PROT|K AVT0M0B|LSK0 Si član zadrug? Posebni popusti
KRIZI: ZAVAROVANJE NA OBROKE S KONVENCIJO lEgaCOOPFVg
Primorski
št. 298 (20.926) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
PETEK, 20. DECEMBRA 2013
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Prešibek odgovor na krizo v državi
Dušan Udovič
Pred poplavo več kot osemsto amandmajev Lettovi vladi najbrž ni preostalo drugega, kot da za zakon o stabilnosti gre v parlament po zaupnico. Toda položaj je karseda kočljiv, kajti vladni proračunski manever doživlja vrsto kritik, med katerimi izstopa očitek, da je pakt o stabilnosti prešibek odgovor na skrajno zaostren krizni položaj. Kritike pa ne prihajajo le iz vrst opozicije, kar je bilo pričakovano, temveč predvsem iz vrst številnih županov in javnih upraviteljev, ki očitajo vladi, da jih pušča na cedilu in ne bodo v stanju zagotoviti občanom osnovnih storitev.
Kritike so utemeljene, kajti problematičen realni položaj v državi je vsem pred očmi: socialne stiske se zaostrujejo, brezposelnost nezadržno narašča, saj je trenutno brez dela skoraj sedem in pol milijona ljudi. Ob tem se je število obubožanih dejansko podvojilo in jih je danes v državi kar pet milijonov. Gre za pravo socialno bombo, ki preti, da bo prej ali slej eksplodirala.
V takih okoliščinah je razumljivo še bolj vzplamtelo ogorčenje, ko je parlament sprejel amandma Nove desne sredine (zanj so glasovali tudi parlamentarci Demokratske stranke), ki penalizira občine, ki se borijo proti razširjenemu pojavu iger na srečo. Tako se ustvarja vtis, da so nad interesi ljudi prevladali igralniški lobiji. V položaju, ki ga doživljamo, gre za pravi škandal in napako, ki jo je treba takoj popraviti, če je to sploh možno.
eu - Finančni ministri so se dogovorili o enotnem mehanizmu za reševanje bank
Pomemben korak do bančne unije
trst - Knjižnica se širi v Narodni dom
V napetem ozračju prekinili občni zbor NŠK
italija
Kriza škodila kot vojna
RIM - Rekordno dolga recesija je v Italiji povzročila veliko škodo, podobno posledicam vojne, so včeraj sporočili iz glavnega združenja italijanske industrije Confindustria. Državi za prihodnje leto napovedujejo 0,7-od-stotno gospodarsko rast, leta 2015 pa 1,2-odstotno. Če bi se uresničil negativni scenarij, bi bila rast sicer lahko nižja.
Na 4. strani
TRST - Narodna in študijska knjižnica (NŠK) širi svojo dejavnost v Narodni dom v Ulici Filzi (po Trgovskem domu v Gorici), kjer bo zaživel mladinski odsek z dvema čitalnicama. V drugi polovici januarja bodo ponovno odprli Odsek za zgodovino, in sicer v stavbi v Ulici Montecc-hi pri Sv. Jakobu. Podjetje iz Slovenije je že digitaliziralo polovico arhiva Marija Ma-gajne, medtem pa so na novo opremili čitalnico v Ul. san Francesco. Vse te novosti bi v normalnih okoliščinah razveselile člane NŠK, na sinočnjem občnem zboru pa niso bili dobre volje. Občni zbor je potekal v napetem ozračju in predsednica Martina Strain ga je naposled prekinila ter odložila. Navzoči so namreč bili številni predstavniki sindikata USB in drugi, ki podpirajo donedavnega uslužbenca NŠK, odpuščenega zgodovinarja Sandija Volka. Le-ta je med samim občnim zborom brez zadrege zahteval, naj ga spet zaposlijo.
Na 7. strani
trst - Sejem poklicev na Pomorski postaji
Nižješolci pred izbiro šolske in poklicne smeri
BRUSELJ - Finančni ministri EU so po še enem maratonu dosegli dogovor o drugem stebru bančne unije, ki naj bi zagotovil urejeno sanacijo ali likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. Dogovorili so se o enotnem mehanizmu za reševanje bank, ki vključuje enoten organ in sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank.
To je prelomnica za bančno unijo, ki prinaša revolucionarne spremembe v evropskem bančnem sistemu, je po 12-ur-nih pogajanjih včeraj poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Dogovor bo potrdil vrh EU, ki je zbran v Bruslju, sicer pa bo to šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Na 5. strani
Prvič »dvojezična« dijaška konzulta
šepet ulice
Montecchi
/
13
Pokrajina Trst, tako
se ne dela - Na 6. strani
Goriški nepremičninski trg v velikih težavah
Na 14. strani
V Gorici slovenščina za italijanske starše
Na 15. strani
zadnja vest
85 ranjenih pod zrušeno streho gledališča
LONDON - Zaradi zruše-nja dela strehe v londonskem kultnem gledališču Apollo je bilo sinoči poškodovanih 85 ljudi, med temi štiri hudo. Televizija Sky je poročala, da se je zrušil sprednji del balkona, očividci pa so potem povedali, da se je v resnici zrušil tudi del strehe. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, podrobnosti niso znane. Na kraj nesreče so takoj prišli gasilci in reševalci. V gledališču, ki so ga odprli leta 1901, naj bi bilo v času predstave približno 700 gledalcev.
9771124666007
2
Petek, 20. decembra 2013
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Na pobudo policijskih uprav Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje in Maribor
Širokopotezna preiskava o korupciji v zdravstvu
LJUBLJANA- Kriminalisti so se po preiskavah korupcije med bančniki in gospodarstveniki lotili sistemske korupcije v zdravstvu.
Med pridržanimi so štiri vodje oddelkov, dva kirurga in vodji lekarn ter nekaj predstavnikov dobaviteljev zdravstvene opreme, ki naj bi z nedovoljenim sprejemanjem oz. dajanjem daril javne finance oškodovali za več kot milijon evrov.Kriminalisti so od zgodaj zjutraj opravljali preiskave na 58 naslovih na območju policijskih uprav Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje in Maribor.
Po besedah vodje preiskave in delovne skupine za področje sistemske korupcije na Nacionalnem preiskovalnem uradu Roberta Slodeja je pridržanih 11 oseb, obravnavajo pa 59 kaznivih dejanj sprejemanja in dajanja daril, pri čemer je osumljenih 14 oseb. Preiskave še niso končane, verjetno pa bodo v roku 48 ur.
Dobavitelji zdravstvene opreme in pripomočkov naj bi zdravnikom in zaposlenim na zdravstvenih ustanovah ponudili nagrade v zameno, da bi bili izbrani oziroma bi zdravstveni zavod kupil ravno njihove izdelke. Del strukture cene teh zdravstvenih pripomočkov je že vseboval odstotke, ki so bili namenjeni za podkupnine. Ti so se gibali med pet in dvajset odstotkov. Tako so po Slode-jevih besedah zdravstveno zavarovalnico oškodovali za 1,18 milijona evrov.
Višina podkupnin je znašala med 10.000 in 101.000 evrov. Dobavitelji so po pojasnilih Slodeja nagrade nakazovali na tekoče račune, ki so bili prav v ta namen odprti v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Med preiskavo so našli tudi gotovino in zlate palice. NPU je že podal pobudo za zavarovanje protipravne premoženjske koristi na tekočih računih osumljenih, kjer je ta denar hranjen, ter na njihovem premoženju.
Najprej je v javnost prišla vest o preiskavi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, nato pa še o preiskavah po vsej državi. V mariborskem kliničnem centru so kriminalisti preiskovali domnevne nepravilnosti pri dobavi zdravstvenega materiala, preiskava pa naj bi bila osredotočena na enega zdravnika, ki naj bi prejemal provizije. V celjski bolnišnici so potrdili, da je preiskava potekala zoper enega izmed zdravnikov v bolnišnici, ki je bil član komisije za javna naročanja in naj bi od dobaviteljev prejemal darila.
Preiskava je potekala tudi v ortopedski bolnišnici Valdoltra. Po besedah v. d. direktorja bolnišnice v Radoslava Marčana so kriminalisti preiskovali »podkupovanje, korupcije, kuverte«, je poročal Radio Slovenija. Preiskava je, kot so potrdili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, potekala tudi v lekarni inštituta. Vodja lekarne pa je Monika Sonc, sicer nekdanja v. d. predsednice Lekarniške zbornice Slovenija.
Med pridržanimi naj bi bili tudi nekateri ugledni zdravniki, tudi sodni izvedenci in predavatelji na medicinski fakulteti. Po informacijah Večera naj bi bili med pridržanimi predstojnik klinike za ortopedijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Vane Anto-lič, ortoped iz bolnišnice Valdoltra Robert Cirman in ortoped Gregor Kavčič iz novomeške bolnišnice, kirurg Miodrag Vlaovic iz celjske bolnišnice, radiologa Zoran Miloše vič iz UKC Ljubljana in Jožef Matela iz UKC Maribor. Med dobavitelji pa so trije posredniki, ki za tuja podjetja dobavljajo zdravstvene pripomočke in opremo.
Delovna skupina za odkrivanje kaznivih dejanj, ki so posledica sistem-
Preiskava je potekala tudi v ortopedski bolnišnici Valdoltra
ske korupcije, je bila sicer ustanovljena konec avgusta. S preiskavo korupcije v zdravstvu so začeli na osnovi dveh anonimnih prijav in treh kazenskih ovadb. Slodej je pri tem izpostavil, da je med prijavitelji tudi dobavitelj, ki se je naveličal plačevati podkupnine.
Predmet preiskave so zdravstvene ustanove in posamezniki, ki so tam zaposleni, preiskujejo pa obdobje od leta 2008 naprej. S preiskavo želijo priti v srž
korupcije v zdravstvu, saj ta predstavlja velik problem. Prav tako bodo ugotavljali odgovornost predstojnikov zdravstvenih ustanov iz naslova nevestnega dela v službi, je pojasnil vodja preiskave.
Tudi začasni minister za zdravje Karl Erjavec je glede današnjih preiskav dejal, da če gre za sistemsko korupcijo, so odgovorni tudi tisti, ki so to podpirali s tem, ko niso nič naredili. Ob tem pričakuje, da bo NPU pod drobnogled
Novi predsednik KKZ Janko Krištof
koroška - Občni zbor KKZ
Janko Krištof novi predsednik
CELOVEC - Krščanska kulturna zveza (KKZ), poleg Slovenske prosvetne zveze (SPZ) druga krovna zveza koroških Slovencev na področju kulture, je na rednem občnem zboru v ponedeljek zvečer v Celovcu izvolila novo vodstvo in novega predsednika. Krovno zvezo bo v naslednjih treh letih vodil dekan Janko Krištof, župnik iz Bilčovsa (okraj Ve-likovec). S tem se je končala dve leti trajajoča doba brez izvoljenega pred-sednika/co, saj je krovno kulturno organizacijo vodil častni predsednik Janko Zer-zer, potem ko je decembra 2011 s predsedniškega mesta odstopila Sonja Kert-Wa-kounig zaradi nesoglasij v organizacij.
Novoizvoljeni predsednik Janko Krištof je v svojem nastopnem nagovoru poudaril predvsem zavest za odgovornost za narodni obstoj slovenske manjšine na Koroškem in opozoril, da »moramo obnoviti tudi vnemo na tem področju«. Izrekel pa se je tudi za plodno sodelovanje z drugo krovno kulturno organizacijo, Slovensko prosvetno zvezo, prav tako z nemškimi dejavniki na področju kulture na Koroškem. Zagovarjam spoštljiv odnos do drugih, kakor si tudi sami pričakujemo spoštljiv odnos do nas, je dejal novi predsednik KKZ Janko Krištof, ki je še izpostavil visoko raven, ki so jo koroški Slovenci dosegli na kulturnem področju.
Začasni (častni) predsednik KKZ Janko Zerzer se je na začetku občnega zbora ustavil pri dveh pomenljivih jubilejih, 60-letnici KKZ in 100-letnici rojstva bivšega predsednika KKZ Lovra Kassla, o katerem je Zerzer med drugim poudaril, da je župnik Lovro Kassl vedno opozarjal, da mora duhovnik biti tudi narodni delavec. Nadaljnji višek občnega zbora je bila podelitev Janežičevih priznanj, ki jih KKZ podeljuje ljudem, ki so svoje sposobnosti in moči posvetili kulturnemu delu med slovenskim ljudstvom na Koroškem.
Smer novega odbora osrednje kulturne organizacije je bilo mogoče razbrati iz besed Micke Opetnik o gledališki dejavnosti, Stanko Wakounig je posredoval misli, ki jih je o glasbeni in pevski kulturi zbranim namenil njegov sin Samo Wakou-nig, razmišljanja o negi slovenskega jezika in izobrazbi izpod peresa podpredsednice Marije Perne pa je občnemu zboru posredovala Krista Krušič. Tajnica Zalka Kelih-Olip je poudarila, da bi bila brez društev centrala v Celovcu mrtva in dodala: »Le v simbiozi je močna trdnjava kulturnega dela med koroškimi Slovenci, ki kljubuje raznarodovanju«.
Na koncu so novo izvoljenemu odboru zagotovili svojo podporo navzoči gostje, med njimi Lovro Sodja, predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva v Ljubljani, generalna konzulka RS v Celovcu Dragica Urtelj ter Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, ki je posredoval tudi najboljše želje Kluba koroških Slovencev Maribor. (il)
vzel tudi investicije, razpise in nabavo medicinske opreme.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant pa je preiskavo označil kot pomemben korak v boju proti korupciji. »Tudi današnja akcija policije je dokazala, da svetih krav res ni več,« je ocenil.
Predstavniki zdravniških organizacij in generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin so pozdravili preiskave, saj da prinašajo korak naprej k transparentni porabi javnega denarja. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, ki je večkrat javno opozarjal problem korupcije v zdravstvu, je dejal, da je skrajni čas, da so se organi pregona zganili.
Na problematiko sistemske korupcije je večkrat opozarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Včeraj so v sporočilu za javnost znova izpostavili sistemsko anomalijo slovenskega javnega zdravstva, ko oseba, zaposlena v javnem zdravstvu, dela tudi kot zasebnik.
Komisija je namreč identificirala več sto primerov, ko osebe, ki so zaposlene v javnem zdravstvu, same ali pa njihovi družinski člani, izvajajo tudi zasebno dejavnost s tega področja. Napovedali so, da bodo v začetku naslednjega leta izdali sistemsko poročilo o ugotovljeni problematiki vplivanja zasebnih interesov v javnem zdravstvu. (STA)
Zakonca iz Pulja preprodajala heroin
ZAGREB - Hrvaški policisti so na območju istrske in primorsko-goranske županije prijeli 22 oseb zaradi preprodaje heroina in mari-huane. Eno skupino preprodajalcev mamil sta vodila zakonca iz Pulja, drugo pa njihov someščan, je še potrdila policija. Ostale prijete osebe so z območja Poreča in Reke.Poleg treh osumljenih za vodenje mreže preprodajalcev mamil so prijeli še 19 oseb, ki jih urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) bremeni, da so prodajali heroin in marihuano uporabnikom.
Policisti so prijete ovadili, sodišče pa je določilo pripor za 15 prijetih oseb. Zakonca iz Pulja naj bi od novembra 2011 do decembra letos «zaposlili» več preprodajalcev mamil, ki so heroin in marihuano prodajali v Istri ter na območju Reke, Zadra in Varaždina. Puljčana naj bi nabavljala večje količine heroina, ki sta ga skrivala na več lokacijah v Pu-lju in jih pripravljala za prodajo v zavojčkih od pet do 100 gramov.
Prodali naj bi najmanj devet kilogramov heroina in nekaj manj marihuane. Za zavojčke heroina, odvisno od velikosti, naj bi zaračunavali med 3000 in 18.000 kun (400 in 2400 evrov). Menda so imeli redne kupce, med njimi je bil tudi Re-čan, ki je za mamila porabil več kot 40.000 kun (5265 evrov), je poročal Novi list na svoji spletni strani.
Za drugo, manjšo skupino so preiskovalci ugotovili, da je delovala od septembra letos, prav tako na območju hrvaške Istre in Reke. Njihov vodja, Puljčan, je organiziral preprodajo mamil v sodelovanju s še šestimi osebami.
dežela - Podpredsednik Gabrovec kritičen
»Tondova uprava se ni zmenila za uresničevanje sprejetih obvez do kmetijstva na Tržaškem«
TRST - »Italijanska ministrica za kmetijstvo potrdila, da se Tondova uprava ni zmenila za uresničevanje obvez do kmetijstva tržaške pokrajine
Odgovor italijanske ministrice za kmetijstvo De Girolamo na poslansko vprašanje Prodanija v zvezi z nespoštova-nimi obvezami iz ti. protokola o Prosekarju je le potrdil to, kar smo vsi že vedeli in sicer, da je imela deželna uprava kar nekaj masla na glavi«, je včeraj sporočil javnosti podpredsednik Deželnega sveta Igor Ga-brovec (SSk).
Po skoraj štirih letih je od vseh obvez bil izpolnjen le manjši del, ugotavlja Gabrovec, popolnoma nič pa ni bilo storjenega glede financiranja novih podjetniških zamisli v kmetijskem sektorju na Tržaškem. »Kar zadeva promocije pa je Tondova uprava vlagala težke milijone v načrtu »Tipica-mente Friulano«, za vse drugo pa so ostale le drobtinice. Pri tem ne moremo mimo grenkega priokusa, da je dvojica Zaia-Vio-lino spomladi 2010 sklepala protokol o Pro-sekarju s figo v žepu. Kako naj si drugače razlagamo, da je Violinovo odborništvo za obnavljanje starodavnih paštnov namenilo le vsoto, ki bo komaj zadostovala za prvi preizkusni načrt. Za postavitev promocijskega središča na Proseku pa je bilo namenjenih le par nezadostnih stotisočakov in danes izvemo, da za dodatna sredstva Tondova uprava Rima sploh ni zaprosila«, je kritičen svetnik SSk.
»Tudi glede poenostavitve birokracije je bilo storjenega bolj malo, saj za ureditev novega vinograda še danes potrebujemo približno tri leta časa in kup papirjev. Pravi absurd predstavlja obveza protokola, ki je predvidevala financiranje vsebin večletnega načrta za podeželski razvoj tržaške pokrajine. Dežela je le plačala študijo, iz katere razberemo preko sto milijonov mož-
Igor Gabrovec
kroma
nih investicij, nakar v ta namen ni zapisala niti enega samega evra. Zanimivo pa je, da je v samem tretjem členu protokola jasno zapisano, da se Dežela obvezuje, da evidentira večletne finančne dotacije za uresničevanje podeželskega razvojnega načrta.
Od vsega tega ni bilo nič, pa tudi Rima ni nihče ničesar spraševal. Prav tako deželna uprava ni soudeležila niti bližnjega Veneta, kjer so tamkajšnji vinogradniki na račun zaščitene blagovne znamke Prosecco zakoličili mastne ugodnosti«, piše v tiskovni noti Gabrovec in ugotavlja, da je letos na Deželi zavel nov politični veter in pričakovanja so zato na višku. Skupaj s finančnim zakonom za prihodnje leto je deželna uprava uradno sprejela resolucijo, ki jo je Gabrovec predlagal skupaj s kolegoma Ukmarjem in Edero, v kateri se obvezuje, da bo v prihodnjih mesecih preverila vse možnosti, da načrt za razvoj tržaškega podeželja ne ostane le sanjska knjiga. Prav tako se je uprava obvezala, da bo v deželni načrt za razvoj podeželja 2014-2020 določila pogoje, ki naj območju kakršna sta Kras in Breg, omogočijo črpanje novih sredstev.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA_Petek, 20. decembra 2013 3
trst - Deželni odbornik Gianni Torrenti na našem uredništvu
Dnevnik nosilni steber, brez njega ni manjšine
Predstavnika deželne uprave so sprejeli predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin, podpredsednica Jelka Cvelbar, predsednik založbe DZP- PRAE Rado Race in njen prokurist Paolo Mahorčič in odgovorni urednik časopisa Dušan Udovič.
damjan
TRST - Deželni odbornik Gianni Torrenti je včeraj v spremstvu sodelavke Daniele Ciac obiskal redkacijo Primorskega dnevnika. Predstavnika deželne uprave so sprejeli predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin, podpredsednica Jelka Cvelbar, predsednik založbe DZP- PRAE Rado Race in njen prokurist Paolo Mahorčič in odgovorni urednik časopisa Dušan Udovič.
Odborniku so predstavniki dnevnika orisali krizni položaj, ki hudo bremeni časopis že preko dve leti, kar je posledica krčenja javnih sredstev iz državnega zakona o založništvu. Kritičen je sedanji položaj, velika negotovost pa velja tudi za prihodnost, kajti vse kaže, da bo za zakon o založništvu vse manj državnih sredstev. Primorski dnevnik je bil prisiljen k neprestanemu krčenju, kar pa ob sedanjem stanju ni več možno.
