojo novo prodajainico ur : Prodajalnica in pekarna :: P. PETERMEL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 V TRSTU ul. Vincenzo Bellini št. 13 na i proti cerkve it. Anton* novega vsakovrstne verižice po pravih tovar, cenah. flnhra Prodajalka in blagajničarka, vešča je-1/Ulfl a zikov, išče mebta v prodajalnici, gostilni ali kavarni Naslov pri Inseratnem oddeTku Edinosti. 1535 i Hiša na prodaj JTiT^SETio SSS oddaljena od rojanske cerkve. Lep razgled. Naslov pri Josipu Pegan, Rojan 124, pri Ferlugih. J1460 = VELIKA ZALOGA -s- apnenega karbida sodčeki od IOO kg kron 29 ; SO kg kron 30; zrnati kron 32 za IOO kg. Čiste tete, embalal* zastonj Za Istro Goriško franko na ladijo ali postajo naročnika najmanj za 100 kilogramov PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro itev. 9 fix\m petrnzzi pok. fini kovač-mehanlk za stroje in motorje Tovarna štedilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. 'Pekarna Josip Stritofs Trst, ulica S. Giusto 3 Zaloge na. debelo ulloa. 8 Oluato »t. 1 Fllljalka Pijuia Veoohfa it. 6 (Rosaria) svež kruh trikrat na dan Angleiki in narodni pr-pećenoi (bilkotini) (Postrežba na d'»m). - Jeatrioe in kolonijalno blago. — Izbera napoljske in Lolonjiike zaiesi ter moke iz prTih odrskih mlinov. ~ Olje, jesih, milo Itd. - Pošljejo m poštne posiljatv« od 5 kg naprej. Prodajalnica jestvin Via deli' Istria št. 14 - Trst Prodaja kave, riža, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, mila, olja, otrobi itd. VSAKI DAN SVEŽE BLAGO. Priporoča če slavnemu občinstvu v mestu in okolici uda ni IVAN GUSTINČIČ. , Prodaja tobaka, katera je bila vzeta oanJ»lsklh ffnjatl. Poštno pošlljatvo po zmernlk osnak. 1/iihinSeLo odpadke (pomije) prodaja Hotel IVUlIimbKB Balkan. — Obrniti se na Ur tel 1550 Balkan. ••nt* dalla Ftkra a (vogal Torrsats). II! ui. Foato ^AHaOMU« s« fl V«Kk icb«r LzgotevljMlk »M«k sa kMtoaal ca otroka PoTrtaiki, so^m ju«, kofnM ts ratnik palsUtov. Oblaka ta 4on te doto. Calinii •Meke. Tirobki loien. Noprsaoć^ri plM aagielki). Bpooijalit^ta biago ta- m !■ I i •vam. l3goWvljajo a bloka po po soe^i tolao, aohdsa in afo^aataa po aiakik ao«aft Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga ltapoUsKe ln bolonlsKe zmesi s pridejano tvornico domače zmesi :::: vsak dan 8ve2e. Podpirana se priporoča slav. občinstvu, gotova zadovolji vsaki potrebi, uilaua MELANY MINZI Nova prodajalnica ur in dragocenosti O. BUCHER (ex drug Drag. Vekjeta) CORSO štev. 36 — TRST nasproti piejšije piodajil Đ8A& 7HS1ET. Bogati libor zlatanlne, srebrnine, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje stjro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroibe In popravlja vsakovrstno, srebrnino In žepne ure. Cene smerne. r ^^ H g -ajr ■ po uporabi novega izdelka Stenic ni več! „destructor" odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. DESTRUCTOR" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ne dopusti, da se zopet zakotijo. Očisti glavo v*ake nesuage. — „DESTRUCTOR6 je za vaako družino neobhodno potreben. Ne pomaže, ne razjeda, ni auupen, ampak higijeničen. — Na tisoče pisem dokazuje njegovo izbornost. — -DESTRUCTOR zalaga Giuseppe Nnzzi & Co. - Cervigfnano === Steklenice po K 4 20, 2 30 in 1 50. ===== HT Preprodajalcem popust. Ma prodaj po vseh mirodllnicah. yy iščejo se povsod zastopniki. SEM V novi prodajalnici F. Costantini TRST, uliea S. Lazzaro 16 ob strani cerkve sv. Antona Novega — se prodaja — izvrstno olje po 88 stot. Kdor trp tiskane be; f ^^ Majmanj& MALI OGLASI raiunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vet. pristojbina stane 40 stotink. Flaia se takoj. ——> — Proda se nov bivalni stroj. Cena Belvedere 423, I. nad. »a hemerojdah. revmatfzmu, protinu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore ___ozdraviti s pomočjo Odvarkov (Decotti) Sarsaparilje prendini SSn^ft 6 odvarkov za K 120 pošlje po poštnem povzetju Odlikovana lekarna Prendini passo fli piazza št. Z fi. jVlillovalz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo izvršuje vsakovratna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. 1544 QnHi nov' litrov ae prodajo po vUUI K 3— hektoliter, ?k)daT. ^Campo Mardo St. 14. 1547 \/ci u nn^tilnn v ulico i300«1«110 (via ^-vis 151 w tJlIOlllllU nove norižniee), kjeraeto«'i vino iz Buj I. vrste po 64 st., za družine po 56 st., fcakor tudi Puntigamsko pivo po 43 st. liter. (1530 Postransko službo :dpor ^ Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna tla Oincenzo Bellini St. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Masiimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih Ima botra*o zalopro vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene leseae Ima Vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana m peri. Bogata zaloga : VOŠČENE 3VEČE. Cen« ^ -1 ^^urence. Za slnr-aj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK STIBELJ in drugi. M'ROD IL.NICA Fed. F. Huber Succ. TRST ul. Barriera vecchia štev. 26. 'BOGATA ZALOGA barv, povlak, Coplfiev, pramoulj kemičnih Izdelkov, miner. vod. p ar ti-mov. zamahi, železne žloe. olaatlke za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modra galice. ► prejme uradnik pod ugodnimi pogoji. Naslov pove i d««ratni oddelek Edinosti. 1 k33 ■ Jn««ratni Tovarne ifi delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri •---- Gorici. == Lutan icUtalaU Ur : Gorica, drž. kolod., Solkan Mizarska zadruga v Solkanu Osrednje ravnateljstvo ZALOGE: SOLKAN, TRST, viaC&8erm&4 ZALOGE: REKA, Via Pile 2 SPLIT,na novoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 =