Na srečanju je bila izrečena skupna ugotovitev, da je Primorski dnevnik nosilni steber za Slovence v Italiji, zato je treba narediti vse, da se dnevnik ohrani in dobi mož-
nosti za nadaljnji razvoj. Odbornik Torrenti je soglašal z oceno, da gre za institucijo, ki je s svojo vlogo temeljnega pomena za vso deželno skupnost, zaradi česar bo dnevnik deležen pozornosti tudi s strani de-
želne uprave. Deželno odborništvo se bo pod Torrentijevim vodstvom, tako kot je odbornik napovedal tudi na srečanju s krovnima organizacijama, preusmerilo k bolj selektivnemu in racionalnejšemu po-
deljevanju sredstev, v katerem bo treba najti prioritete. Vsekakor pa bo deželna uprava pomagala pri utrjevanju zakonskega položaja finančne pomoči Primorskemu dnevniku tudi na državni ravni.
dežela
Projekt proti
homofobiji
TRST - Deželna odbornica za enake možnosti Loredana Panariti je včeraj predstavila deželni projekt proti fenomenu homofobičnega bulizma. Kot je povedala odbornica gre za strategijo posegov, prevencijo in izobraževalne dejavnosti, kajti naša dežela mora ovrednotiti razlike in priznati človekove pravice.
Pri uresničevanju načrta sodelujejo Deželni šolski urad, Znanstveni oddelek za življenje tržaške univerze in prostovoljna združenja Arcobaleno Arcigay Arcilesbica iz Trsta in Gorice, Arcigay Nuovi passi iz Vidma in Pordenona in Arcilesbica iz Vidma.
Odbornica Panaritijeva je poudarila, da prevzema deželna uprava bolj proti diskriminacijam kot enega svojih prioritarnih projektov, pri tem pa ima pomembno vlogo izobraževalni sistem. Panaritijeva je prepričana, da je izobraževanje učiteljev najboljši način za promocijo kulture enakih pravic za vse.
Projekt bo zaživel med tem šolskim letom in bo zaobjel 33 razredov s skupno 600 študenti petih višjih in štirih srednjih šol. O pomenu projekta je spregovorila tudi deželnega šolskega urada Daniela Baltrame.
ukve
Božičnica gojencev Glasbene matice
UKVE - V predbožičnem času je tudi v Kanalski dolini dokaj živo. Vrstijo se številna praznovanja, v katera se vključujejo zlasti mlajši iz različnih organiziranih sredin. Tako je bilo v sredo zvečer v prostorih središča Planika, kjer je podružnica Glasbene matice pripravila božičnico, ki je bila interne narave in namenjena predvsem staršem in prijateljem. Gojenci, ki obiskujejo šolo, so nastopili posamično ali v komorni zasedbi, tako na klavirju kot s harmoniko.
V pozdravnem nagovoru je profesor Manuel Figheli, ki v Kanalski dolini poučuje oba inštrumenta, pozdravil prisotne v imenu ustanove in hkrati izpostavil uspešno delovanje podružnice ter nakazal program za naslednje leto.
Polek tradicionalnega srečanja Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva pri Glasbeni matici načrtujejo kar nekaj nastopov in prireditev, šolsko leto bodo zaključili z koncertom gojencev in sodelovanjem in soorganizacijo glasbenega tekmovanja Tomaž Holmar. Glavnina prireditev se bo odvijala v Beneški palači v Naborjetu.
R.B.
podbonesec - Fotografska razstava o prvi svetovni vojni v Benečiji
Nobena vojna ni »pravična«
BIJAČA PRI PODBONESCU - »Fotografije, ki so tu zbrane, so opomin na kruto stvarnost vojne: žrtve, ranjence in okope. Vsi moramo razumeti, da je lahko za nekatere vojna retorični zanos, paravan za ideale in poceni propaganda. Nato pa spoznamo, da predstavlja vojna, za tiste, ki jo doživijo, samo blaznost, pokvarjenost, legaliziran uboj.« S temi besedami je Fabio Bonini (Srebrna Kaplja) obrazložil smisel fotografske razstave o prvi svetovni vojni v Benečiji, ki jo je uredil z Valeriom Simazom in so jo v soboto odprli v Rakarjevem hramu v Bijačah pri Podbonescu.
Za razstavo v Rakarjevem hramu v Bi-jačah je poskrbelo društvo Srebrna kaplja s podporo Občine Podbonesec, Gorske skupnosti Ter, Nediža, Brda, Pokrajine Videm in Beneške galerije iz Špetra. Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi podboneški župan Piergiorgio Domenis, komisar gorske skupnosti Sandro Rocco, pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo in Željko Cimprič, kustos Kobariškega muzeja, ki je dal na razpolago del razstavljenega fotografskega gradiva.
Razstava je razdeljena v dva dela. Prvi, ki vsebuje tudi posnetke iz Kobariškega muzeja, je posvečen življenju po vaseh v obdobju prve svetovne vojne, stikom med vojaki (samo v Nadiških dolinah jih je bilo 139 tisoč) in prebivalci dolin. Gre za zelo dragocene dokumente, ki pričajo tudi o tem, kakšno je bilo tedaj življenje v teh krajih, pa tudi o tem, kako se je v tem stoletnem obdobju spremenila podoba samih vasi in krajin. V drugem delu so zbrane fotografije, ki prikazujejo nasilje in človeško tragedijo na bojnem polju. Na razpolago jih je dal Muzej Balus-Fejci (ureja ga Matteo Balus) iz Gorenjega Tarbija.
»S to pobudo - je na otvoritvi povedal župan Domenis - smo hoteli tudi poudariti, da prva svetovna vojna, v kateri so bili žal protagonisti tudi ljudje iz naših dolin, ni bila pravična vojna, kot trdijo nekateri. Vojne so vedno napaka. Na srečo dandanes na tem ozemlju ni več meje, spomin na
tiste težke čase pa naj bo opomin za najmlajše. Na žalost so po svetu še vedno vojne, a se zdaj odvijajo v najbolj revnih državah.«
»Ta razstava - je povedal pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo - spominja na enega izmed najtežjih obdobij v naši zgodovini, ki sta ga v naših krajih zaznamovala revščina in vojna. Zato je ključno za vse nas, ki živimo v teh krajih, da realiziramo projekt, s katerim bomo obeležili stoletnico prve svetovne vojne. Vendar pa ne moremo razmišljati o nobenem takem projektu, ko tvegamo, da bomo imeli prav v istih krajih daljnovod (Okroglo-Videm, ki ga načrtujeta Eles in Terna in katerega trasa naj bi potekala čez Solarje, kjer je bila druga frontna linija, op.a.)«.
Razstava o prvi svetovni vojni v Benečiji bo na ogled do 12. januarja, vsako soboto in nedeljo od 10. do 12. ure. V drugih dnevih ali urnikih se je treba za obisk Rakarje-vega hrama dogovoriti po telefonu (0432 726017). (a.b./NM)
Na fotografiji zgoraj Fabio Bonini med posegom. Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi podboneški župan Piergiorgio Domenis, komisar gorske skupnosti Sandro Rocco, pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo in Željko Cimprič, kustos Kobariškega muzeja
nm
4
Petek, 20. decembra 2013
ITALIJA
/
confindustria - V primerjavi z letom 2007 se je BDP skrčil za 9,1 odstotka
Kriza povzročila škodo, kakršno prizadene vojna
Squinzi: Stabilizacijski zakon je zamujena priložnost - Letta: Ne bom raztreščil javnih blagajn
RIM - Rekordno dolga recesija je v Italiji povzročila veliko škodo, podobno posledicam vojne, so včeraj sporočili iz glavnega združenja italijanske industrije Confindustria. Državi za prihodnje leto napovedujejo 0,7-odstotno gospodarsko rast, leta 2015 pa 1,2-odstotno. Če bi se uresničil negativni scenarij, bi bila rast sicer lahko nižja.
»Država trpi posledice resnega nazadovanja in je postala bolj ranljiva, tudi na socialnem področju,« je v redni četrtletni gospodarski napovedi zapisala Con-findustria.
Bruto domači proizvod (BDP) se je v primerjavi s predkrizno ravnjo, z letom 2007, skrčil za več kot devet odstotkov, industrijska proizvodnja je upadla za skoraj četrtino, vsak Italijan pa je prikrajšan za 2900 evrov, če upoštevamo bogastvo na prebivalca v primerjavi z razmerami okoli leta 1996.
»Nič ne bo več tako, kot je bilo pred krizo,« je dejal glavni ekonomist Confin-dustrie Luca Paolazzi. Prepričan je, da se Italija v kratkem času ne bo vrnila na predkrizno raven, zato so premiera Enrica Let-to pozvali h korenitejšim reformam.
Združenje Italiji za prihodnje leto napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast, leta 2015 pa 1,2-odstotno, v primeru uresničitve negativnega scenarija pa za prihodnje leto 0,4-odstotno, za leto 2015 pa ničelno rast BDP.
Za Confindustrio je snujoči se stabilizacijski zakon »zamujena priložnost«. V letu 2014 naj bi spodbudil gospodarsko rast za 0,2 odstotka BDP, v letu 2015 pa naj bi jo celo zavrl za 0,2 odstotka BDP. »Mislim, da bi vlada lahko naredila kaj več,« je komentiral predsednik industrialcev Giorgio Squinzi, ki je premiera Enrica Let-to obtožil prevelikega optimizma.
Letta pa Squinziju ni ostal dolžan. »Moja dolžnost je, da poskrbim za ravnovesje italijanske barke in da zagotovim razvojna sredstva, ne da bi raztreščil javnih blagajn,« je dejal ob prihodu na vrh EU v Bruslju. »Confindustria bi morala vedeti, da javni računi pod nadzorom omogočijo znižanje spreada. Danes je spred na najnižji ravni v zadnjem pol tretjem letu,« je dejal premier.
Predsednik Confindustrie Giorgio Squinzi meni, da se je recesija ustavila, a da ni še mogoče govoriti o ponovnem zagonu gospodarstva
ansa
stabilizacijski zakon - Danes zaupnica v poslanski zbornici
Župani na bojni nogi: V občinskih blagajnah luknja za 1,5 milijarde €
RIM - Poslanska zbornica bo sprejela stabilizacijski zakon z izglasovanjem zaupnice vladi. Zaupnico je v imenu vlade včeraj zahteval minister za odnose s parlamentom Dario Franceschini. Do glasovanja bo predvidoma prišlo danes okrog poldne, stabilizacijski zakon pa naj bi poslanci dokončno sprejeli jutri. Zakonski ukrep bo nato romal v senat, ki ga bo predvidoma dokončno sprejel v tretjem branju v ponedeljek.
Z osnutkom stabilizacijskega zakona pa so mnogi nezadovoljni. V drugem članku na tej strani objavljamo kritično stališče, ki ga je do njega zavzela Confindustria. Toda nič manj kritični niso sindikati. »Stabilizacijski zakon je seštevek norm v korist malih lobijev
in ni v interesu države,« je včeraj zatrdila voditeljica sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso. Napovedala je, da se bo njen sindikat zavzemal za spremembo vladne politike tudi po odobritvi stabilizacijskega zakona.
Posebno ostro pa je včeraj protestiralo združenje občin Anci. Njegov predsednik, turinski župan Piero Fas-sino, je dejal, da bo stabilizacijski zakon v blagajnah italijanskih občin povzročil luknjo v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov, kar bo imelo hude posledice pri zagotavljanju temeljnih javnih služb. Fassino je dejal, da je vlada prelomila besedo, ki jo je predstavnikom krajevnih uprav dala 7. in 28. avgusta. Predsednika republike je prosil za sprejem, da bi na kolikor mogoče
formalen način izrazil globoko nezadovoljstvo krajevnih javnih upraviteljev.
V okviru sprejemanja stabilizacijskega zakona pa je povzročil veliko slabe krvi popravek, ki sta ga v sredo v proračunski komisiji izglasovali predstavniki Nove desne sredine in Demokratske stranke. Popravek določa, da bo država zmanjšala prispevke tistim deželam in občinam, ki bodo sprejele ukrepe proti širjenju iger na srečo, in to v primeru, da bi ti ukrepi zmanjšali davčni priliv. Proti popravku so zagnali vik in krik predstavniki Gibanja petih zvezd in SEL, pa tudi v vrstah Demokratske stranke je nastalo veliko negodovanje, tako da je naposled tajnik Matteo Renzi od vlade zahteval, naj določilo sprejetega popravka prekliče.
črna kronika - Medtem je iz zapora zbežal tudi mafijec
Serijskega morilca
■	V	I	• v v •
na begu še vedno iščejo
■
GENOVA - V Liguriji in drugod po Italiji organi javne varnosti iščejo 55-letnega zapornika Bartolomea Gagliana, ki je v sredo zbežal, izkoriščajoč dovoljenje za krajši obisk domačih. Ga-gliano je ukradel avtomobil pekovskemu vajencu, ki ga je poprej prisilil, da ga je iz Savone peljal v Genovo. Gre za pando van zelene barve z evidenčno tablico CV 848.
Gaglianov beg iz genovskega zapora Marassi je povzročil velik preplah, saj gre za serijskega morilca. Pred leti je namreč umoril dve prostitutki in geja ter poskušal umoriti še tretjo prostitutko. Povrh je umski bolnik. Kljub temu je sodnica Daniela Verrina, ki je Gaglianu izdala dovoljenje za začasni odhod iz zapora, dejala, da je bilo dovoljenje izdano v skladu z zakonom. Gaglianov nečak Andrea je včeraj zatrdil, da je stric najbrž zbežal, ker mu v zaporu niso hoteli izdati dovoljenja, da bi lahko preživel božič med svojci v Savoni. Sicer pa bo o zadevi danes poročala v parlamentu pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri.
Medtem je včeraj prišlo do drugega podobnega bega. Tokrat je zapor »predčasno« zapustil 47-letni pripadnik camorre Pietro Esposito, ki je bil zaprl v Pescari zaradi dveh umorov in drugih zločinov. Podobno kot Gagliano je tudi on zapu-
Karabinjer s sliko pobeglega Bartolomea Gagliana
stil zapor zakonito, in sicer z začasnim dovoljenjem, ki ga je zaslužil z dobrim vedenjem. Oba primera sta izzvala politične reakcije. Nekateri se sprašujejo, ali ne bi morali revidirati sedanja pravila za začasen odhod iz zapora.
vatikan - Trg svetega Petra
Moški se je zažgal, demonstrantka golih prs za splav
VATIKAN - Na Trgu svetega Petra se je včeraj zažgal 51-letni moški, je sporočil vatikanski vir, ki je navajal policijo. Posnetki nadzornih kamer razkrivajo, da je moški malo pred 9. uro svoja oblačila, očitno prepojena z vnetljivo tekočino, zažgal z vžigalnikom. Iz Vatikana so poklicali reševalno vozilo, ki je moškega hitro prepeljalo v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Policija je objavila, da gre za čistilca v bolnišnici S. Spirito. Zažgal naj bi se po hudem družinskem sporu.
Nekaj ur pozneje pa je bil Trg svetega Petra prizorišče drugačnega protesta. Članica ukrajinske feministične skupine Femen se je v znak protesta proti stališču Katoliške cerkve do splava slekla in vzklikala »Božič je odpovedan!«. 23-letna Ina Ševčenko se je slekla in stekla proti trgu, a jo je ustavilo približno 20 policistov. Aktivistko so hitro obkolili, s čimer so medijem želeli preprečiti, da bi posneli incident. Turisti in romarji so zbegano gledali, ko so mladenko, pokrito z odejo, odpeljali s policijskim avtomobilom.
Aktivistke Femena so v preteklosti že protestirale na Trgu svetega Petra, med drugim večer pred konklavom, na katerem je bil marca izvoljen papež Frančišek.
Članice skupine so se spravile tudi na številne politike in verske voditelje, med drugim na bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija in ruskega predsednika Vla-dimirja Putina.
Center na Lampedusi naj bi prevzel Rdeči križ
RIM - Sprejemni center za pribežnike na Lampedusi naj bi prevzel mednarodni Rdeči križ. Za to se zavzema vlada, ki je medtem preklicala pogodbo z zadrugo, ki je doslej upravljala center. Novico je potrdil podpredsednik vlade in notranji minister Angelino Alfano. Na tak način se je vlada odzvala na srhljive video posnetke, ki kažejo, kako so v zadnjih časih ravnali v centru, kjer so priseljence na prostem gole škropili s cevjo proti garjam. Posnetki so v minulih dneh zbudili veliko ogorčenje v Italiji in v tujini, pa tudi izzvali obsodbo EU in ZN. Včeraj jih je na tradicionalni tiskovni konferenci ob izteku leta komentirala tudi predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini. »Prizadet je ugled Italije,« je dejala. »Zame je to hujše kot nazadovanje bruto domačega proizvoda,« je dodala.
Novetežke sence nad metodo Stamina
RIM - V infuzijah, s katerimi naj bi zdravili bolnike na osnovi metode Stamina, ni izvornih celic. Tako izhaja iz poročil posebnih oddelkov karabi-njerjev NAS, ki so preiskali več primerov tovrstnega zdravljenja. Novico je včeraj objavil turinski časnik La Stampa, s čimer je znova podkuril polemike okrog sporne metode, ki jo je izumil zdravnik Davide Vannoni. Kot znano, so zdravstvene oblasti metodo že zavrnile, a upravno sodišče je zadevni sklep na osnovi pritožbe nekaterih pacientov zamrznilo. Med Vannonijevimi tesnimi sodelavci je tržaški zdravnik Marino Andolina, ki je tudi vpleten v preiskave.
»Spolna pogodba« med odbornikom in tajnico
PESCARA - Deželni odbornik za kulturo v Abrucih Luigi De Fanis iz vrst Ljudstva svobode je prisilil svojo tajnico Lucio Zingariello, da je podpisala pogodbo, na osnovi katere je od nje lahko enkrat tedensko zahteval spolne odnose. De Fanis, ki je 51-letni zdravnik, je od 12. novembra v hišnem priporu zaradi korupcije in izsiljevanja raznih podjetnikov. Med preiskavami so policisti obiskali tudi njegovo 32-letno tajnico in na njenem domu našli list z osupljivo pogodbo. Zingariellova ga je resnici na ljubo raztrgala na koščke, a preiskovalcem ga je uspelo rekonstruirati.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
28.044,85 -620,97
SOD NAFTE
(159 litrov)
110,18 $ +0,50
EVRO
1,3667$ -0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
19. decembra, 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 19. 12. 18. 12.	
ameriški dolar	1,3667	1,3749
japonski jen	142,55	141,61
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,657	27,734
danska krona	7,4600	7,4606
britanski funt	0,83490	0,84010
madžarski forint	299,38	298,49
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7030	0,7030
poljski zlot	4,1739	4,1 783
romunski lev	4,4813	4,4723
švedska krona	8,9539	8,9892
švicarski frank	8,9539	1,2211
norveška kron	8,3830	8,3795
hrvaška kuna	7,6358	7,6360
ruski rubel	44,9955	45,3050
turška lira	2,8338	2,8137
avstralski dolar	1,5445	1,5434
braziljski real	3,2112	3,1994
kanadski dolar	1,4650	1,4621
kitajski juan	8,3011	8,3483
indijska rupija	85,2490	85,3840
južnoafriški rand	14,1911	14,2257
/
SVET
Petek, 20. decembra 2013
5
eu - Dogovorili so se o enotnem mehanizmu za reševanje bank
Finančni ministri dosegli dogovor o drugem stebru bančne unije
Sicer pa je dogovor šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom
BRUSELJ - Finančni ministri EU so po še enem maratonu dosegli dogovor o drugem stebru bančne unije, ki naj bi zagotovil urejeno sanacijo ali likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. Dogovorili so se o enotnem mehanizmu za reševanje bank, ki vključuje enoten organ in sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank.
To je prelomnica za bančno unijo, ki prinaša revolucionarne spremembe v evropskem bančnem sistemu, je po 12-ur-nih pogajanjih včeraj poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.
Drugi steber vključuje že prej dogovorjena pravila za urejeno sanacijo ali likvidacijo bank ter včerajšnji dogovor o vzpostavitvi enotnega organa, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil, ter sklada za pomoč bankam, ki ga bodo polnile banke same. Ključni odprti vprašanji v končnici pogajanj sta bili, kdo bo sprejel končno odločitev o tem, da gre banka v reševalni postopek, ter kako bodo črpali denar za reševanje bank.
Evropski komisar M. Barnier (levo) v pogovoru s predsednikom ECB M. Draghijem
Pri prvem vprašanju kaže, da je Nemčija dosegla, da bodo imele glavno besedo pri sprožitvi reševalnega postopka članice. Francija je želela ključno vlogo Evropske komisije.
Podrobne odgovore na drugo vprašanje bo prinesla nova medvladna pogodba, ki naj bi bila dogovorjena do marca 2014. Z njo naj bi oblikovali enotni sklad, ki pa bi imel v prehodnem obdobju nacionalne razdelke. Ti naj bi se v de-
setih letih povsem zlili v enotni sklad.
V prehodnem obdobju naj bi imele države možnost, da v primeru nezadostnih sredstev v svojem skladu dobijo sredstva iz nacionalnih skladov drugih članic ali pa v izjemnem primeru zaprosijo za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Po desetih letih, ko naj bi se nacionalni razdelki v celoti zlili v enotni sklad, ki naj bi imel na voljo 55 milijard evrov,
naj bi si bil ta v potrebi po dodatnih sredstvih sposoben izposojati denar na trgih ali iz ESM.
"To je bil dober dan ... Imamo dobro podlago za delo v naslednjem letu," je dogovor komentiral nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.
Dogovor članic je sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj je, da se drugi steber bančne unije s parlamentom uskladi pred majskimi evropskimi volitvami ter da začne enotni mehanizem za reševanje bank delovati januarja 2015.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je glede tega napovedal "zelo dolga pogajanja". Dogovor finančnih ministrov ga skrbi in je po njegovih besedah zelo daleč od ambicij evropskih poslancev. Še posebej parlament skrbi, da bo pri odločanju o bančnih vprašanjih odrinjen na stranski tir, ker želijo članice ključno vprašanje vzpostavitve enotnega sklada za reševanje, ki ga bodo polnile banke same, urediti z medvladno pogodbo.
Bančna unija naj bi stala na treh stebrih - enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru jamstev za denarne vloge. Namen je utrditi bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter preprečiti ponovitev kriz. (STA)
Mihail Hodorkovski
ansa
nakupom državnih obveznic v vrednosti 15 milijard dolarjev in znižanjem cen ruskega plina za tretjino. Odločitev o pomoči je Putin sporočil po torkovem srečanju z ukrajinski predsednikom Viktorjem Janukovi-čem v Moskvi. (STA)
rusija - Letna tiskovna konferenca
Putin bo pomilostil
Hodorkovskega
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj povedal, da načrtuje pomilostitev nekdanjega naftnega mogotca in njegovega ostrega kritika Mihaila Hodor-kovskega, ki je za zapahi že več kot desetletje. Kot je dejal na svoji maratonski novinarski konferenci ob izteku leta, je Hodor-kovski prvič vložil formalno prošnjo za pomilostitev, pri tem pa je navedel humanitarne razloge, ker da je njegova mati bolna. "Mislim, da bi lahko sprejeli odločitev in kmalu bi lahko podpisal dekret o pomilostitvi," je dejal Putin.
Hodorkovski je zaprt že od leta 2003. Leta 2005 je bil na prvem sojenju spoznan za krivega davčne utaje in goljufije, na drugem sojenju leta 2010 pa še poneverbe. Njegovo skupno zaporno kazen so s 14 znižali na 11 let ter jo nato skrajšali še dva meseca, kar pomeni, da naj bi bil izpuščen avgusta prihodnje leto. Tožilstvo je sicer napovedovalo nov, tretji proces, vendar je Putin včeraj nakazal, da to ni zelo verjetno.
Obe sojenji leta 2005 in 2010 sta bili deležni ostrih kritik na Zahodu, češ da sta politično motivirani. Tudi obramba Ho-dorkovskega in njegovega sodelavca Aleksandra Lebedeva, ki mu sodišče ves čas izreka zelo podobne kazni, že ves čas vztrajata, da so obtožbe na njun račun izmišljene in da sta obe sojenji že od samega začetka neveljavni.
Danes 50-letni Hodorkovski naj bi v zaporu pristal le zato, ker si je upal nasprotovati Putinu. Med drugim je ta nekdaj najbogatejši Rus financiral politično opozicijo proti Putinu. Slednji pa nikoli ni skrival, da Hodorkovskega ne mara. Tako je npr. pred izrekom druge sodbe leta 2010 javno ocenil, da "bi moral biti tat v zaporu".
Putin je na letni novinarski konferenci sicer govoril o mnogih vprašanjih. Poudaril je, da je Rusija morala pomagati Ukrajini kot bratski državi in bratskemu narodu, ki je v težkem gospodarskem in političnem položaju. Tako je odgovoril na vprašanje o odločitvi Rusije, da bo pomagala Ukrajini z
bližnji vzhod - Izraelski premier
Netanjahu napoveduje
gradnjo novih naselbin
JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kljub kritikam ZDA, ki si prizadevajo za ohranitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa, ponovil, da bo Izrael nadaljeval gradnjo izraelskih naselbin. Zaradi nasilja izraelske vojske na Zahodnem bregu pa so palestinske oblasti obtožile Izrael, da želi doseči propad mirovnih pogajanj.
"Niti za trenutek ne bomo ustavili gradnje naše države, njene krepitve in gradnje naselbin," je dejal Netanjahu v sredo zvečer članom svoje desne stranke Likud, je včeraj poročal vojaški radio.
Natanjahu je to dejal, medtem ko si ameriški državni sekretar John Ker-
Benjamin Netanjahu
Ameriški senat potrdil proračunski kompromis
WASHINGTON - Ameriški senat je v sredo zvečer v skladu s pričakovanji potrdil kompromisni dogovor o proračunski porabi v naslednjih dveh letih. Za kompromis je glasovalo 64 senatorjev, proti pa jih je bilo 36. Predstavniški dom je svoj del naloge opravil pred tednom dni. Predsednik ZDA Barack Obama je že napovedal skorajšnji podpis zakona.
Kongres se je sedaj tako prvič po dveh letih izsiljevanj, blokad in prepirov vsaj za dve leti izognil nevarnosti nove proračunske blokade, podobne tisti iz prve polovice oktobra, ko je moralo več tisoč zveznih uslužbencev na prisilni dopust. Kasneje so sicer dobili plače za nazaj in blokada je proračunsko porabo v bistvu povečala. Republikanci v predstavniškem domu so porabo blokirali, ker so hoteli ukiniti zdravstveno reformo predsednika Obame.
Po odmevnih aretacijah odstavili šefa policije
CARIGRAD - Šef carigrajske policije Huseyin Capkin je bil odstavljen s položaja po odmevni protikorupcijski preiskavi, med katero je bilo aretiranih več deset ljudi, med njimi tudi sinovi ministrov, so včeraj poročali turški mediji. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je preiskavo označil za "umazano delo", namenjeno spodkopavanju njegove vlade. Capkin, ki je položaj šefa policije zasedal od leta 2009, je eden od približno 30 visokih predstavnikov policije, ki so jih doslej v Carigradu in Ankari odstranili zaradi domnevne zlorabe pooblastil. Najnovejša korupcijska preiskava je sprožila politični škandal v Turčiji, Erdogan pa jo je označil za "umazano operacijo", s katero poskušajo oblatiti njegovo vlado. (STA)
ansa
ry prizadeva za preživetje mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci, ki jih je uspel zagnati julija, a so ogrožena zaradi vztrajanja Izraela pri gradnji judovskih naselbin na palestinskih zasedenih ozemljih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Časnik Haaretz je na svoji spletni strani v sredo zvečer poročal, da so Kerry in drugi ameriški predstavniki pozvali Netanjahuja in njegovo vlado k maksimalni vzdržanosti pri napovedi novih gradenj v času, ko naj bi 29. decembra izpustili 26 palestinskih zapornikov.
Prvi dve skupini palestinskih zapornikov so izpustili avgusta in oktobra, spremljale pa so jih izraelske napovedi o gradnji novih naselbin, kar je vzbudilo ogorčen odziv palestinskih oblasti.
Netanjahu je sicer v sredo znova za pomanjkanje napredka na pogajanjih krivil Palestince, ki zavračajo priznanje Izraela kot judovske države.
Palestinsko predsedstvo je medtem včeraj obtožilo Izrael, da želi spodkopati mirovna prizadevanja ZDA in mednarodne skupnosti, potem ko je izraelska vojska med aretacijami v zadnjih 24 urah ubila dva Palestinca na severu Zahodnega brega. Tiskovni predstavnik Nabil Abu Rudejna je pozval mednarodno skupnost k nujnemu posredovanju. (STA)
vrh eu
V ospredju
skupna
obramba
BRUSELJ - Voditelji članic EU so včeraj v Bruslju prvič od izbruha krize leta 2008 razpravljali o skupni varnostni in obrambni politiki, a vizije so različne. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Ra-smussen je znova opozoril, naj Evropa več denarja nameni za obrambo in okrepi svoje zmogljivosti, saj sicer tvega razhod z ZDA.
Voditelji so razpravljali o tem, kako okrepiti skupne obrambne zmogljivosti v času "suhih krav", ko članice klestijo obrambne proračune. V teoriji se strinjajo, da je to nujno, a v praksi so članice zadržane.
Najbolj jasno je to izrazil britanski premier David Cameron, ki je zavrnil potrebo po skupnih zmogljivostih EU. "Sodelovanje držav pri obrambnih besedah za zagotavljanje varnosti je smiselno ... ni pa prav, da ima EU zmogljivosti, vojske, letalske sile in ostalo," je dejal. Velika Britanija vztraja, da morajo njene oborožene sile ostati izključno pod njenim nadzorom in delovati v okviru zveze Nato, ne EU.
Drugi voditelji pa so v glavnem izpostavljali koristi krepitve sodelovanja. "Evropa mora tesneje sodelovati," je menila nemška kanclerka Angela Merkel.
Razprave se je udeležil tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je poudaril, da močna Evropa pomeni močan Nato, ter znova opozoril na obrambno vrzel med Evropo in ZDA. Cilj zavezništva je, da bi vsaka članica za obrambo namenjala dva odstotka BDP. Izpolnjujejo ga le ZDA, Velika Britanija in Grčija, a glavni problem je velik razkorak med ZDA in evropskimi zaveznicami. V ZDA se po navedbah virov pri Natu vse bolj krepi občutek, da so evropske zaveznice "priskledniki", tako da so njihova pričakovanja od vrha EU velika.
Rasmussen je Evropo pozval predvsem k razvoju treh zmogljivosti: brezpilotnih letal, preskrbe z gorivom v zraku in težkega transporta. Preskrba z gorivom v zraku je sicer ena najbolj kritičnih pomanjkljivosti zavezništva, kar je osvetlila nedavna Natova operacija v Libiji.
Tudi pri tem je ogromen prepad med ZDA in evropskimi državami. Medtem ko imajo ZDA 470 letal za prečrpavanje goriva v zraku, jih imajo vse zaveznice skupaj le 65. Ob upoštevanju Natovega pravila, da nobena zaveznica ne bo k določeni vrsti zmogljivosti prispevala več kot 50 odstotkov, je jasno, da morajo evropske zaveznice nujno ukrepati za razvoj te zmogljivosti.
"Vsi se strinjamo, da je obramba pomembna. Vsi si želimo močne Evrope, ki bo igrala svojo vlogo pri upravljanju mednarodnih kriz," je poudaril Rasmussen.
"Vsaka država ima samo ene sile in ene davkoplačevalce. Podvajanje je razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti. Zato potrebujemo več sodelovanja in usklajevanja v Evropi, čez Atlantik in med EU in Natom," je še izpostavil generalni sekretar zavezništva.
Sicer pa ima dvodnevni vrh EU v Bruslju na dnevnem redu tudi vprašanje Ukrajine, ki se obrača k Rusiji, in pa potrditev drugega stebra bančne unije. Največja vzhodna soseda Ukrajina je novembra z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z unijo sprožila plaz očitkov na račun evropske diplomacije. EU mora tako sedaj dobro premisliti o svoji politiki do Ukrajine. (STA)
1 2 Četrtek, 19. decembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
kmetijstvo - Ureditev poti v kontovelski breg
Pokrajina, tako se ne dela
Zgodba o ureditvi dveh poti, ki peljeta v kontovelski breg, je neverjetna. Pokrajina Trst je 29. decembra 2001 odobrila predhodni načrt za njuno ureditev, po najbolj optimističnih napovedih pa bo še ne začeto delo dokončano februarja 2016. Skoraj 15 (!) let po prvem projektu. Seveda, če ne bo prišlo do novih zapletov.
Na kocki je milijon 686.156,12 evra nakazanih in še neizkoriščenih sredstev.
Absurdnost zgodbe je na »najlepši« način popisana v njenem kronološkem poteku.
Predhodni načrt za ureditev brega od Kontovela do Devina, v okvir katerega sodi tudi ureditev dveh poti, ki vodita v paštne pod Kontovelom, je pripravil Konzorcij za sanacijo spodnjega Posočja. Pokrajinski odbor Fabia Scoccimarra (Nacionalno zavezništvo) ga je odobril 29. decembra 2001.
Po več kot treh letih in pol (!), 8. avgusta 2005 je bila zunanjemu izvedencu
geom. Luciu Juretigu poverjena naloga priprave izvršnega načrta.
Spomladi 2006 je prevzela vodstvo pokrajine sedanja predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, odbornik za kmetijstvo je postal podpredsednik Walter Godina.
Izvršni načrt je bil odobren 28. septembra 2009. Geom. Juretig je zanj potreboval cela štiri leta, en mesec in 20 dni (!). Kako je bilo mogoče, da se je kaj takega zgodilo? Kaj je delal odbornik? Zakaj ni posegel, da bi bil načrt izdelan v dostojnem roku?
Dne 8. januarja 2008je bila geom. Ju-retigu poverjena priprava načrta za razlastitev zemljišč, da bi omogočili razširitev obeh cest. Načrt je bil odobren 5. februarja 2010 (po dveh letih in slabem mesecu ...).
Istega leta (2010) je bila sklicana servisna konferenca, na kateri naj bi soudeležene ustanove (Dežela, Občina Trst, Pokrajina Trst, Nadzorništvo za krajinsko varstvo in Nadzorništvo za arheološko var-
pokrajina trst - Odobritev finančnega dokumenta
Okleščen proračun
Vreden je skoraj 98 milijonov evrov, dobrih 22 milijonov manj kot lanski
Pokrajina Trst je včeraj spravila pod streho proračun 2014 in triletni program javnih del 2014-2016. Finančni dokument je podprlo 15 svetnikov levosre-dinske večine, štirje svetniki opozicije so glasovali proti, dva pa sta se vzdržala.
Pokrajinska uprava se je odločila, da pripravi proračun pred iztekom leta in še pred odobritvijo deželnega proračuna, da bi se ne znašla prihodnje leto pred nevšečnostmi, ki jih povzroča omejeno začasno upravljanje, je na tiskovni konferenci po odobritvi proračuna poudarila predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Proračun je vreden 91.875.140 evrov, to je dobrih 22 milijonov evrov (ali 19,34 odstotka) manj kot lan-
ski, kar je odvisno od skrčenja razpoložljivih sredstev. Med investicijami je predsednica izpostavila posege na področju šolskih gradenj (nekaj več kot 3,2 milijona evrov). Veliko pozornost pa bo pokrajinska uprava še vedno posvetila šolstvu, zaposlovanju, delu in mladinskim vprašanjem, stanju cest, kulturi ter promociji domačih pridelkov in zaščiti ozemlja.
Kljub skromnejšemu proračunu bo pokrajinska uprava skušala zadostiti potrebam ljudi, za kar bo izkoristila sredstva iz vseh razpoložljivih skladov. Nadaljevalo se bo odstranjevanje azbesta, medtem ko bo uprava še nadalje spodbujala ločeno zbiranje odpadkov.
M.K.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
stvo) s skupnimi močmi pospešile predvideni postopek. Dežela je vložila celo vrsto obvezujočih priporočil, med drugim je prvotno zahtevala gradnjo zidkov na suho, naposled pa je vendarle pristala na uporabo železobetona s kamnito oblogo. Prišlo je tudi do zapletov zaradi oširkov, ki bi omogočali obračanje kmetijskih vozil.
Vmes se je vmešalo tudi nadzorni-štvo za krajinsko varstvo, ki je izdajo svojega pooblastila za izvedbo dela pogojilo s sprejetjem priporočil.
Avgusta 2011 (takrat je bil odborni-štvo za kmetijstvo že prevzel sedanji odbornik Igor Dolenc) je potekala druga servisna konferenca. Izdala je pretežno pozitivna mnenja o krajinskih omejitvah, o vplivu na okolje, zaščiteno z evropskimi normami (ZPS, SIC), o predvidenem gradbenem dovoljenju in o hidrogeoloških omejitvah. Izdala pa je obvezujočo omejitev glede opravljana del: slednja morajo potekati med koncem septembra in za-
Kdaj bosta urejeni poti v kontovelski breg?
četkom februarja. To je jeseni in pozimi, sicer bi »ogrozila« znamenitega ekvadorskega drozga (na katerega je svojčas že opozoril takratni tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar), ki naj bi spomladi in poleti gnezdil na Krasu ...
Nadzorništvo za krajinsko varstvo je izdalo svoje pooblastilo šele 19. novembra 2012. Zanj je »potrebovalo« dve leti, en mesec in 13 dni.
Pokrajinska uprava je imela takrat vse potrebne papirje za začetek del, pa ji jo je zagodel Montijev pakt stabilnosti.
Med nakazanimi finančnimi sredstvi (1.686.156,12 evra) je bil tudi prispevek v višini 510 tisoč evrov (skoraj tretjina vsega zneska), ki ga je bila pokrajina vključila v proračun leta 2012. Ta prispevek (iz deželnega zakona št. 1 iz leta 2007) bi lahko prejela le z najemom posojila. Pakt stabilnosti pa je prepovedal najem posojil. Tako je ostal ves nakazani denar doslej neizkoriščen.
Ko bi postopek za pripravo izvršnega načrta ne trajal v nedogled, ko bi bil razlastitveni načrt pripravljen pravočasno in ko bi nadzorništvo za krajinsko varstvo izdalo pooblastilo v predvidenem času, bi lahko nakazani denar izkoristili že pred leti, ne bi zapadel v past pakta stabilnosti, dela bi se lahko začela in cesti bi lahko bili že urejeni.
Tako pa bo treba še čakati.
Kajti: po treh letih bo treba ponoviti razlastitveni postopek. Obenem obsta-
arhiv
ja resna nevarnost izgube nakazanih sredstev. Dobro leto po prejemu pozitivnega mnenja nadzorništva za krajinsko varstvo (spet zamuda, spet čakanje ... ) se je pokrajinska uprava vendarle zganila. Vsaj tako kaže.
Z deželnimi upravitelji naj bi skušala dobiti »zasilno rešitev«, ki naj bi bila nič drugega, kot ... vrnitev na staro. V bistvu: vso zadevo naj bi spet prevzel v roke prvotni načrtovalec, Konzorcij za sanacijo spodnjega Posočja. Slednji ni ukleščen v omejevalne ukrepe pakta stabilnosti, zato bi lahko - pod nekakšnim pokrajinskim nadzorom - izkoristil predvidena sredstva in opravil delo.
Seveda pod pogoji, ki jih diktirata nova priprava razlastitvenega načrta in ... ekvadorski drozg. Konkretno: za pripravo novega razlastitvenega načrta bo potrebno nekaj mesecev, zato se ureditev dveh cest ne bo začela pred jesenjo 2014.
Delo je zahtevno, zato ga ne bo mogoče dokončati v roku petih mesecev (od konca septembra 2014 do začetka februarja 2015, kolikor to dopušča ekvadorski drozg ...). Treba ga bo opraviti po odsekih. Drugi odsek naj bi začeli graditi septembra 2015, dokončali pa naj bi ga februarja 2016.
Seveda, če bo vse potekalo tako, kot ni doslej!
Marjan Kemperle
občina trst - Nobenega ukrepa o odprtju za promet
Trg Granatieri še čaka
Trg Granatieri
foto damjan
Oprostite, šalili smo se! Z nameravanim odprtjem območja za tržaško občinsko palačo javnemu prometu ne bo nič. Vsaj dokler ne bo župan Roberto Cosolini na lastno pest izdal odredbo in v njej določil, ali se bodo lahko Tržačani spet prosto peljali na območje Trga Granatieri in ulic, ki vodita do njega, in tam parkirali svoja vozila proti plačilu.
To je klavrn rezultat sredine nočne seje tržaškega občinskega sveta, na kateri bi se morali svetniki izreči o sklepu levosredinske uprave o bodoči namembnosti območja za občinsko palačo. O zadevi je bil govor že nekaj mesecev, odkar je postalo jasno, da izkoriščajo območje, ki je bilo namenjeno parkiranju vozil občinskih svetnikov in odbornikov ter visokih občinskih funkcionarjev, tudi ljudje, ki nimajo z občino nobenega opravka.
Ul. della Muda, Trg Granatieri, Ul. Malcanton in Trg piazza piccola so bili do pred dobrim desetletjem odprti javnosti. Tržačani so lahko tam parkirali svoja vozila, proti plačilu, seveda. Po znanem atentatu na ameriški stolpnici-dvojčici leta 2001 se je Dipiazzova uprava odločila, da območje iz varnostnih razlogov zapre za javnost. Ob vhodu in izhodu je dala namestiti zapornici, tako je za občinsko palačo nastalo območje namenjeno parkiranju občinskih mož in nekaterih funkcio-
narjev in direktorjev. Pa se je zgodilo, da je začela občina izdajati dovoljenja za parkiranje tudi drugim »osebnostim«, tako je število dovoljenj krepko preseglo število parkirnih prostorov (skupno kakih 80). Skratka: nekateri so rezervirano parkirišče izkoriščali v namene, ki niso imeli opravka z morebitnimi institucionalnimi funkcijami.
Taki »zasebni« parkirni prostori niso bili po godu tam bivajočim. Začeli so protestirati in zahtevali ukinitev teh privilegijev.
Cosolinijeva uprava je bila primorana soočiti se z vprašanjem. Pripravila je sklep in ga dala v presojo občinski komisiji za promet.
Takoj je bilo jasno, da bo odlok razburil občinske može. Nekateri iz vrst opozicije (predvsem Forza Italia in Ljudstvo svobode) so iznesli številna kritična mnenja, ki so se, ob predstavitvi sklepa v mestni skupščini, prelila v pravo morje amandmajev: skupno 150(!).
Pred sredino sejo se je svetnica Unaltra Trieste Alessia Rosolen, zagovornica odprtja območja prometu in črtanja vseh »rezerviranih parkirnih mest«, vprašala, zakaj se je uprava odločila, da zadevo »reši« s sklepom. Dovolj bi bilo, da bi župan izdal ustrezno odredbo, in zadeva bi bila rešena, je ugotavljala.
Očitno je bilo, da je želela uprava s sklepom »angažirati« vse sile levosredinske večine in si z njim zagotoviti njihovo podporo. Kopice predloženih amandmajev se je hotela rešiti s predstavitvijo novega popravka, ki naj bi zadovoljil tudi del opozicije. Namera pa je splavala po vodi.
V razpravi so prišla na dan razhajanja, zato so ponoči sejo za dobro uro prekinili v upanju, da bo na srečanju vodij skupin, župana in od-bornice za promet Elene Marchigiani mogoče poiskati zadovoljivo rešitev. Tudi v večini je prišlo do različnih pogledov na zadevo. Tako je namreč Zveza levice zagovarjala ohranitev parkirnih mest za občinske svetnike in odbornike, ker pač gre za institucionalne predstavnike in je prav, da se jim omogoči opravljanje institucionalne dolžnosti.
Malo pred drugo uro v četrtek zjutraj so se svetniki vrnili v dvorano občinskega sveta, da bi nadaljevali z razpravo. Čakalo pa jih je presenečenje. Župan Cosolini se je odločil, da umakne sporni sklep, in napovedal, da bo v kratkem izdal odredbo, v kateri bo sam odločil, kaj bo z območjem za občinsko palačo.
Dejansko je osvojil stališče Alessie Rosolen.
M.K.
/
TRST
Četrtek, 19. decembra 2013
7
narodna in študijska knjižnica - Več novosti, ki pa sinoči niso prišle do izraza
Napetega občnega zbora niso izpeljali do konca
Takega občnega zbora še nismo videli. Na sedežu Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Ulici San Francesco smo sinoči prisostvovali prihodu kakih 25 nečlanov z zastavo sindikata USB, ki so pred kratkim neuspešno zaprosili za včlanitev v NŠK. Napovedani izredni občni zbor se je medtem spremenil v rednega, nečlani pa so kljub nasprotovanju vodstva NŠK (posredovali so policisti oddelka Digos, ki pa so pojasnili, da nezaželenih gostov ne morejo zapoditi) spremljali sejo in tudi sami prevzeli besedo. Po živahni izmenjavi mnenj se je občni zbor predčasno končal, ne da bi na njem sprejeli kakršenkoli sklepa.
Na napetem občnem zboru so sicer objavili nekatere pozitivne novosti, ki jih NŠK ob ugodni finančni sliki uvaja v tem obdobju. Predsednica Martina Strain je v na novo opremljeni čitalnici napovedala odprtje mladinskega odseka NŠK v Narodnem domu v Ul. Filzi s čitalnicama, ki bosta namenjeni pretežno šolam, za vse člane pa bodo na voljo časopisi in revije. V Ul. Mon-tecchi (nad uredništvom Primorskega dnevnika) bodo čez mesec dni spet odprli Odsek za zgodovino, specializirano podjetje iz Slovenije pa je že digitaliziralo približno polovico arhiva Maria Magajne. Strainova je omenila še dragoceno sodelovanje z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in s Slo-rijem. Tanja Vessel je povedala, da je bilanca na pozitivni ničli, novosti pa si je NŠK privoščila s 60.000 evri povečane javne dotacije. Januarja bosta dvema uslužbenkama podaljšali delovni čas. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je čestital upravnemu odboru, ki Slovencem utira pot v Narodni in Trgovski dom. Knjižnica se prenavlja in ponuja odjemalcem vse boljše storitve: »To je dejstvo, vse ostalo je folklora«.
Občni zbor, ki so ga slovensko in italijansko govoreči nečlani spremljali stoje in mestoma s klepetanjem, se je začel z nedorečenostjo. V prejšnjih dneh je bil po pomoti napovedan izredni občni zbor, ki po statutu terja več kot polovično udeležbo, člani upravnega odbora pa so uvedli redni občni zbor, saj na dnevnem redu ni bilo izrednih sklepov. Samo Pahor je zahteval preštetje
protest v rimu
Desničarski vstajniki brez vozovnic
V sredo je na rimskem trgu Piazza del Popolo kot znano demonstriralo gibanje vstajnikov, ki mu v Italiji rečejo »Forconi« oziroma gibanje gnojnih vil. Med protestniki so izstopali pripadniki skrajno desničarskih gibanj, nekateri so v Rim prispeli iz Trsta. V nočnih urah je skupina okrog 50 demonstrantov povzročila težave na železniški postaji Termini: hoteli so se vrniti domov v Trst, ne da bi kupili železniške vozovnice.
Okrog 23. ure je policija prejela klic v zvezi z ljudmi, ki sedijo v vlaku, a nimajo vozovnic. Trža-čani, po navedbah tiskovne agencije Ansa je v glavnem šlo za skrajne desničarje, so z »zasedbo« vlaka povzročili zamudo. Na postajo je prispelo več policistov, naposled je 35 oseb na njihovo prigovarjanje le kupilo vozovnice. Ostalih 15 je še naprej zahtevalo brezplačno vožnjo do Trsta: policisti so si izpisali njihove osebne podatke, nakar so vztrajneži odšli s perona.
prisotnih, bili so pod 50%.
Sredi večera so besedo samostojno prevzeli predstavniki USB. Ferdinando Ze-bochin je prebral italijansko besedilo, prevajal je donedavni uslužbenec NŠK, odpuščeni zgodovinar in pobudnik protesta Sandi Volk. Izrazila sta željo, da bi se NŠK ovrednotila, a tudi zaskrbljenost nad njenim vodenjem (presenetljivo sta vpletla afero TKB oz. nečedne posle med Slovenci in Giuliom Camberjem). Zahtevala sta takojšnje sprejetje novih članov, saj je NŠK zavrnila 207 prošenj iz Volkovih in USB-jevih krogov (NŠK šteje trenutno 120 članov). Jedro vsega pa je bil trenutek, ko je Sandi Volk od upravnega odbora zahteval odprtje Odseka za zgodovino (ki ga je pravkar napovedala Strainova) in »ponovno zaposlitev zgodovinarja Sandija Volka,« njega samega. Po medsebojnih prekinitvah in Volkovi »monopolizaciji« občnega zbora je predsednici prekipelo, ob 19.55 je predčasno »odpiskala« konec.
Prerekanje pa se je nadaljevalo in zgodovinarjev brat Pavel Volk je zaradi nepravilno vodenega občnega zbora napovedal nove tožbe. Konec slab, skoraj vse slabo. Ostajata širitev in osvežitev dejavnosti knjižnice, ki sinoči nista prišli do izraza. (af)
Zgoraj predsednica NŠK Martina Strain (desno) in blagajničarka Tanja Vessel; desno brata Volk, Samo Pahor in drugi udeleženci razgibanega večera; na pobudo sindikata USB in Sandija Volka je 207 ljudi pred kratkim neuspešno zaprosilo za včlanitev v NŠK, ki šteje 120 članov
foto damjan
ulica teatro romano - Včeraj pet ur zaprta za promet
Med odvažanjem materiala tovornjaki prekrili ulico z blatom
Izvoz z gradbišča ...
...in pranje spolzkega cestišča
foto damjan
Ulica Teatro romano je bila včeraj približno od 12. do 17. ure zaprta za promet, ker se je cestišče prelevilo v ... drsališče. Pri tržaški občinski policiji so povedali, da so tovornjaki, ki odvažajo odpadni material z gradbišča nove parkirne hiše pod Sv.
Justom (izkopavanje je blizu sklepne faze), pomazali ulico z blatom oziroma razmočenim prahom. Vožnja ni bila varna, k sreči ni prišlo do nobene nesreče. Ulico so zaprli za promet vse od nabrežja do Korza, čiščenje se je zavleklo do poznega popoldneva.
Boris Pahor v Miljah
Drevi bo ob 18.uri v Verdijevem gledališču v Miljah potekal večer posvečen Borisu Pahorju. S pisateljem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Beseda bo tekla o monografiji »Tako sem živel. Stoletje Borisa Pahorja«, ki je izšla letos pri Cankarjevi založbi, ter o njenem prevodu v italijanščino, ki je pravkar izšel pri založbi Bompiani v Milanu. Večer, ki bo potekal v italijanskem jeziku, prireja Občina Milje v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga.
Božičnica gojencev GM v cerkvi v Nabrežini
V cerkvi sv. Roka v Nabrežini bo nocoj ob 20. uri božičnica učencev Glasbene matice iz Trsta. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina v sklopu prireditve Božič z nami 2013 v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta in s finančno podporo Pokrajine Trst.
Koncert Srečno v Šempolaju
Skd Vigred vabi drevi ob 20.uri v Štalco v Šempolaju na zaključno pobudo veselega decembra 2013, to je koncert Srečno. Na večeru sodelujejo skupine: Vigred - Kraški Fenomeni, To smo mi, Domači zvoki, Rock na Bndimi, Upnska mularija, Hackers, Turbo polka, pevka Laura Budal ob spremljavi Aljoše Sak-side, Danjel Rebula in še kateri prijatelj društva Vigred. V Štalci so tudi na razpolago društveni koledarji in voščilnice. Nocoj bo tudi priložnost za izmenjavo voščil in zdra-vico novemu letu.
Božič z Emergency
Kdor še ni nabavil vseh božičnih daril, lahko jutri obišče dvorano etične banke (Banca Etica) v Ul. Donizetti 5/a. Od 16. do 19.30 ga bodo tam pričakali prostovoljci tržaške humanitarne organizacije Emergency, ki bodo ponujali raznorazna darila oz. majčke, pisala, obeske in podobno ter sprejemali nove člane. Zbrana sredstva bodo namenili centru za materinstvo v Anabahu v dolini Panšir v Afganistanu, kjer ženskam nudijo ginekološke preglede in jim pomagajo pri rojevanju. Naj zabeležimo, da je to edina tovrstna specializirana, brezplačna struktura v celi regiji, kjer se mesečno rodi 300 otrok.
Praznični sejem v Rojanu
Združenje Roiano per tutti prireja danes in jutri (od 10. do 20. ure) v prostorih nekdanje tovarne Stock (2. nadstropje) v Rojanu božični sejem, pri katerem sodeluje 25 razstavljavcev. Jutri bo ravno tam zaživel tudi sejem rabljenih predmetov.
Swing na Borznem trgu
Na Borznem trgu bo danes od 16.30 do 18.30 donele najznamenitejše božične pesmi v swing različici. Sledil bo koncert zbora tržaških alpincev ob 18.30 na Velikem trgu.
Pri Miramaru prevrnjen avtomobil, težave v prometu
Včeraj okrog 17. ure je pri Mira-maru, na koncu Miramarskega drevoreda, prišlo do prometne nesreče. Voznica avtomobila ford fiesta, ki je peljala v smeri proti Trstu, je treščila v drog na otoku za pešce, ki deli vozna pasova. Dve lažje poškodovani osebi so prepeljali na pregled v bolnico, Obalno cesto pa so mestni redarji začasno zaprli za promet. Gasilci so se ukvarjali s čiščenjem cestišča, saj se je iz vozila izlilo gorivo.
8
Sreda, 18. decembra 2013
TRST
/
novinarski krožek - Na občini proslavili 50-letnico delovanja
sindikati - Dogovor
Kraj
• ■ t š • v	■ ■ š Evergreen
i kritičnih debat p"1*«'
V sejni dvorani občinskega sveta so včeraj slavili 50-letnico tržaškega novinarskega krožka, ki mu trenutno predseduje Roberto Weber. Krajše slovesnosti so se udeležili številni novinarji, ki sta jih pozdravila predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in podžupanja Fa-biana Martini, oba sicer tudi imetnika novinarske izkaznice. Furlanič je izpostavil pomen novinarskega poklica, ki ga vedno bolj ogrožajo sodobne oblike posredovanja informacij in krčenje sredstev za založniško dejavnost. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da se v novinarskem poklicu povečuje negotovost. Vloga medijev v demokratični družbi ostaja tako pomembna, kot je bila pred 50-imi leti, pa čeprav se je v tem času močno spremenil način novinarskega dela. Podobnega mnenja je tudi podžupanja Fabiana Martini, ki je spomnila, kakšno vlogo ima novinarski krožek.
O tem je podrobneje spregovoril tajnik krožka Gianni Martellozzo, ki je predstavil, o čem vsem debatirajo v novinarskem krožku. Povedal je tudi, da so ob okroglem jubileju izdali publikacijo z naslovom Circolo della Stampa di Trieste - 50 anni di storia, arte e cultura, v kateri so se v besedi in sliki na poljuden način ozrli v preteklost. Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik sindikata novinarjev Carlo Muscatello, ki je prepričan, da še naprej potrebujemo krožek, v katerem se lahko debatira o aktualnih temah. Govornik je spomnil, da je njihov krožek dovzeten za vse vrste diskusij, rade volje pa prisluhnejo tudi mnenjem in stališčem širše javnosti. Svoj poseg je zaključil z ugotovitvijo, da brez korektnega posredovanja informacij ni demokracije. O tem, da bo novinarski krožek še naprej predstavljal pomembno stično točko, je govoril predsednik novinarske zbornice Cristiano Degano, ki je prepričan, da kljub socialnim omrežjem, ki so prinesla drugačen način dela, delo novinarjev ostaja pomembno. Še več, v teh časih morajo biti novinarji še bolj odgovorni in verodostojni, je prepričan Degano.
Osrednja svečanost ob 50-letnici delovanja tržaškega novinarskega krožka se bo nadaljevala nocoj v kavarni San Marco, kjer bodo ob prijetnem druženju predstavili zgodovino krožka. (sč)
26 odpustov
Družba Evergreen Shipping Agency ne bo odpuščala zaposlenih. V začetku decembra so napovedali, da imajo 26 presežkov med 97 zaposlenimi v Livornu, Trstu, Taran-tu, Genovi, Benetkah in Milanu in da bodo te delavce in uslužbence dali v mobilnost. Ukrep naj bi prizadel 5 od 8 zaposlenih v Trstu.
S posredovanjem sindikatov Cgil, Cisl in Uil je včeraj prišlo do dogovora, da ne bodo odpuščali nikogar, pač pa bodo presežku delovne sile kljubovali z uvedbo solidarnostnih pogodb. Zaposlenim bodo okrnili delovni urnik, s čemer bodo morali žrtvovati tudi del mesečnega dohodka, v zameno pa bodo vsi ohranili delovno mesto. Tajnik sindikata prevoznikov Filt-Cgil v Trstu Renato Kneipp je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom.
Novinarje je pozdravil predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič
foto damjan
trst - Božično drevesce na Velikem trgu
Enkrat gre ose' na led
Od najgršega do najlepšega ... Potem ko so se Tržačani lani hudovali nad klavrnim in precej žalostnim božičnim drevescem na Velikem trgu, se letos res nimajo česa pritoževati. Dnevnik Il Sole 24 ore je namreč na svoji spletni strani objavil 28 fotografij najlepših božičnih drevesc na svetu in ... glej čudo, med njimi se je pojavila tudi letošnja božična jelka, ki se praznično bohoti pred tržaškim županstvom na Velikem trgu.
Ob božičnih jelkah v Varšavi, Seulu, Moskvi, Nici, Washingtonu, Bruslju in Rimu se je na fotografijah gospodarskega dnevnika znašlo tudi tržaško drevesce, ki prihaja sicer iz Auronza. Ocenjevalce je prepričala celotna praznična scenografija, ki se mimoidočim ponuja na trgu: velikansko jelko, ki jo krasijo božične lučke, dodatno bogatijo jaslice v skorajda naravni velikosti. K čarobnemu vzdušju pa pripomore seveda tudi elegantno bela občinska palača, nad katero se v decembrskih večernih urah poigravajo pisane lučke.
Božično vzdušje pričarajo tudi jaslice in razsvetljeno županstvo
dolina - Občina
Spomin na umetnika Borisa Zuliana
Županja Občine Dolina Fulvia Premolin nam je poslala v objavo sledeči zapis v spomin na te dni preminulega umetnika Borisa Zuliana.
Umetniku, kolegu in dobitniku Odličja prijateljstva in, ne nazadnje, prijatelju Borisu Zulianu.
Dolgoletni profesor in slikarski mojster Boris Zulian je tako iz človeškega kot z umetniškega in poklicnega vidika bil vedno tesno povezan s svojim Bregom. Občina Dolina mu je zato leta 2005 podelila Odličje prijateljstva, da bi se mu na najboljši način oddolžila in istočasno podčrtala pomen njegovega likovnega ustvarjanja.
Boris Zulian je bil tudi priljubljen dolgoletni profesor na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča, kjer je poučeval celih 26 let. Spominjamo se ga kot pokončnega in vedrega človeka širokih obzorij, ki je svojim učencem in kolegom prav gotovo veliko dal.
Njegova slikarska pot se je začela že v rani mladosti. Prva pomembnejša dela nastanejo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let in od takrat dalje so vseskozi nastajala najrazličnejše stvaritve, ki bogatijo našo likovno zakladnico. Njegova bibliografija je tako bogata, da jo je skoraj nemogoče zajeti v nekaj stavkih. Boris Zu-lian je s svojim opusom umetniški izraz Trsta vrhunsko zastopal doma in v tujini: v njem se prepletajo navezanost na domače okolje in oboževanje korenin, pridih sredozemske krajine, zlasti njenih barv in kontrastov ter njenega vonja. Zulian je bil grafik, rezbar, ilustrator, slikar predvsem pa umetnik globokega duha in izjemno tople in neposredne človečnosti. Znal je potrkati na srce prav vsakogar, še zlasti pri svojih ljudeh, ki jim je tudi želel pokloniti del svojih slik z namenom, da bi ostale v njegovem domačem kraju. Upam, da se bo njegova želja, za katero se je zavzemal tik pred svojim odhodom, uresničila. Hvaležni smo mu za vse in ohranili ga bomo v lepem spominu, predvsem v trenutkih, ko se bomo ozrli v njegova dela.
Hvala, dragi Boris, naj ti bo lahka domača zemlja.
Županja občine Dolina Fulvia Premolin
križ - Obisk višje svetovalke Andreje Duhovnik
Ob Prešernovem rojstnem dnevu so učenci dobili poln voziček knjig
Ob Prešernovem rojstnem dnevu je kriške osnovnošolce 3. decembra presenetil obisk višje svetovalke za slovenske šole v Italiji, gospe Andreje Duhovnik Antoni. Prišla je z zelenim vozičkom polnim knjig, ki jih je darovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Za osnovne šole je prinesla najlepšo slovensko slikanico 2013, Prešernovo Zdravljico z ilustracijami Damijana Stepančiča ter letošnjo »večernico«, nagrado za
najboljše delo za otroke in mladino, knjigo Petra Svetine Ropotarna. RTV Slovenija pa je dostavila še knjižici o tem, kako delujeta televizija in radio.
Nižji srednji šoli pa bosta poleg knjižic o televiziji in radiju dobili še monografijo Borisa Pan-gerca o Ignaciju Oti. Ob predaji knjig je nastal spodnji posnetek. Učitelji in profesorji Večstopenjske šole na Opčinah se prisrčno zahvaljujemo za darilo.
padriče - Obisk predsednika vhodnokraškega rajona
Srečanje s čebelarji
Predsednik društva Novak je Milkovicu predstavil želje in probleme čebelarjev
Predsednik rajonskega sveta Marco Milkovic s predsednikom društva čebelarjev Danjelom Novakom
Pred dnevi je bil na vljudnostnem obisku na sedežu Društva slovenskih čebelarjev - Trst na Padričah, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marco Milkovic. Predsednik društva Novak je izpostavil, da je do srečanja prišlo zato, da se društvo predstavi javnemu upravitelju, ker je sedež čebelarskega društva ravno na ozemlju kateremu Milkovic predseduje. V nadaljeva-
nju pogovora so iznesli predloge in probleme, ki tarejo tržaške čebelarje. Ob koncu plodnega pogovora je Milkovic zaželel društvu uspešno delovanje in obljubil, da bo po svojih institucionalnih pristojnostih tudi pomagal pri zasledovanju ciljev, ki so si jih zastavili čebelarji. Preden so se razšli pa so gostu tudi ob priliki bližajočih se praznikov podarili dobrote iz čebeljega panja.
/
TRST
Petek, 20. decembra 2013
1 1
šolsko usmerjanje - Na pobudo Pokrajine na Pomorski postaji
Pred težko izbiro
Na Pomorski postaji je včeraj popoldne potekal 4. sejem izobraževanja in poklicev, ki ga pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju z vsemi šolami na Tržaškem in z Deželnim šolskim uradom. Pisana druščina dijakov, ki obiskujejo zadnje razrede nižjih srednjih šol, se je množično udeležila sejma, ki jim že pred uradnimi informativnimi dnevi ponuja predstavitve izobraževalnih programov in študijske in zaposlitvene informacije.
Na sejmu so bili zbrani tako programi slovenskih kot tudi italijanskih šol. Učno osebje in dijaki so obiskovalcem na enem mestu ponujali pomoč pri odločitvi o nadaljnem šolanju. Veliko šolarjev je na sejem prišlo v družbi staršev, ki bodo bržkone dobrodošla pomoč pri tako pomembni odločitvi. Odlično obiskane so bile tudi stojnice slovenskih šol, ki so svoje programe predstavljale na zelo zanimiv način. Državni znanstveni licej F. Prešerna je za to priložnost pripravil li-
čno opremljeno zgibanko, na kateri so zbrali koristne informacije. S pomočjo power-pointa so prikazovali tudi projekte, ki jih izvaja njihova šolska ustanova, dijak Alex pa je obiskovalcem iz prve roke govoril, zakaj je licej F. Prešerna prava izbira. Lepo se je predstavil tudi humanistični licej A. M. Slomška, ki ponuja osnovo za humanistične študije. Naša sogovornica nam je razložila, da nameravajo v prihodnjem šolskem letu uvesti hrvaški ali španski jezik kot drugi jezik. Odločili se bodo na podlagi ankete, ki jo že izvajajo med potencialnimi gimnazijci, zaenkrat pa prevladuje zanimanje za španski jezik. Na naše vprašanje, po čem se ta šola razlikuje od drugih, so nam odgovorili, da je razlika predvsem v tem, da v ospredje postavlja osebno rast dijaka.
Precej bodočih dijakov je bilo tudi pri stojnici Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa, ki je na roko pisan vsem, ki imajo radi projektiranje, upravljanje te-
Levo info-točka liceja Franceta Prešerna, desno liceja A. M. Slomška in tehničnega zavoda Žige Zoisa
foto damjan
ritorija ... Na vprašanje, kako kriza v gradbenem sektorju pogojuje izbiro mladih za ta poklic, so nam odgovorili, da je opazen upad zanimanja, a je mlade treba prepričati, da bomo prej ali slej izšli iz te krize. Na tej šoli namreč veliko pozornost posvečajo tudi sodobnim oblikam gradbenega pristopa, med katerimi so trajnostni razvoj in ekološke hiše. Nič manj obiskana pa ni bila stojnica tehničnega zavoda Jožef Štefan, ki bo zadovoljil vse ljubitelje kemije, elektronike, mehanike in podobnih predmetov.
Bodoče dijake je najbolj zanimalo, kakšen je predmetnik in koliko ur tedensko traja učni program, zbirali pa so tudi informacije o zaposlitvenih možnostih. Zelo spodbuden je tudi podatek, da so vsi naši mladi sogovorniki izrazili zanimanje za naravoslovne vede, ki so bile morda v zadnjem času nekoliko zapostavljene. Vsem obiskovalcem je bilo tudi skupno, da izbira višje srednje šole
božični čas - Na obeh prireditvah nastopali otroci oz. dijaki
Božičnica Bevkove šole na Opčinah
•	v	•	■■ •••	■
in srečanje v Marijinem domu
V znamenju pesmi in besede je župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v sredo popoldne potekala božičnica domače Osnovne šole Franceta Bevka. Učenci vseh razredov so sodelovali pri sporedu, ki je poleg recitacij verzov, katerih začetnice so sestavljale akrostih, saj so skupaj tvorile besede Božič in Novo leto (pri slednjem so imeli še posebno vlogo petošolci), obsegal tudi izvedbo nekaterih priljubljenih skladb iz domače in mednarodne zakladnice pod vodstvom zborovodkinje Jane Drasič. Ob učiteljici Nadji Sossi je v imenu open-ske večstopenjske šole navzoče nagovorila ravnateljica Marina Castellani z voščilom ob bližajočih se praznikih, podobno je izzvenel tudi pozdrav gostitelja - župnika Franca Pohajača.
Med predbožičnimi prireditvami, ki so v prejšnjih dneh stekle po naših krajih, velja omeniti tudi tisto, ki je v nedeljo popoldne v Marijinem domu pri Sv. Ivanu potekala pod naslovom V pričakovanju Božiča. Šlo je za pobudo društva Marij Kogoj, katerega člani so za to priložnost priredili program glasbenih točk, recitacij ter adventnih in božičnih razmišljanj, ki so ga pod mentorstvom Eve Fičur in Ane Fajdiga izvedli učenci Večstopenjske šole Vladimirja Bartola in nekateri višješolci, medtem ko je kriški župnik Maks Suard podal krajšo priložnostno misel. Prisotni, ki jih je nagovoril tudi predsednik društva Kogoj Francesco Biancuzzi, so lahko ob tej priložnosti kupili piškote in voščilnice, ki so jih v okviru dveh delavnic, ki sta potekali v novembru oz. decembru, izdelali svetoivanski otroci.
Pevski nastop učencev OŠ F. Bevka v openski cerkvi
foto damjan
Učenci in dijaki so v Marijinem domu peli in recitirali
foto iz
dejansko ni lahka, pri tem pa jim je s svojim nagovorom v dvorani Saturnia pomagala pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je namignila, kaj naj mladi napišejo na vpisne pole. Po njenem prepričanju morajo izbrati tisto izobraževalno usmeritev, ki jim je všeč, odsvetovala pa jim je izbiro določene šole samo zaradi krajšega urnika. Odbornica je tudi poudarila, da višja srednja šola predstavlja zelo pomembno obdobje, v kate-
rem se dijaki osebnostno izoblikujejo. Poslušalci so tudi slišali, da je pravilna izbira šole pomembna že zaradi tega, da se bodo z veseljem zagrizli v učenje debelih knjig. Med govorniki je bil včeraj tudi Tomaž Simčič z Deželnega šolskega urada, Cesira Militello in Francesca Pedron pa sta med drugim postregli tudi z zelo koristnimi informacijami o poklicih, ki zagotavljajo, da težav z iskanjem službe ne bo. (sč)
milje - V domu upokojencev
Božična tombola in obisk učencev
Najstarejša in najmlajša generacija Miljčanov se je v ponedeljek v popoldanskih urah sešla v domu upokojencev v ulici Ubaldini. Osnovnošolci COŠ A.Bubnič so se najprej predstavili s krajšim venčkom božičnih pesmi, nakar so se podali med starejše občane in jim pridno pomagali pri igranju vsem priljubne tombole. Učenci so obdarili zmagovalce z različnimi dobrotami, za vse sodelujoče dedke, babice in uslužbence pa so otroci izdelali majhno presenečenje.
W " Bar	G	Fernetiči 13 / / Repentabor 1 tel. 040 216978
ODPRTO VSAK DAN OD 6.00 DO 21.00 DECEMBRA TUDI OB NEDELJAH OD 8.00 D013.00 ^jki P! mmmm / BOŽIČNA PONUDBA / Aparat za kavo "Illy" samo 180,00 €		
10
Petek, 20. decembra 2013
TRST
/
zgonik - V nedeljo v športnem centru
Boris Kobal s predstavo »Po mojem Slovenci ...«
Z novo predstavo, s svojim proti kriznim programom, s pripovedjo o človeku, ki se znajde v raznih situacijah, spet prihaja med nas Boris Kobal, pisec, igralec, satirik - kritik sebe in sveta , ki nas obdaja ... V nedeljo, 22. decembra, v športno-kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 18. uri si bomo lahko ogledali izvirno avtorsko predstavo Po mojem Slovenci.... Podpisala sta jo Boris Ko-bal in Branko Završan, v njej nastopata sam Kobal ter glasbenica Polona Janežič.
Slovenci in Slovenija ... ni nujno, da se ta dva pojma vedno ujemata. Med njima je vedno prihajalo do konfliktnih situacij in to ne po krivdi Slovenije. Ona je tam od vedno, uradno šele dobrih dvajset let, nič hudega sluteč in ni Slovenija kriva, da je »fasala« Slovence. Ta narod, ki si želi biti po nemško discipliniran, po drugi strani pa balkansko razposajen. Ta narod zdaj ne ve, kaj bi s samim seboj. Predstava Po mojem Sloven-
Ženske izpovedi
V	okviru pobude Pripovedovati se v Trstu, ki ga prireja združenje Udi - Il caf-fe' delle donne bo drevi ob 19.30 Cristina Lipanje v hotelu Colombia v Ul. Geppa gostila novo žensko srečanje. Tokrat bodo nastopile Jacqueline Grandia, Fabiola Faidiga, Lucia Krasovec Lucas, Makri Milič, Monika Milič, Federica Parri, Annamaria Percavassi, Mirella Pipani, Laura Poretti, Marina Ses-si in Rosalba Trevisani.
Rovattijev Basaglia
Na sedežu Impact hub (Ul. Cavana 14) bodo danes ob 18.30 predstavili zadnjo knjigo filozofa Pier Alda Rovattija »Re-stituire la soggettivita.' Lezioni sul pen-siero di Franco Basaglia«. Z avtorjem se bodo pogovarjali novinarka Anita Eu-sebi, Franco Rotelli in Peppe DellAcqua.
Magazzino 18 tudi
■ •• • •	v v g •
v knjigi in zgoščenki
Predstava Magazzino 18 Simoneja Cri-sticchija bo od danes dostopna tudi v obliki knjige in zgoščenke, ki sta izšli v zbirki I quaderni del teatro, ki jo izdaja Stalno gledališče FJK. Tako knjigo (s celotnim tekstom predstave, novinarskimi dodatki, biografijami nastopajočih in fotografijami vložki) kot glasbeni cd si bo mogoče zagotoviti pri blagajni gledališča in v knjigarnah Minerva, Lovat, Ubik, Nero su bianco in Achille za 20 evrov.
Scortegagna razstavlja
V	občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu 4 bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Lucia Scortegagna »Pen-siero fluido«. Na ogled bo 10 skulptur iz različnih materialov in barv. Ogled je brezplačen, razstava bo odprta do 8. januarja (od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure).
S Kobalom bo na priložnostnem odru nastopila glasbenica Polona Janežič
ci... je pripoved o človeku, ki trči v najrazličnejše situacije današnje stvarnosti. Skuša razmisliti o našem vsakdanu in si ustvariti svoje mnenje, a se izkaže, da je to presneto težko delo, saj se znajde v labirintu kontradikcij in hudomušnih rezultatov.
Tako kot je znani pevec, pisatelj, ka-baretist Giorgio Gaber pel o krhkosti človeške eksistence in nas stalno opominjal pred neumnostjo, ki preti za vogalom in nikoli ne počiva, sta si tudi naša dva avtorja zamislila, da bi bilo vredno predstaviti ta njegov žanr »teatro canzone«, se pravi monolog kateremu sledi pesem, tudi naši publiki. Njegove tekste sta avtorja skrbno izbrala, jih prevedla in jih prilagodila našemu prostoru. Ugotovila sta, da imamo veliko skupnega!
Vstopnice lahko dobite v preprodaji, in sicer v Tržaški knjigarni v Trstu in na Opčinah, v Caffe' Guštin na Pro-seku in v Kavarni Gruden v Nabrežini.
ssg - Praznični dogodki
Nevihta, Magnifico in Čarovnik iz Oza
V Slovenskem stalnem gledališču je december mesec prazničnih dogodkov za različne želje. Romantične duše, ki ljubijo klasične tekste in strastne zgodbe, so vabljene na abonmajsko gostujočo predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega NEVIHTA Aleksandra Nikolajeviča Ostrov-skega. Besedilo je plastičen izsek iz življenja trgovcev, ki so si samovoljno uredili lastno hierarhijo, sestavljeno iz bogastva in moči posameznika. Predvsem pa je zgodba o prepovedani ljubezni v oklepu malomeščanske srenje, ki je v uprizoritvi režiserja Jerneja Lorencija prejela nagrado kot najboljša predstava lanskega Borštnikovega srečanja. V veliki dvorani SSG bo na sporedu jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16.00 (z brezplačnim avtobusnim prevozom za popoldansko ponovitev).
Prihodnji teden, v petek, 27. decembra ob 21.uri pa bo na vrsti enkratni glasbeni dogodek in sicer koncert MAGNIFICA (na sliki) z novim projektom v sodelovanju z Srbskim vojnim orkestrom Stanislav Binički. Ta bo edina tržaška etapa evropske turneje, na kateri bodo velike uspešnice Magnifica in predvsem filmska glasba iz filma Montevideo, Bog te video zazvenele v lesku orkestrskih priredb. Vstopnice za glasbeni dogodek bi lahko postale originalna ideja za darilo ob praznikih...
Napovedana ponovitev uprizoritve Zlatega zmaja Rolanda Schimmelpfen-niga žal odpade, cikel praznični dogodkov pa bo zaključila plesna pravljica za družine ČAROVNIK IZ OZA z enkratnim gostovanjem toskanskega ansambla Kaos Balletto v sodelovanju z Artisti As-sociati-Circuito Danza FVG. Multime-dijska plesna predstava, ki uporablja na-
koncert - Radio Zastava nocoj v Trstu
V Mieli predstavitev zgoščenke Silentium
t
AfarÄ j
% V*

m*
t y
Jf
k
& i
Po uspešni decembrski turneji v Veliki Britaniji, absolutnem drugem mestu na mednarodnem tekmovanju tru-baških skupin v Guči in nastopom, na povabilo Emira Kusturice, na Kustendorf festivalu, bo balkan-klezmer skupina Radio Zastava sklenila uspešno leto 2013 z izidom nove zgoščenke Silentium. Ob izidu CD-ja so pripravili tri predstavitvene koncerte v Gorici, Trstu in Vidmu, se pravi v mestih, iz katerih izhajajo člani skupine.
Predstavitveni koncert v Trstu bo na sporedu nocoj v Gledališču Miela. Tržaško predstavitev, z začetkom ob 21. uri, prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika, v soorganizaciji z Gledališčem Miela in v sodelovanju z Občino Trst. Vstopnice za koncert, ki so v pred-prodaji na prodajnih mestih Vivaticket in bodo na razpolago nocoj od 19.30 dalje pri blagajni gledališča Miela. Vstopnina znaša 10 €, v ceni pa je vključen tudi CD skupine Radio Zastava, ki ga bodo obiskovalci prejeli ob vstopu v dvorano.
Po osmih letih delovanja in mno-
Včeraj danes
[I] Lekarne
gih koncertih v Severni Italiji, Avstriji, Sloveniji, Franciji, Rusiji in Veliki Britaniji, bo skupina Radio Zastava v živo nastopila s skladbami iz novega cd-ja ter z vrsto znanih balkan in klezmer uspešnic. Skupina Radio Zastava je nastala leta 2005. Ze od samega začetka je bila gonilna sila članov benda želja po zabavi. Veselo in razposajeno vzdušje je že na njihovih prvih koncertih prevzelo poslušalce, tako da se je Radio Zastava kaj kmalu uveljavila na glasbenih prizoriščih balkan glasbe. Skupino trenutno seta-vljajo Nico Rinaldi (saksofon), Gabriele Cancelli (trobenta), Leo Virgili (pozavna), David Cej (harmonika), Predrag Pijuno-vic (tapan), Stefano Bragagnolo (tolkala), Marco Kappel (helikon) in Walter Gri-son (saksofon). Na nocojšnjem predstavitvenem koncertu v gledališču Miela bodo z njimi nastopili tudi bivši člani skupine ter gostje, ki so sodelovali pri snemanju nove zgoščenke, kot na primer Gi-no Jevdjevic - vokalist ameriške skupine Kultur Shock ter priznani pianist Giorgio Pacorig.
predne oblike videotehnologije, bo na sporedu v petek, 3. januarja ob 20.uri in je primerna za otroke, najstnike (in starše). Interakcija plesalcev s projekcijami-videomapping bo podarila poseben čar pravljici o deklici, ki se sooča s težavami odraščajoče dobe in njenimi strahovi v stiku z vrsto fantazijskih bitji in s prepričanjem, da je na drugi strani mavrice čisto drugačen in boljši svet. Vstopnice za vse dogodke so že v predprodaji pri blagajni SSG (vsak dan od 10. do 15. ure) in na www.vivaticket.it
Danes, PETEK, 20. decembra 2013
JULIJ
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 9.51.
Jutri, SOBOTA, 21. decembra 2013
TOMAŽ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 1023 mb pada, vlaga 79-odstotna, veter 7 km na uro juho-zahodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje C.
Do sobote, 21. decembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ul. 33 - 040 638454.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Colpi di fortuna«.
ARISTON - 18.15, 20.00 »Il paradiso degli orchi«; 21.30 »Blancanieves«; 16.00 »Una giornata da paura«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Aqui y alla - Qui e la'«; 20.00 »Spaghetti Story«; 18.15 »The Box«.
FELLINI - 15.30 »Free Birds - Tacchi-ni in fuga«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.25, 20.00, 21.40 »La mafia uccide solo d'estate«.
KOPER - PLANET TUŠ - 23.00 »Do-stavljalec«; 18.50 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 17.45, 18.40, 20.45, 22.00 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.00, 20.15 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 20.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 15.30, 17.05 »Jelenček Niko 2«; 15.15, 16.00 »Jurij in pogumni vitezi«; 16.30, 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 15.45 »Ledeno kraljestvo 3D«; 23.00 »Legende v Vegasu«; 21.00 »Philomena«; 18.45 »Vesoljski pirat kapitan Harlock«; 21.10 »Vse je izgubljeno«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.20, 17.05, 18.55, 20.40, 22.30 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 2: 15.20, 16.50 »Il segreto di Babbo Natale«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.20, 18.50, 20.00, 20.35, 22.20 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 21.15 »Lo Hobbit -La desolazione di Smaug 3D«; 16.00, 18.40, 21.40 »Lo Hobbit - La desola-zione di Smaug«.
SUPER - »Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti«.
THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.30, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 18.20, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un fantastico via vai«; 15.20, 16.05, 17.35, 19.50, 22.05 »Disney - Frozen il regno di ghiac-cio«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I so-gni segreti di Walter Mitty«; 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; Dvorana 2: 17.45, 21.00 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.00 »Philomena«; 17.40, 20.00, 22.10 »Colpi di fortuna«.
H Šolske vesti
STARŠI OŠ O. ŽUPANČIČA vabijo na božični sejem, ki bo na šoli danes, 20. decembra, od 8. do 13. ure.
DZZ J. STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure »Dan odprtih vrat«. Nudili vam bomo informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole ter predstavili delovanje kemijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod.
/
TRST
Petek, 20. decembra 2013
1 1
Ei Turističnekmetije
KMEČKI TURIZEM RADETIC SI-DONJA v Medji vasi je odprt od 20. do 30. decembra vsak dan.
Tel.040-208987
[ÏÏ1 Osmice
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel.: 347-3648603.
OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-ilarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049.
SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (ttrada di Fiume). Toplo vabljeni.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni.
S Poslovni oglasi
KMETIJA OTA
BOLJUNEC 600
Novo ekstradeviško oljčno olje in vino, konfekcije.
Do 31.12. vsak dan 14.00-19.00, zaprto 25.12.
Info:3335450076 - 3338487255
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, negovalka starejših ali varuška otrok. Tel.: 320-6303821.
PRODAM drsna vrata (200x210) in pa vhodna vrata (100x210) alu-les. tkup-na cena 200,00 evrov. Tel.: 3281570366.
PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054.
PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250.
Loterija
19. decembra 2013
Bari	16	53	30	22	6
Cagliari	38	18	82	48	26
Firence	58	2	53	60	47
Genova	56	86	20	9	88
Milan	59	4	38	69	84
Neapelj	24	9	35	72	82
Palermo	47	40	32	33	53
Rim	49	83	14	26	58
Turin	65	29	61	56	83
Benetke	13	39	28	70	33
Nazionale	65	79	56	16	33
Super Enalotto Št. 152
10 23 27 39 70 82 jolly 65
Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami brez dobitnika s 5+1 točkami 8 dobitnikov s 5 točkami 792 dobitnikov s 4 točkami 30.395 dobitnikov s 3 točkami
20.761.777,45 € --€ -- €
30.463,29 € 317,44 € 16,28 €
Superstar	35
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
6 dobitnik s 4 točkami	31.744,00 €
134 dobitnikov s 3 točkami	1.628,00 €
2.103 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.514 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
28.320 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina, št. 38. Tel. št.: 335-7794451.
PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 348-2341176 ali 349-2427799.
ŠOP KLJUČEV, na katerem piše »Stanovanje«, smo našli v Devinščini. idor jih je izgubil, naj pokliče na tel. št.: 040-225222.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča člane in prijatelje, da so prosta še zadnja mesta za obisk praznično razsvetljene Ljubljane in božičnih stojnic danes, 20. decembra. ivtobus odpelje iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače) ob 14. uri; postanek na Opči-nah, Dunajska cesta, avtobusna postaja 39 ob 14.15. Dodatne informacije in prijave na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, II. nadstropje, tel. 040-360072.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko-novoletni izlet iz težane, na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, od 29. decembra, do 1. januarja. Ogledali si bomo znamenitosti s seznama UNESCO (Valtice -Lednice, Brno, Trebič, Telč, irome-riž, Olomouc, Center Dunaja, Schonbrun), vinsko klet Valtice, na Morav-skem irasu ogled brezna Macocha in jame Punkva, iusterliz, bojno polje znamenite Napoleonove bitke itd. Informacije na tel. +386 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 30. decembra, na ogled jaslic v Ljubljano. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri pri gledališču. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in je primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert).
IZLET V ISTRO za letošnje 60-letnike: v nedeljo, 19. januarja, gremo z avtobusom v sovinj in nato na kosilo v agriturizem. Sojeni leta 1953 vabljeni, da za 1 dan odložite skrbi in se skupaj poveselimo. Prijave čim prej na tel. št. 348-5608501 (Divna).
13 Obvestila
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 20. decembra: ob 18. uri potopisno predavanje »t kolesom po indijski Himalaji« v gostilni na sazdrtem. Marko Mohorčič bo predstavil zgodbo o dobrem mesecu življenja na kolesu ter najvišjih cestah sveta; ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, zbirališče izpred gostilne. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se ob petkih, ki je najbližji polni luni po predavanju.
SKUPAJ NA OPČINAH... danes, 20. decembra: krožek A.C.t.I. Trieste, Prose-ška ul. 11 - Igre, turnirji, sejem. Nagrade: Božične košare. Program so omogočili člani konzorcija »tkupaj na Op-činah« ter različna openska združenja.
VESELI KOLEDNIKI COŠ P. TOMAŽI-ČA iz Trebč se bodo podali po vasi danes, 20. decembra, zjutraj.
DEVINSKI GRAD bo izjemoma zaprt v soboto, 21., in v nedeljo, 22. decembra.
V VEČNAMENSKEM CENTRU DOLGA KRONA v Dolini bo v soboto, 21. decembra, od 10. do 18. ure potekal božični sejem »Ena dolina okusov« z geslom »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi in ročni izdelki. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost.
KD SLOVAN s Padrič vabi v nedeljo, 22. decembra, ob 17.30 na predbožični aperitiv pod borom na glavnem pa-driškem trgu. Najprej bo na vrsti prižig lučk, nato predstavitev koledarja, loterija ter nastop MePZ Slovan tkala. Isti dan zjutraj ob 10.00 se bodo v prostorih Gozdne zadruge na Padri-
čah zbrali otroci. Na božični ekode-lavnici bodo sestavili božične okraske, s katerimi bomo okrasili bor. Vsak naj s seboj prinese plastenke, lončke in druge predmete.
SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 22. decembra, tradicionalnega tpominske-ga pohoda na Javornik. Odhod na avtomobilski izlet, na razpolago bo tudi društveni kombi, ob 7.00 uri izpred spomenika padlim v irižu. Za prijavo in morebitne informacije je na razpolago tel. št. 338-4913458 (Franc).
KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje o sečnji in novih gozdarskih predpisih, ki bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri v dvorani ZiB na Opčinah. Predavala bosta dr. Aldo Cavani, načelnik Gozdarskega inšpektorata v Trstu in Gorici ter dr. Antonella Za-naro iz iste ustanove.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo med prazniki zaprta od ponedeljka, 23. do torka, 31. decembra.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik, sepentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje tv. Mavra 124 - Sesljan, v petek, 27. decembra, zaprt za stranke. V ponedeljek, 23. decembra, bo deloval od 8.30 do 10.30. Info na tel.: 040-2017398/390.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt od 23. decembra, do vključno 6. januarja.
ŽEGNANJE KONJ bo v četrtek, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu, pri stari cerkvi tv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo tkuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev.
JUS NABREŽINA IN GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Borisom Grudnom, Martinčev, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v petek, 27. decembra, od 18.00 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo vsi skupaj poslovili od starega leta in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo v petek, 27. decembra, vsi uradi zaprti.
SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti 35. spominskega nočnega pohoda v Dražgoše v soboto, 11. januarja, ali nedeljskega pohoda čez Jelovico, da se iz organizacijskih razlogov prijavijo do petka, 27. decembra, na tel. št. 040220155 (Livio).
KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v soboto, 28. decembra, v Bazovici, Ul. S. iosovel 3. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za zborovsko revijo Primorska poje. Sok prijave zapade 31. decembra.
SPDT vabi v sredo, 1. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14.00 na Poklo-nu pri restavraciji Furlan na Sepen-tabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu.
JOGA - SiD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku.
AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja, ki bodo začeli v nedeljo, 12. januarja. Informacije na sedežu društva, Sepentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). Ob priliki bo možen avtobusni prevoz. Informacije ter rezervacije lahko dobite na tel. št.: 335-5476663 (Vanja).
0 Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -
Skupina Fortunato Pavisi organizira na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, da-
nes, 20. decembra, ob 20. uri konferenco »Predstavnik človeštva nas uvaja v izgradnjo notranjosti«. Predava Dario Anderle.
BORIS PAHOR bo danes, 20. decembra, ob 18. uri gost Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine K. Ferluga, v gledališču Verdi v Miljah. S pisateljem se bo Tatjana Rojc pogovarjala o monografiji »Tako sem živel. Stoletje Borisa Pahorja« in njenem prevodu v italijanščino, ki bo izšel pri založbi Bonpiani.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta in s finančno podporo Pokrajine Trst, prireja koncert »Božično pričakovanje« danes, 20. decembra, ob 20.00 v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini. Vabljeni!
OTROCI IN VZGOJITELJICI vabijo na ogled Božičnice, ki bo danes, 20. decembra, ob 13.30 v prostorih otroškega vrtca »Jus Košuta« v Križu.
OTROCI OV UBALDA VRABCA IN UČENCI OŠ TRUBARJA-KAJUHA vabijo na adventni koncert »Zvezde na nebu žare«, ki bo danes, 20. decembra, ob 18.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Gostje koncerta: harmonikar Marko Manin s svojim ansamblom in z bivšimi člani Ansambla bratov Avsenik, solo pevka Tina De-bevec, operna pevca Goran Ruzzier in Regina Parente z učenci, otroci vrtca in učenci osnovne šole iz Bazovice.
SKD TABOR - Prosvetni dom - vabi na glasbeno matinejo »Lunin med« danes, 20. decembra, ob 10.30. Izvajalca Mateja Gorjup in Samo Kutin.
SKD VIGRED - Veseli december v Šem-polaju: danes, 20. decembra, ob 20. uri koncert »Srečno«. Sodelujejo skupine: Vigred - Kraški fenomeni, To smo mi, Domači zvoki, Rock na bndimi, Upenska mularija, Hackers, Turbo polka in pevka Laura Budal.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA vabi na Adventni koncert, ki bo v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah, v soboto, 21. decembra, ob 20.30.
OPENSKI MLADINSKI KROŽEK - SKD Tabor - Prosvetni dom vabi v soboto, 21. decembra, od 20.00 dalje na fešto »Nebojsega X 2«.
POTOVANJE MED BOŽIČNIMI TRADICIJAMI: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji Zbora Tre valli - Tri doline, ZSKD in USCI FVG bo v soboto, 21. decembra, ob 20.30 v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika v San Giovanni al Natisone. Nastopajo Zbor Tre valli-Tri doline-Cravao, San Leonardo (dir. Maria Francesca Gus-setti), Zbor Lis vos dal Natison - San Giovanni al Natisone (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Coro liturgico parrocchiale di San Giovanni al Natisone (dir. Marta Sclauzero) in dijaki ter profesorji srednje šole z glasbeno učno smer »Albert Schweitzer« iz San Giovanni al Natisone.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR vljudno vabi vse občane v soboto, 21. decembra, ob 18. uri pred občinsko hišo na tradicionalno Božičnico. Program bodo sooblikovali otroški vrtec A. Fa-kina, osnovna šola A. Gradnika, pevska zbora Kraški dom in Repentabor.
ZDRUŽENJE SALAAM - Otroci oljke vabi v soboto, 21. decembra, ob 19. uri v večnamensko dvorano v Zgoniku na solidarnostni »Umetniški večer« v podporo palestinskemu-libanonske-mu združenju Beit Atfal Assomoud, ki že desetletja dela v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu in se trenutno sooča s prihodom stotin sirskih družin, ki bežijo pred vojno v Siriji. Nastopili bodo Aleksander Ipavec, Tinkara Kovač, Drago Mislej Mef, Corrado Rojac, skupina Vruja, Mahmud Al Katib s plesalci kluba Roza-na iz Maribora, Pino Roveredo, Božidar Stanišic in Goran Vojnovic. Vstop je prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija).
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
vabi na »Božični koncert«, ki bo v ne-
deljo, 22. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici. Na letošnjem koncertu bo sodeloval zbor srednje šole Igo Gruden.
KULTURNO DRUŠTVO PROMOKRAS vabi na monokomedijo Borisa Koba-la »Po mojem Slovenci...«, ki bo v nedeljo, 22. decembra, v športno kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 18. uri. Info: promokras@gmail.com.
MALI KITARISTI IZ BREGA in Mladinski krožek »Dolina« vabita na božični koncert v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih SKD F. Ventu-rini pri Domju.
MOŠKI GLASOVI V BOŽIČNIH PESMIH: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji MoPZ Tabor - Opčine, ZSKD in USCI FVG bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v cerkvi Lurške Matere Božje na Ferlu-gih. Nastopajo MoPZ Tabor - Opči-ne (dir. David Žerjal), Barški oktet (dir. David Klodič) in MoPZ Štmaver (dir. Nadja Kovic).
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi v nedeljo, 22. decembra, ob 20. uri v cerkev v Šempolaj na božični koncert godalnega orkestra in vokalnih solistov Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem SCGV Emil Komel in s finančno podporo Pokrajine Trst.
SKLAD MITJA ČUK, Proseška ul. 131/133 - Opčine, sporoča, da bo skupna razstava »Kraška sinfonija« na ogled do vključno nedelje, 22. decembra, vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 23. decembra, podoživljajo božično skrivnost z nadškofom v pokoju msgr. Alojzijem Uranom v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30.
GLASBENA MATICA prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri v kavarni Caffe degli Specchi, trg Unita 7. Nastopajo učenci klavirja Linda Cappellini, Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos in Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli. Vljudno vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 35. božični koncert, ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih.
SVETI ŠTEFAN V BOLJUNCU: ob 14.30 tradicionalno lučanje na G'rici, v organizaciji Dekliške Boljunec; ob 18.00 nastop Tamburaškega ansambla F. Prešeren, pod vodstvom Ervina Žer-jala in MoPZ Fantje pod Latnikom, pod vodstvom Manuela Purgerja. Sledi veseloigra »P'ruoka z' an soud« v izvedbi domače dramske skupine in režiji Adrijana Rustje, v občinskem gledališču v Boljuncu, pod pokroviteljstvom Občine Dolina. Toplo vabljeni.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO opozarja, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 27. natečaju za večletne in enkratne študijske nagrade Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJK. Prosilci morajo zahtevano dokumentacijo do takrat dostaviti ali poslati po navadni pošti na sedež društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Dodatne informacije na dobrodelno@libero.it.
Prispevki
V	spomin na sošolca in prijatelja Davorina Križmančiča daruje Ingrid Kralj 30,00 evrov za AŠD Zarja.
V	spomin na brata Davida daruje Marta Rebula z družino 50,00 evrov za sliven-sko - šempolajski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na pokojne občane: Zdrav-ka Rebulo, Nadjo Rapotec, Lojzka Škabarja, Maria Guština, Vojka Ška-barja in Julko Milič daruje družina Škabar - Štefjet've 100,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
Franko in Renata Pečar darujeta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na sestrično Mileno daruje Marija Bajc 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
12
Petek, 20. decembra 2013
KULTURA
/
stalno gledališče fjk - Poklon Giorgiu Gaberju
Pripoved o avtorju-interpretu, ki je kritično doživljal svoj čas
Novinar Andrea Scanzi je pripravil kronološko-analitični oris Gaberjevega opusa
Lahka glasba »sodnica« politike oziroma družbena kritika v popevkah. V Italiji se to dogaja. Pravzaprav se je dogajalo. Med kritike, ki so z odra ostro govorili in peli o političnem dogajanju, se je odločno zapisal Giorgio Gaber, še posebej, ko je svojo ustvarjalno pot združil s tekstopiscem Luporinijem. Po Gaberjevi smrti se je zvrstilo več poklonilnih predstav. Novinar Andrea Scanzi se je odločil za bolj »didaktično«. V nekaj več kot enournem gledališkem projektu Gaber se fosse Gaber (Gaber, če bi bil Gaber) Scanzi na odru s pomočjo arhivskih posnetkov predstavlja in analizira umetniško pot zelo svojstvenega predstavnika italijanske avtorske pesmi. Predstava, ki je doživela velik uspeh in ki je nastala na spodbudo Fundacije Gaber, je bila v sredo zvečer na sporedu v tržaškem Rossettiju. Stalno gledališče FJK je namreč poklon Gaberju uvrstilo v abonmajski niz alternativnega gledališča.
Giorgio Gaber se je najbolj zapisal v italijanski kolektivni spomin s predstavami, v katerih je na povsem izviren način združeval besedo in popevko. Vendar pa se je Gaber, kot nazorno dokazuje Scanzi v svoji predstavi, spreminjal v času. Oziroma prehiteval ga je. Predvsem glede kritike na račun družbe in posameznih segmentov. Zato je tudi osebno doživel veliko kritik. Tudi s strani nekoč zveste publike, ki so jo, posebej v letih '70, ko je skorajda nehal nastopati na televiziji in se je osredotočil na gledališče, sestavljali mladi levičarji. Ki so tedaj sanjali ali pa vsaj govorili, da je treba spremeniti svet, če ne danes, morda jutri, skoraj gotovo pojutrišnjem ...
Andrea Scanzi, ki ga je Gaber na prvem koncertu, kateremu je prisostvoval, docela prevzel, je predstavo sestavil kronološko. In na začetku je bil Gaber melodični pevec, ki je doživel lep uspeh in ki je med kolegi imel veliko prijateljev. Med temi tudi nesporno kraljico italijanske lahke glasbe, Mino, s katero je oblikoval nadvse uspešno turnejo po italijanskih gledališčih. Tedaj ga je pravzaprav teater »okužil«. Njegovi prijatelji, s katerimi je tudi večkrat nastopal, so bili npr. še Adriano Celentano, pa Jannacci in drugi sloviti predstavniki milanske kabaretne scene. Umetniškemu krogu je pripadala tudi njegova žena Ombretta Colli, ki je kasneje zakorakala v Berlusconijevo politično četo. In prav zaradi te zakonske zveze so se vnele polemike, če je tudi Gaber z levega prestopil na desni breg. Nedvomno je, da so ga v prvih desetletjih nastopanja levičarji imeli za »svojega«, kasneje, ko se je v splošnem meja med »levimi« in »desnimi« vse bolj brisala, je Gaber za določen čas opustil strogo politične teme in se bolj posvečal osebnim. K ostri verbalni kritiki se je vrnil, ko so začeli razkrivati prve umazane posle politikov in podjetnikov. Verjetno je med odlikami Scanzijevega pristopa prav opozarjanje na tesen odnos z aktualnostjo, ki se kaže v tekstih dvojice Gaber-Luporini in o razvoju Gaberjeve umetniške govorice. Tudi v mojem spominu, ki sem precej sledila Gaberjevi dejavno-
Andrea Scanzi v monologu o Giorgiu Gaberju
stalno gledališče fjk
sti, so se namreč zasidrali samo nekateri pomembnejši odlomki iz njegovega opusa, iz katerih pa lahko dobiš nepopolno sliko. Za mojo generacijo, ki je doživela Gaberja, ko je bil v najboljši umetniški formi, je Scanzijeva predstava tudi priložnost za obračun skupaj preživetih desetletij. Med glavnimi nameni pobudnikov projekta pa je predstaviti Giorgia Gaberja in njegov opus mladim, ki ga ne poznajo. Predvsem pa opozoriti na obliko pevsko-gledališkega nastopanja, ki te ne zasanja, temveč te spodbuja k razmišljanju.
Breda Pahor
cankarjev dom - V nedeljo
Božični koncert s Händlovo glasbo
V nedeljo, 22. decembra, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani zadonel oratorij Mesija HWV 56, najznamenitejše delo baročnega skladatelja nemškega rodu Georga Friedricha Händla. Händel je napisal oratorij v Londonu, in sicer v času, ko je doživljal krizo zaradi nezanimanja angleške publike za njegove italijanske opere. Zato se je obrnil na druge žanre in sprejel povabilo v Dublin za sezono dobrodelnih koncertov. Mesijo je napisal v samih 24 dnevih med avgustom in septembrom 1741: delo sicer ni povsem originalno, ker je avtor vnovič uporabil nekaj svojih starejših del (npr. zbor iz prvega dela For unto us a child is born temelji na italijanskem duetu No, di voi non vo' fidarmi). Znano je, da so skladatelji, še posebno pred uvedbo avtorskih pravic v 19. stoletju, večkrat uporabljali svoje ali tuje skladbe, Händel pa je bil v tem pravi mojster. Kljub temu je dublinska praizvedba aprila 1742 požela tak uspeh, da se je Händel lahko samozavestno vrnil v London kot vodilni skladatelj v Angliji in izumitelj angleškega oratorija.
Oratorij je v osnovi opera z duhovno vsebino. Tudi libreto Mesije, ki ga je napisal Charles Jennens l. 1739, je prepesnitev biblijskih odlomkov: v njem se s prerokbami Stare zaveze slavi življenje in delo Jezusa Kristusa, v zaključku pa imamo meditacijo o poslednji sodbi in večnem življenju. Uglasbitev je čudovita mešanica glasbenih prvin različnih narodov, od italijanskega opernega in instrumentalnega stila do angleške zborovske in nemške po-lifone tradicije.
Na nedeljskem koncertu bodo s Slovenskim komornim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije nastopili solisti mednarodnega slovesa, kot so poljska sopra-nistka Ewa Malas-Godlewska, južnoafriška mezzosopra-nistka Jolene McCleland, slovenski tenorist in redni član ljubljanske opere Dejan Maksimilijan Vrbančič ter hrvaški basist in solist Bavarske državne opere Goran Juric. Dirigirala bo Martina Batič, že vrsto let med najuspešnejšimi slovenskimi zborovskimi dirigenti. Izobraževala se je v Ljubljani in v Münchnu, pet let je vodila zbor SNG Opera in balet Ljubljana, sedaj pa je pomočnica direktorja Slovenske filharmonije in umetniški vodja Slovenskega komornega zbora. Jeseni 2006 je zmagala na prestižnem švedskem tekmovanju mladih zborovskih dirigentov za nagrado Erica Ericsona, kar ji je omogočilo vodenje poklicnih zborov na Švedskem, Nizozemskem, Danskem, v Nemčiji in Kanadi.
Vabljeni na božični koncert v okviru vokalnega abonmaja, ki bo v nedeljo ob 18. uri v Cankarjevem domu. Obeta se nam veliko glasbenih užitkov!
Sara Zupančič
umetnost - Napoved predsednice Tržaške pokrajine
Zbirka del Bogdana Groma bo dobila stalno namestitev
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Pretekli petek se je v prostorih Ska-dišča idej v Trstu odvijala spominska svečanost v čast vsestranskemu velikemu mojstru Bogdanu Gromu, ki je 18. novembra letos v 95. letu starosti umrl na svojem domu v New Jerseyu. Tržaška pokrajina se je želela pokloniti umetniku, ki je gledal na sodobno kulturo s Krasom v srcu.
Pred letom dni je potekala v istem kraju obsežna retrospektivna razstava, na ogled je bilo preko sto eksponatov in dokumentov iz umetnikovega arhiva. Pri postavitvi je sodeloval tudi umetnik in ob tem podaril 25 svojih likovnih del. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je na petkovem srečanju povedala, da bo v drugi polovici naslednjega leta zbirka dobila stalno namestitev, to bo tudi priložnost za študijsko poglobitev obsežnega in razčlenjenega mojstrovega opusa. Bogdan Grom je podaril nekaj svojih likovnih del tudi svojemu rojstnemu kraju, občini Zgonik, saj mu je Kras predstavljal vseskozi osnovni vir navdiha in vez s svojimi kulturnimi ter čustvenimi koreninami.
Vsi navzoči predstavniki inštitucij kot župan Občine Trst Roberto Coso-lini, odbornica za kulturo Občine Zgonik Monica Hrovatin in nekdanji generalni konzul RS v Clevelandu, sekretar Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zvone Žigon so izpostavili umetnikovo iz-
S spominskega srečanja o Bogdanu Gromu v tržaškem Skladišču idej foto damjan
jemno vitalnost in prisrčnost, njegovo odprtost in tankočutnost ter kulturno širino. O ustvarjalnem procesu sta spregovorila še bivši direktor muzeja Revoltella Giulio Montenero in predsednica društva za umetnost KONS Jasna Merku. Spomin na umetnika je bil močno občuten s strani prisotnih umetnikov, bivših Gromovih učencev, prijateljev, in predstavnikov kulturnih ustanov, ki so izrazili bližino svojcem.
Na stenah avditorija so se zvrstile fotografije lanske razstave, množice ljudi, ki si je ogledovala posamezna dela, živahen pogled umetnika, pripovedovanje o bogatih izkušnjah širom po svetu. Razstava v rojstnem kraju je Bogdanu Gromu pomenila res veliko. V Trstu se je leta 1949 s prvo samostojno razstavo začela njegova umetniška pot, v Trst se je vrnil in nam predal svojo kulturno dediščino.
Planning Great
Adventures
Elbow Strike
Alternative rock Go Down Records, 2013 Ocena: *******
Elbow Strike je bend, o katerem se v zadnjih mesecih veliko govori predvsem v naših krajih, a ne samo. Glasbeni projekt je pred leti ustanovil tržaško - angleški glasbenik in pevec Chris T. Bradley. Bradley, ki svoje življenje preživlja tako rekoč stalno »na poti«, je tokrat želel postaviti pod drobnogled sodobnega človeka in kritično situacijo, v kateri danes živimo. Elbow Strike je torej ime zasedbe, njen prvenec pa se glasi Planning Great Adventures. Elbow Strike lahko prevedemo s »komolčnim udarcem«, iz tega pa je že takoj jasno, da nam Bradley ni pripravil »mehke«, reggae oziroma lounge plošče. Sound, ki ga Elbow Strike izražajo, je posrečena mešanica alternativnega in tako imenovanega southern rocka ter bluza, prijetnih melodij in dobrih refrenov, večina katerih se poslušalcu takoj zapišejo v spomin. Bradley pa ni pripravil vsega sam. Najprej je med potovanjem po Tajski spesnil dober del komadov, ko pa se je vrnil v Trst, je k projektu privabil prijatelja, bobnarja Marca Ma-tiettija. Fanta sta skupaj začela z iskanjem kitaristov, na koncu pa sta izbrala Andreo Ab-brescio, Jerneja Ščeka in basista Simoneja Rosanija.
Bradley v enajstih komadih opisuje prihod marsovcev na Zemljo in njihove vtise. Bend se najprej predstavi z uvodno Elbow Strike Mo Fos, prijetno alternative rock skladbo z enostavnim refrenom in močnimi kitarami. Sledi Cosmic Pleasure, komad z agresivnim refrenom, v katerem se prepletajo akustične in električne kitare. Mama is Coocking Chips ima Mattietijev bobnarski uvod, nato pa se razvije v prijetno pesem, ki rahlo spominja na starejše komade ameriške zasedbe Soundgarden. Bluz žilica fantov pride do izraza v pesmi Stone Man, posrečenemu komadu sledi manj »razumljiva« Tokyo Town, U.F.O. pa je nedvomno najbolj agresivna skladba plošče, ki se približuje stoner ritmom! Svoj prvenec Planning Great Adventures bodo Bradley in tovariši predstavili javnosti in marsovcem drevi ob 22. uri v prostorih tržaškega nočnega kluba Tetris (Ul. della Rotonda 3).
Petek, 20. decembra 2013	377
Prvič »dvojezična« dijaška konzulta
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Nekateri se hočejo vpisati na klasično in jim starši odsvetujejo. To je absurd! (Idealna šola bi bila realna
z gršan°J« (Ukradeno v zbornici na Hceju Prešeren)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Prvič je na čelu dijaške konzulte v Trstu Slovenka. To je Jessica Frandolic, ki obiskuje 5. letnik na znanstveni smeri lice-ja France Prešeren v Trstu. Pred kratkim je bila izvoljena za predsednico dijaške pokrajinske konzulte za Trst in za deželno ko-ordinatorko dijaških konzult v Furlaniji - Julijski krajini. Zmotili smo jo včeraj med eno učno uro in drugo.
V tržaški pokrajinski konzulti si že kar nekaj let, letos pa tudi predsednica. Bi nam predstavila ta organ?
Konzulta je most med dijaki in Pokrajino. Na šolski ravni delujejo po šolah zavodski predstavniki, konzulta pa je organ, ki ni vključen v šolo. Zavodski predstavniki imajo nalogo, da komunicirajo z nami, mi pa potem predstavimo težave višjim organom.
Kako delujejo stiki s Pokrajino?
Letos smo imeli že dve redni srečanji. Na enem je bila prisotna tudi predsednica Pokrajine, običajno pa sta prisotna odbornici Adele Pino in Mariella Magistri De Francesco, ki imata med svojimi pristojnostmi tudi naše vprašanje šolskih poslopij in študijskega razvoja.
Katera je pravzaprav tvoja fUnkcija?
Sestajamo se in odločamo o tem, katerih pobud se bomo udeležili, o čem se bomo pogovarjali s Po-
krajino, katere so težave naših šol ... Na prejšnji seji smo npr. sprejeli sklep, da bodo od letos naprej vsi zapisniki dvojezični, kar je zelo pozitivno. To je že predvideval statut, a se tega niso nikoli držali.
Kaj pa funkcija deželnega koordinatorja?
Marca se bomo v Rimu srečali z italijanskim ministrom za šolstvo. Deželni koordinatorji se bomo sestali že prej, da skupaj izdelamo smernice, preko katerih bomo potem z ostalimi na dijaškem državnem kongresu predsednikov konzult v Rimu izdelali dokument in ga predstavili ministru. Na deželnem nivoju delamo torej v tej smeri. Sama bom v svoji funkciji predstavila predvsem probleme šolskih poslopij, kar je v Trstu eno od najbolj perečih vprašanj.
Kakšni pa so odnosi s predstavniki italijanskih
šol?
Na pokrajinski ravni so zelo dobri. Vsi so zato, da bi se moralo sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi šolami okrepiti. Tudi za dvojezičnost so bili takoj vsi za, razen tehničnega zavoda Nautico.
Kaj želiš slovenskemu šolstvu v Italiji?
V funkciji, ki jo imam, si želim predvsem to, da bi čim boljše predstavila naše šole Italiji, saj jih žal veliko ljudi ne pozna. Tako bi imeli mogoče malo drugačen odnos do nas.
Preskok v zasebno življenje: letos te čaka matura ...
Tako je . Zaenkrat se psihološko pripravljam . (smeh)
Kaj pa potem?
Mogoče me čaka študij vzhodnih jezikov v Benetkah.
Vsak za svojimi zaprtimi vrati. Strogo ločeni. Nič novega. Nasvet: v dvoje je lepše. Vsaj bolj romantično! (v razmislek: »Zmenite se med sabo!« ... če vas na kaj spominja ...)
Je to res mogoče???
Neverjetno. Šumovi tajni agenti so se včeraj prebili v skrivnostno stavbo, ki se nahaja v Ulici Fran-gallina. To sicer ni v mestnem središču, zato je izbira lokacije razumljiva. Na tajni seji se je pogovor sukal predvsem okrog novega sistema financiranja slovenske manjšine v Italiji. Da: nič novega, če ste upali, da je bila glavna tema pogovora bolj globo-ko-literarno-filozofska, se motite. Tudi mi smo upali na kaj bolj konkretno-kulturnega. Za sejo smo namreč izvedeli čisto slučajno. Neznana človeka sta sedela v prenovljeni čitalnici v Narodni in študijski knjižnici (da, v NŠK-ju, ne v Baru X!) in se čisto potiho pogovarjala. Seveda nista opazila šumovcev, ki so tako ali drugače vedno prisotni . Mi pa smo šli tja, ne da bi vedeli, za kaj gre. In tako včeraj po skoraj enournem iskanju najdemo ulico Frangallina. Seveda nismo vedeli za hišno številko. Ker ima en šumovec magične lastnosti, pa nam to ni delalo večjih preglavic in smo jo takoj odkrili. Vstopili smo sicer v sosednjo stavbo in se od tam po skrivnem prehodu (da nas ugledni predstavniki ne bi zavohali) priplazili do vrat, za katerimi je bilo veliko znanih obrazov. Spoznali smo jih po glasovih, ker jih seveda nismo videli. Skozi ključavnico se je videl samo en obraz: v družbi predsednika Rudka in predsednika Zmajkota je sedel deželni odbornik za kulturo Gianni (njegov glas dobro poznamo, saj velikokrat zahaja v »slovenske kroge«). Pustimo podrobnosti. Pustimo tudi to, da sta se Rudko in Zmajko SKUPAJ srečala z njim (in to na zasebnem sestanku, ne pred reflektorji, kjer se sicer rada fotografirata). Razveseliti pa vas želimo samo z novicami, ki vam bodo polepšale praznike! 1. januarja 2014 se boste zbudili, in končno zadihali svež zrak. Ne glede na to, kje boste preživeli novo leto. Tudi v primeru, da bi bili na drugem koncu sveta, bo pristna zamejska svežina prodrla v vaše misli, in spomnili se boste na šumovce, ki so vam anticipirali prijetno neverjetno megalomansko spremembo. Torej:
a)	od 1.1.2014 bo Tržaška knjigarna odprla svoja vrata na samem Velikem trgu v središču mesta;
b)	knjige si boste lahko izposojali v prenovljeni Narodni in študijski knjižnici, kjer bodo knjige razstavljene kar po celem tretjem nadstropju: tam bo tudi ogromna čitalnica z novimi računalniki in vsem, kar študent potrebuje, da bi se v miru učil;
c)	na Primorskem dnevniku ne bo nobene krize več; dobili bomo novega tridesetletnega odgovornega urednika, ki je obljubil, da bo zaposlil mlade na-
debudne novinarje (OPOZORILO: ne sprašujmo se, kaj in kako: to so le dejstva, ki naj vas osrečijo. Morate jih vzeti tako, kot so . ); č) Glasbena matica: poleg tega, da se bo iz zakotnega Rojana preselila v drugo nadstropje Narodnega doma v Ul. Filzi, bo dobila status konserva-torija. Novo ime je že določeno: SloKons Emil Kogoj. (ime ni izbrano po naključju: spomnimo se nedavnega imena Slofest - kdor se je na začetku bal, da preveč spominja na »fešto« oziroma festival, se po velikem neverjetno uspešnem roju dogodkov, imena gotovo ni kesal);
d)	SSG: kaj bo z njim? Naj ostane presenečenje. (Šu-movci smo bili tarča kritike, da smo gledališču v naši rubriki namenili že dovolj prostora ...);
e)	pika na i: NOBENE KROVNE ORGANIZACIJE VEČ. Od 1.1.2014 bomo dobili nekaj popolnoma nepričakovanega. Neodvisno rožnato republiko Slomejstvo. Zakaj tako ime, si lahko sami razlagate: vemo, da beseda ZAmejstvo marsikomu ni všeč. Po drugi strani pa je ime vseeno nevtralno rožnato: veliko ljudi bo namreč spominjalo na medij (vsaj nekateri so temu rekli medij), ki je v zamejstvu nekoč (takrat ga mogoče ne bo več) obstajal.
Stop. Tema. Kje smo? Naenkrat smo se zbudili in se znašli . Kje drugje, kot na eni od dolgočasnih zamejskih sej, v predobro poznanem prostoru, kar precej oddaljenem od mestnega središča. Samo sanjali smo, kako bi vam lahko predstavili našo novo stvarnost . Pot do uresničitve sanj bo še dolga. Zaenkrat pa vam lahko samo zaželimo čim manj premišljevanja o manjšini in čim več smeha in kupovanja knjig za darila v Tržaški knjigarni v upanju, da bomo slovenske knjige v letu 2014 lahko še naprej kupovali tudi v Trstu. (Tako je, temu se reče šumovski pesimizem.)
Zahvala
Šum se zahvaljuje predhodniku Klopu. Branje nekaterih člankov iz prejšnjih let nas je tako prevzelo, da smo sanjali najlepše sanje.
Resničnost
Včeraj se je deželni odbornik za kulturo Gianni Tor-renti res srečal z deželnim svetom SKGZ-ja. (Glej včerajšnji Primorski dnevnik.) Šum je zaskrbljen. Ne razumemo, pri čem smo in kam plujemo. Nas bo Gianni rešil? Ali se bomo sami utopili? Šum ostaja v globokem dvomu.
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Kam pa kam za silvestrovo?
Končno je tudi letos le prišel na vrsto december in s sabo prinesel vso svojo magijo in praznično vzdušje. Tistim, ki vedno tarnate, da imate do vrh glave božičnih pesmi, filmov in daril, iz srca svetujemo da greste raje na ulico in se ob sladkem kuhančku prepustite čarovniji pisanih lučk in vonju slastnih sladkarij, ki jih prodajajo na stojnicah. Res pa je, da je ena stvar v tem obdobju vseeno silno zoprna tako veliki večini ljudi, kot tudi nam šu-movcem, in sicer vprašanje: kam greš pa ti za novo leto?!
To čisto enostavno vprašanje (na katerega pa mora vsak človek v povprečju odgovarjati vsaj enkrat na vsake dva dni čez cel december) spravlja po navadi v nejevoljo nesrečnega sogovorca, ki se zave dejstva, da mora ob milijonu drugih obvez-
nosti, ki se naberejo konec leta, razmisliti tudi o tem, kam se bo spravil na ta slavnostni večer! Kot da nima že drugih stvari dovolj ... Zato sogovo-rec vso svojo neodločnost, živčnost, naveličanost in nevednost skrči v tipičen kratek in predvsem jedrnat odgovor: »BUU!?! Nimm pojma!!«. In da bi vrnil to nevšečnost predrznežu, ki ga je to vprašal, doda: »In ti?!«
Ker se šumovci dobro zavedamo težavnosti tega mučnega vprašanja, smo se odločili, da damo nekaj namigov in idej tistim, ki še vedno ne vedo, kaj bi. Predpostavljamo, da je že prepozno, da bi se odpravili ne vem kam, tako da smo se osredotočili na dogajanje v Trstu in Ljubljani.
V Trstu bo živo tako zunaj na trgu kot v raz-noraznih lokalih. Dogajanje bo osredotočeno na
trg Ponterosso, trg Ca-vana, ulico Sv. Nikolaja in seveda na Veliki trg, kjer je od 23.30 do 1.30 na programu veliko glasbe in plesa. Na vsaki lokaciji bo na sporedu drugačna zvrst glasbe -samba, salsa, kabaret in seveda koncerti v živo. Ob polnoči bodo novo leto proslavili tudi z ognjemetom s pomola
Audace. Praznovanje se nato nadaljuje v raznih klubih. Ljubiteljem elektronike, deep in tech-hou-sea priporočamo žur na Molu 4, kjer se bo do jutranjih ur vrstilo več DJ-ev. Tudi v Macakiju ponujajo najprej obilen buffet (ki se ga seveda drago plača) in nato veliko dobre glasbe. Iz Ausonie pa se na Molo 4 seli tudi Papastuff Black Magic Shake, kjer se boste lahko pošteno naplesali do zore.
V Ljubljani je program na odprtem zelo pester. Na trgu Francoske revolucije bodo na svoj ra-
čun prišli ljubitelji alternativne rock. Kongresni trg je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, saj izbor izvajalcev zagotavlja zabavo vsem generacijam, s trga pa je tudi eden najlepših pogledov na ognjemet. Prizorišče na Mestnem trgu je namenjeno generaciji srednjih let, na Pogačarjevem trgu pa ljubiteljem narodno zabavne glasbe. Za nadaljnji žur z elektronsko glasbo pa je poskrbljeno v klubih Top, Cirkus, K4, F-club, Inbox, Lux, na Metelkovi, v Cvetličarni in še mnogih drugih lokalih. Tako, da vam zabave tudi tu res ne manjka!
1 4 Petek, 20. decembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Podatki o nepremičninskem trgu niso spodbudni
ronke - Občina
Mladinska konzulta
Število kupoprodaj upadlo za polovico bo govorila
CöiSutti RE
mirun fuvim
Na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine je nepremičninski trg v vse večjih težavah. V povprečju se je od leta 2010 število kupoprodajnih pogodb znižalo za 37%, med štirimi pokrajinami pa je najhujši »bolnik« ravno Gorica, kjer je kriza prepolovila nepremičninski promet in oklestila vrednost stanovanj. Alarmanten podatek (-49%) najdemo v letošnjem poročilu Nepremičninskega observatorija za FJK, ki ga je pred kratkim objavila zveza posrednikov Fimaa Conf-commercio.
Da je na Goriškem položaj še bolj dramatičen kot v Trstu, Vidmu in Pordenonu, nam je potrdil pokrajinski predsednik zveze posrednikov Fabio Faragona, ki pa izpostavlja, da obstajajo med raznimi predeli pokrajine precejšnje razlike. »Vzemimo primer Gorice in Tržiča. Kar se kupoprodaj tiče, je stanje podobno, pri najemninah pa je trži-ško območje na boljšem. Na to vpliva prisotnost ladjedelnice, saj tuji delavci še vedno povprašujejo po stanovanjih. Gorica ima sicer univerzitetne študente, ki jemljejo stanovanja v najem, njihovo število pa je omejeno. Tujci bi z razliko od Tržičanov tudi kupovali nepremičnine v mestnem središču, a kaj, ko ne pridejo do posojil,« pravi Farago-na, po katerem se cene najemnin v mestu ladjedelnic še vedno višajo. »Ob povpraševanju vpliva na to tudi davčno breme. Poudariti pa moram, da beležimo naraščanje cen samo pri stanovanjih: najemnine poslovnih prostorov upadajo,« poudarja sogovornik.
Slabši položaj Goriške v primerjavi z drugimi pokrajinami Faragona pripisuje njeni manjši trgovski in podjetniški živahnosti ter odsotnosti velikih industrijskih obratov, kar je po njegovih besedah vplivalo tudi na to, da so cene nepremičnin v Gorici nižje kot drugod. »V zadnjih letih je povprečna vrednost nepremičnin še dodatno upadla, kar pa velja predvsem za določene tipologije stanovanj. Največji upad beležimo pri stanovanjih, ki so stara med 35 in 50 let in nimajo samostojne kurjave. Takšna stanovanja je zelo težko prodati, njihova vrednost pa se je prepolovila. Več povpraševanja je za nova stanovanja, ki spadajo v višje energetske razrede. Pri njih je bil padec cen omejen, rekel bi 10- ali 15-odstoten,« pojasnjuje Faragona in zaključuje: »Upad kupoprodaje je povezan predvsem s kreditnim krčem. Težave ima t.i. "srednji sloj", s katerim smo v preteklosti največ poslovali. Družine, ki so najemale posojilo, da bi si kupile stanovanje, ga zdaj ne dobijo preveč ali pa jim ga banke odobrijo pod pogoji, ki jih ne morejo sprejeti.«
Koliko pa stanejo stanovanja v Gorici? V poročilo zveze Fimaa piše, da je treba za novo oz. obnovljeno stanovanje v mestnem središču odšteti med 1600 in 1900 evrov na kv. meter, za stanovanje v okolici središča pa med 1250 in 1450 evrov na kv. meter. V predmestju oz. okoliških vaseh se cene za nova stanovanja sučejo med 1100 in 1350 evrov na kv. meter. Bistveno nižje so cene za starejša stanovanja (med 1100 in 1400 evrov v mestnem središču, med 900 in 1100 evrov v okolici centra, med 800 in 1000 evrov v periferiji) in za stanovanja, ki jih je treba obnoviti: zanje je treba v mestnem središču odšteti med 900 in 1200 evrov, izven centra med 700 in 900 evrov, v predmestju pa med 500 in 700 evrov. (Ale)
gorica - Policisti preiskali kitajsko trgovino
V skladišču spalnica
Kitajskega trgovca prijavili tudi zaradi zaposlovanja na črno ter razstavljanja pornografskega gradiva
V skladišču nad trgovino spalnica, na policah pa pornografsko gradivo in erotični artikli. Mobilni oddelek goriške kvesture je v minulih dneh prijavil 32-letnega kitajskega državljana, ki upravlja eno izmed trgovin v Tržaški ulici v Gorici. Policisti so trgovino preiskali v okviru širše akcije poostrenega nadzora nad delovanjem kitajskih gostinskih lokalov in podjetij, ki se bo nadaljevala tudi v naslednjih tednih.
Med prvimi, ki so jih v minulih dneh obiskali policisti, je bila trgovina z najrazličnejšim blagom H&S Market, ki jo je v nekdanjih prostorih trgovine Eurospin v Tržaški ulici odprl 32-letni J.G. Policisti so med pregledom trgovine in dokumentov ugotovili več kršitev, zaradi katerih je bil moški prijavljen državnemu tožilstvu v Gorici.
Izkazalo se je, da je J.G. na črno zaposlil sodržavljana, ki mu je pomagal v trgovini, ob tem pa je na protizakonit način uporabljal prostore v prvem nadstropju objekta, ki naj bi bili na papirju namenjeni skladiščenju blaga. V resnici so policisti v prvem nadstropju našli dva speča kitajska državljana, ki očitno nimata primernejšega bivališča in jima je zato 32-letni J.G. odstopil skladišče trgovine. Policisti so upravitelju trgovine naložili denarno kazen zaradi kršenja zakonodaje o priseljevanju in zaradi nezakonite spremembe namembnosti skladiščnih prostorov.
Trgovec je kršil tudi kazenski zakonik, saj je na policah trgovine ob oblačilih, igračah in drugih artiklih kitajske izdelave razstavljal pornografsko gradivo in najrazličnejše erotične artikle. »Kazenski zakonik prepoveduje razstavljanje tovrstnih artiklov v trgovinah, v katere lahko vstopajo tudi mladoletniki,« je pojasnil vodja mobilnega oddelka goriške kvesture Claudio Culot. Trgovca so torej prijavili na prostosti, trgovine pa niso zaprli.
Šef goriških kriminalistov je še pojasnil, da se je kvestura odločila za poostren nadzor kitajskih podjetij po tragičnem dogodku, ki se je na začetku decembra zgodil v Pratu. V požaru, ki je uničil kitajsko tekstilno podjetje v industrijski coni Macrolotto, je namreč umrlo sedem priseljencev, trije pa so bi-
li opečeni. Nesrečni delavci so bili ujeti v zasilnih spalnih prostorih nad delavnico.
Naj k povedanemu dodamo še zanimivost: v Gorici je ukinjanje trgovskih dejavnosti na dnevnem redu, v protito-ku so le Kitajci, ki so svojo trgovsko prisotnost v mestu okrepili. (Ale)
Kitajska trgovina vTržaški ulici
bumbaca
slovensko
Ronški občinski svet je na zadnjem zasedanju odobril pravilnik nove občinske mladinske konzulte, ki jo bodo sestavljali učenci Večstopenjske šole Doberdob in italijanske Večstopenjske šole Leonardo Da Vinci. Večina je sprejela tudi amandma občinskega svetnika Stranke komunistične prenove Luigija Bona, ki predvideva, da bodo člani kon-zulte med svojimi dejavnostmi uporabljali tudi slovenski jezik, kot zahteva zaščitna zakonodaja. Predstavljen je bil tudi amandma, po katerem bi konzulto ob učencih četrtih in petih razredov osnovne šole ter prvega in drugega letnika nižje srednje šole sestavljali tudi tretješolci, popravek pa ni bil odobren.
Seja ronškega občinskega sveta, ki je potekala v sredo, se je začela z mirno manifestacijo občinskih uslužbencev, ki so navzočim delili letake. Protestniki so želeli izraziti svoje nasprotovanje polemikam, ki so se v minulih dneh vnele na račun ronških občinskih uslužbencev in javnih uslužbencev nasploh. Občinski svet je dalje razpravljal o sklepih, na podlagi katerih so podaljšali konvencije s konzorcijem CISI, dnevnimi centri za starostnike in centrom za Alzheimerje-ve bolnike.
Med točkami na dnevnem redu je bil sklep o načrtu za trgovino, ki določa kriterije za izdajanje dovoljenj srednje velikim dejavnostim. Načrt so prilagodili deželnim in evropskim normam, določili pa so tudi občinski načrt, ki določa površine nakupovalnih središč. Nov načrt bo za podjetnike, ki bodo seveda morali upoštevati okoljsko zakonodajo in potrebo po harmonični integraciji objektov z drugimi gradnjami, pomenil manj birokratskih zapletov.
Občinski svet je ne nazadnje odobril tudi enotni občinski pravilnik za koriščenje storitev in prispevkov, v katerega so vključili pravilnik za jasli, šolsko menzo in šolski prevoz, dom za starejše občane ter prispevke za družine. V sklep so vključili tudi dva popravka občinskega svetnika SKP Bona: s prvim so pravico do storitev in prispevkov zagotovili vsem partnerskim zvezam, z drugim pa je občinski svet priznal pravico do šolske menze tudi otrokom družin, ki iz verskih, filozofskih ali etičnih razlogov zahtevajo drugačen jedilnik.
gorica - Zaradi rezov v zdravstvu na občini soglasno proti deželi
»Dogaja se nam krivica«
Goriška bo ob 13 milijonov evrov - Gianni Cortiula in Marco Gergolet o izmenjavah med primariji z obeh strani meje
Gianni Cortiula in Marco Gergolet včeraj v Gorici
Nekateri izmed njih, med katerimi izstopa »bojeviti« predstavnik SEL Livio Bianchini, so pripravljeni celo na protestno akcijo v Trstu, prav vsi, tako levosredin-ski kot desnosredinski predstavniki, pa soglašajo, da se goriški pokrajini že več let dogaja krivica, ki jo je treba popraviti. Načelniki skupin goriškega občinskega sveta so včeraj z županom Ettorejem Romolijem in odbornico Silvano Romano predstavili resolucijo, ki so jo vse politične soglasno odobrile na zadnji seji goriškega občinskega sveta. Do izglasovanja dokumenta je privedla napoved, da se bodo prispevki za goriško zdravstveno podjetje prihodnje leto znižali za 13 milijonov evrov, do reza pa naj bi prišlo predvsem zato, ker sta Gorica in Trst obravnavani kot skupno zdravstveno območje.
»Trst razsipava, mi plačujemo; Serracchianijeva je bila proti spojitvi zdravstvenih podjetij, le-ta pa se v resnici že izvaja,« je povedal načelnik DS Cingolani, Romo-
li pa je ocenil, da deželni odbornici iz goriške pokrajine doslej nista naredili veliko, da bi zaščitili posoško zdravstvo. Istega mnenja je Bianchini, ki pravi, da bi morala Gorica ustanoviti zdravstveno območje z Novo Gorico in Šempetrom. Romoli je spomnil na projekt čezmejne porodnišnice in t.i. »hiše porodov«, v okviru katerega bi po njegovem mnenju »preživel« tudi goriški porodniški oddelek (sprva je bil namreč govor o tem, da bi tudi goriške nosečnice rojevale le v Šempetru), Romanova pa je povedala, da snujeta goriško podjetje in šempetrska bolnišnica tudi druge oblike sodelovanja. »Pomočnik direktorja slovenskega zavoda Marco Gergolet je predlagal organizacijo srečanj med primariji šempetrske in goriške bolnišnice, ki bi stopili na pot integracije,« je povedala Romanova, ki se je včeraj s Cortiulo in Gergoletom udeležila predbožičnega srečanja med predstavniki goriške zdravstvene enote in zavoda Dr. Franca Derganca. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 22. decembra 2013	379
gorica - Ad Formandum in pevmski vrtec
Italijanske starše učijo slovenščine v interesu otrok
Na sedežu Ad formanduma v Gorici se je sinoči začel tečaj slovenskega jezika. K pobudi, ki se je rodila v sklopu Združenja staršev otroškega vrtca v Pevmi, so pristopili starši ostalih petih vrtcev iz Goriškega in jasli Tika-Taka. Tečaj je namenjen italijanskim staršem otrok, ki so vpisani v pevmski vrtec. Osnovni cilj je približati starše slovenskemu jeziku, ki ga njihovi otroci osvajajo v vrtcu. Prav zaradi tega bodo tudi vsebine tečaja usmerjene v osvajanje uporabnih izrazov in besednih zvez, ki bodo staršem omogočali osnovno komunicira-
nje z otroki o dejavnostih in izkušnjah, ki so jih doživeli med dnevom v vrtcu.
Udeležence tečaja, skupno jih je sedemnajst, je na sinočnji predstavitvi nagovorila predsednica Združenja staršev Martina Černic. Poudarila je tudi potrebo, da italijansko govoreči starši pobliže spoznajo tako slovenski šolsko-vzgojni sistem kot tudi izvenšolske dejavnosti, ki jih nudijo društva in organizacije Slovencev v Italiji. »Pomembno je, da otroci utrjujejo slovenski jezik tudi izven šolskega okvira, z njimi pa boste lahko tudi vi aktivno sodelo-
Sinočnja prva lekcija
vali in se sporazumevali, ko boste osvojili osnove slovenskega jezika,« je med drugim poudarila. Ob sinočnji priložnosti so predstavniki Združenja staršev izročili tečajnikom dve publikaciji Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), to sta »Prijatelji ... sosedje - Italijani, Slovenci in Furlani
se zbližujejo«, ki je nastala v okviru evropskega projekta Eduka, ter »Vabilo k spoznavanju manjšin« avtoric Zaire Vidau in Roberte Vincoletto.
Tečaj slovenščine bo trajal 30 ur in ga bo vodila Polona Strnad. Na goriškem sedežu Ad formanduma so med drugim že
bumbaca
v teku trije tečaji slovenskega jezika in tečaj nemščine. V kratkem se bodo začela vpisovanja na tečaje s kmetijskega področja (splošno kmetijstvo in upravljanje agritur-izma) ter na tečaj po diplomi o upravljanju gostinskih storitev in ovrednotenja tipičnih proizvodov.
nova gorica - Januarja se začenja prenova mestnega jedra
»
>Naš trg bo najlepši«
V januarju se začenja dolgo napovedovano urejanje Bevkovega in Rusjanovega trga v Novi Gorici, ki naj bi se zaključilo prihodnjo jesen. Za obnovo nekaj več kot 8 tisoč kv. metrov mestnega središča bo občina odštela 2 milijona evrov, milijon je evropskih sredstev, skoraj 600.000 evrov pa prihaja iz naslova bančne garancije Euroinve-sta. Javnost je glede napovedane investicije že nekaj časa razdeljena: nekateri jo pozdravljajo, češ da je po tridesetih letih bolj ali manj načrtnega »flikanja« središča mesta čas, da se ga uredi v enotno razpoznavno celoto, drugi pa so mnenja, da gre za nepotrebno lišpanje mesta, v katerem zaradi krize bolj primanjkuje gospodarskega zagona in delovnih mest kot pa lepe in nove urbane opreme.
Župan Matej Arčon je na zgornje očitke že večkrat odgovoril z naslednjimi argumenti: ne gre le za urejanje površin v središču mesta, ampak predvsem za obnovo 50 oziroma 60 let stare komunalne infrastrukture pod zemljo. In ker bo mestno središče že »preorano«, bodo priložnost izkoristili še za ureditev ožjega mestnega jedra. »Nova Gorica šele lovi korak z drugimi mesti. Bevkov trg je doslej nastajal nenačrtovano, v bistvu je nekakšen seštevek različnih napol uresničenih zazidalnih načrtov,« meni Simon Kerševan, eden od arhitektov, ki je sodeloval pri načrtu urejanja mestnega središča. »S prenovo mestnega središča se gremo tudi socialno politiko, ne le arhitekturo mesta. To je dejansko socializacija središča mesta,« pristavlja arhitektka Aleksandra Torbica, predsednica Društva primorskih arhitektov.
Projekt prenove predvideva ureditev Trga Edvarda Rusjana vključno s spomenikom prvemu slovenskemu letalcu, na trgovski ulici bodo zamenjani tlaki in povezava do Bevkovega trga, urejene bodo klopi, zelenice in naslonjala za kolesa, javna razsvetljava in prečna promenada na odseku od Kidričeve do Delpinove ulice. Na celotnem območju bodo uredili pločnike, tlakovane površine in hortikulturno ureditev območja. V mestnem središču bodo postavili tudi poseben rebrast tlak, gre za t.i. vodila za slepe in slabovidne, in pa točke za brezžično inter-netno povezavo. »Podpora ljudi, ki delujejo v tem prostoru - lastnikov lokalov na tem območju -, je stoodstotna. Marsikdo se bo zaradi prenove mestnega jedra odločil tudi za zunanjo ureditev oziroma polepšanje svojega objekta,« pravi Arčon in dodaja: »Potem ko bo Bevkov trg obnovljen, ne bo več vprašanj, kje je središče mesta. Prepričan sem, da bomo dobili enega najlepših trgov v Sloveniji. Uredili bomo dnevno sobo mesta!«
Izvajalec gradbenih del bo Cestno podjetje Nova Gorica, partner pa Kolektor Ko-ling. »Gradbišče bo organizirano tako, da ne bomo paralizirali mesta,« obljublja Kristjan Mugerli, direktor CPG. (km)
Render prenovljenega središča mesta
foto mong
gorica - Fundacija
Družinam v stiski 50 tisoč evrov
Denar iz posebnega proračunskega sklada
Družinam v stiski bodo dodelili dodatnih 50.000 evrov. Tako je sklenil upravni svet Fundacije Goriške hranilnice, ki bo denar za okrepitev socialne pomoči na Goriškem črpal iz posebnega proračunskega sklada za leto 2013. Prispevek bodo razdelili med zdravstvenima okrajema za zgornje in spodnje Posočje, ki bosta nato poskrbela, da bo denar prišel v prave roke.
Fundacija Goriške hranilnice je svojo pozornost do sociale letos že pokazala s financiranjem številnih drugih pobud, med katerimi izstopajo projekt »Sollievo« (80.000 evrov), projekt »Famiglie in salita« (50.000 evrov), goriški emporij solidarnosti (35.000 evrov) in ustanovitev tržiškega emporija solidarnosti (40.000 evrov), ki ga bo tako kot v Gorici upravljala Karitas. Le-ta skrbi tudi za sprejemni center v Tržiču, ki mu je Fundacija Goriške hranilnice letos zagotovila 20.000 evrov. »S tem dodatnim prispevkom, ki smo ga izglasovali soglasno, smo želeli goriški skupnosti izkazati našo pozornost. Upamo, da bodo lahko ta dejanja solidarnosti lahko številnim družinam naše pokrajine omogočila lepše božične praznike,« je povedal Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki je na istem zasedanju zagotovila tudi dodatnih 2.500 evrov em-poriju solidarnosti v Ulici Faiti in 115.000 evrov goriškemu univerzitetnemu konzorciju.
goriška - Pokrajina
Osem mest za brezposelne
V okviru projektov družbeno koristnih del (LSU) bo goriška pokrajina prihodnje leto začasno zaposlila osem ljudi, ki so v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Projekt bo potekal na goriškem državnem tožilstvu in na goriškem sodišču, s katerima je pokrajina dogovorila za enoletno zaposlitev osmih uslužbencev, ki bodo zadolženi za različne naloge. Razpis bodo objavili 23. decembra, prijave pa bodo zbirali do 10. januarja na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici. V minulih dneh so z enoletno pogodbo zaposlili dva delavca na goriškem poveljstvu gasilcev, s katerim je pokrajina že pred časom pripravila projekt družbeno koristnih del.
Med 15. januarjem in 14. februarjem pa bodo na goriškem in tržiškem uradu za zaposlovanje zbirali kandidature za serijo projektov javne koristi (LPU), ki bodo trajali osem mesecev in bodo namenjeni ovrednotenju kulturne in umetniške dediščine, pripravi razstav, promociji muzejev in knjižnic, nadziranju športnih objektov, delovanju socialnih in vzgojnih centrov, ipd. Kandidati morajo biti brezposelni vsaj osem mesecev in ne smejo biti prejemniki socialnih blažilcev. Pokrajinska urada za zaposlovanje v Gorici in Tržiču sta odprta od ponedeljka d petka med 9.30 in 12.30.
nova gorica - Policija
Čezmejni lov za kriminalci
Vstop Slovenije v schengensko območje decembra 2007 je po eni strani prinesel olajšanje za ljudi in gospodarstvo, po drugi pa se je povečala priložnost za porast čezmejne kriminalitete. Na novogoriški policijski upravi so se na to odzvali s premestitvami več kot stotih policistov na zunanjo schengensko mejo, ustanovili pa so tudi nove enote: policijsko postajo za izravnalne ukrepe, ki intenzivno sodeluje z italijanskimi varnostnimi organi.
Do spremembe je prišlo tudi pri nekaterih pooblastilih, kot je čezmejno zasledovanje oseb v nujnih operativnih primerih. »Pooblastilo so do sedaj naši policisti uporabili v dveh primerih. Italijanski policisti v Slovenijo niso vstopali, ampak so en primer zasledovanja na državni meji prepustili slovenskim policistom,« pojasnjuje Evgen Govekar, vodja sektorja uniformirane policije na omenjeni policijski upravi, kjer so med letoma 2000 in 2002 obravnavali več kot 3000 ilegalnih prehodov meje, letos pa 244vseh kršitev t.i. tujske zakonodaje. »Podatki o kriminaliteti zadnjih let kažejo na povečanje števila kaznivih dejanj, ne gre pa za izrazito povečevanje problematike ali morebiti povečanje "na račun" odprtih meja,« pravi Govekar.
V porastu so kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, no-vogoriški policisti so uspešno preiskali nekaj zadnjih ropov na bencinske servise - v Šempasu, Mirnu in Godoviču, nekaj preiskav je še v teku. Zaznali so povečano število primerov vlomov v stanovanja, veliko pozornosti namenjajo problematiki prepovedanih drog, o čemer smo že podrobno pisali. Samo letos so policisti na različnih lokacijah v mestu - tudi v okolicah šol - izvedli več kot 300 zasegov drog. »Dejstvo je, da je ulična preprodaja prepovedanih drog značilnost mesta in okolice že dobro desetletje, torej nekako že od leta 2003 dalje, ko so prebivalci stanovanjskih naselij v središču Nove Gorice izrazili kritike
na takratne razmere in "uživanje oz. preprodajo drog praktično na domačem dvorišču". Policija tej problematiki že od takrat naprej namenja veliko pozornosti, približno polovica kršiteljev je italijanskih državljanov, saj gre za specifiko v smislu neposredne ulične povezave Nove Gorice in Gorice,« opozarja Govekar.
Novogoriška policija se je letos v Ajdovščini in Novi Gorici soočila s protestnim valom, ki je Slovenijo zajel pred letom dni, vendar je šlo za proteste z manjšim številom udeležencev, policija je k protestom pristopila preudarno, evidentirane so bile le posamezne kršitve glede nepravilne uporabe pirotehnike. Govekar izpostavlja tudi aktualno varnost cestnega prometa, trenutni trendi glede posledic prometnih nesreč so sicer ugodni. Tako kot za slovenske razmere je tudi za novogoriško območje značilen upad števila smrtnih žrtev v prometu - v letošnjem letu je bilo šest smrtnih žrtev - v upadu je število poškodovanih udeležencev. Opozarja na turistične tokove in s tem povečano število motoristov na cestah v Posočju in na Keltiki tekom poletja, čemur se policija prilagodi s posebnimi patruljami.
Novogoriška policija uvaja nove oblike komuniciranja z občani; ena takšnih je akcija »Predlagaj kontrolo«. Občani policiji zaradi cestno prometne problematike na spletni naslov (http://www.policija.si/apps/predlogi_obcanov/zemljevid.php) predlagajo povečanje nadzora in meritve hitrosti. V pol leta je bilo tovrstnih pobud v Sloveniji 1.927, na območju novogoriške policijske uprave 80. Na tretjino prijav so se območne policijske postaje tudi pozitivno odzvale in usmerile nadzor na te točke. (km)
Nadzor hitrosti v Novi Gorici
TAKOJŠNJI POPUST
Zbirajte račune! Povrnemo do
io.ooo EUR
vaših nakupov!

Vabljeni po nakupih v vašo (Jlandlo! Do 31* decembra 3013 vas pričakujejo zabavna dogajanja, znižane iQ cene m velika PRAZNIČNA PRESENEČENJA.
OLANDIA
Informacije in pravila na www.qldndia.si
20%
POPUST
s SPAR plus kartko
Pri uH h h	fill h'.iftf.fi
V
^ A
VSE SVEŽE POSTREŽNO SVINJSKO MESO
PopuU se obračuna pri blagajn». Popuil na v» novoletne oVratke ■velja v megamarketih Interspat h hipermarketih Spar. Pap-jsti se ne ie£teva[o in ne veljajo ?.a akcij« k* cene iidelfco vr Oznaiene J 5PAR plut karti» m izdelke iBftfao. Moien je nakup le v količina^ primernih za gospodinjil vrt. Ve i na www.4pjr ii.
VSI
NOVOLETNI OKRASKI
npïçIrtnHtfkirl
«
r ■
Y "It*" "'Ii IH1 LKi PA H
V IIIKHMMKIT ■■
S PA R
Vdpetka. 20.12. dû nedelje, 22.12.2013.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 22. decembra 2013 1 J

štandrež - Otroci obiskali najstarejše domačine
Obojestranski dar
Na obisku (zgoraj) in med hojo po vasi (spodaj)
bumbaca
Na domovih domačinov so otroke in njihove spremljevalce pričakali topel čaj, piškoti, bomboni in druge dobrote, ena izmed ženic je zanje celo spekla sladico, zato da bi jih sprejela na čim lepši način.
Slovenski osnovnošolci iz Štandreža so se včeraj odpravili na obisk najstarejših krajanov, zato da so jim voščili in jih obdarili. To je predbožična tradicija, ki se je lepo prijela in jo po ukinitvi rajonskega sveta po novem prireja združenje sKultura 2001 v sodelovanju s šolo.
Sredi dopoldneva je okrog 35 otrok iz četrtega in petega razreda osnovne šole Fran Erjavec, porazdeljenih v štiri skupine, z učitelji in spremljevalci - letos so to bili Mario Mucci, Marjan Brescia, Joana Nanut in župnik Karel Bolčina - obiskalo 51 domačinov, ki imajo 85 ali več let. Med njimi sta bili tudi najstarejši krajanki, rojeni leta 1916; v vasi sicer živi še ena njuna soletnica, a je zaradi zdravja včeraj niso mogli obiskati. Na vsakem domu so jim zapeli božično pesem, izročili voščilnico - slovensko ali dvojezično v primeru italijanskega stanovalca, velika večina je bila seveda slovenskih - in jih obdarili s »paneto-nom«. Še bolj kot s pijačo in slaščicami so se domačini otrokom »oddolžili« z življenjskim nasvetom in hvaležnostjo zaradi njihovega prihoda, nekateri pa tudi z ganjenostjo od tolikšne sreče. Ponekod so učiteljem izročili denarni dar za šolske potrebščine. Po dobrih dveh urah in pol so se učenci vrnili v šolo s polnimi torbami sladkih darov, ki so jih nato porazdelili tudi med otroke ostalih razredov. Še posebej pa se bodo spomnili ženice, ki jim je pokazala božično cvetico, lanski dar osnovnošolcev: zaradi sreče, ki jo je lani doživela, je zanjo skrbela, zato da cvetica še živi.
Člani sKulture 2001 bodo ob koncu tedna ponesli dar in voščilo še Štandrežcem, ki so v bolnišnici ali v domu za ostarele v Ren-čah. Obenem že napovedujejo, da bo bakla-da tokrat 5. januarja.
škocjan - Pieris prizorišče enajstega praznovanja
Župani pobratenih občin pritisnili
■ •	IV	■	v# v	■
na gumb in prižgali božično drevo
Ob udeležbi županov iz Škocjana ob Soči, Divače v Slovenji in Škocjana v Podju-ni na avstrijskem Koroškem je v nedeljo v Pie-risu potekalo že tradicionalno praznovanje, na katerem so potrdili povezanost treh pobratenih občin. Decembrski dogodek, ki ga prirejajo po različnih krajih občine Škocjan ob Soči, je bil letos enajsti po vrsti in je potekal pod naslovom »Mir in solidarnost pod drevesom«.
Praznovanje se je začelo z obredom zahvalne nedelje, med katerim so kmetje, gostje in domače združenje Pro Loco darovali župniji poljske pridelke, ki bodo namenjeni
družinam v stiski. Med mašo je prepeval cerkveni zbor iz Turjaka; sledil je blagoslov traktorjev, ki so se pripeljali za vozom s konjsko vprego, na katerem so bile zastave EU, treh sosednjih držav in miru. V popoldanskem času je bil v občinski telovadnici kulturni program. Nastopili so pevski zbori, in sicer dva krajevna zbora ter zbor iz Koroške, Divačo pa je zastopal balet Društva ljubiteljev baletne umetnosti. Sodeloval je še pevski zbor osnovne šole iz Pierisa. Po zaključenem programu so se domačini in delegacije pobratenih občin v spremstvu godbe na pihala napotili na trg pred občino, kjer stoji smreka, ki so jo tu-
di letos podarili Avstrijci. Po pozdravnih nagovorih krajevne županje Silvie Caruso ter županov Thomasa Krainza in Draga Božaca so s skupnim pritiskom na gumb prižgali lučke na božičnem drevesu, ki so ga okrasili šolarji. Praznično druženje se je nadaljevalo v telovadnici, kjer so si predstavniki občin izmenjali darila. Posebne pohvale je bil deležen občinski odbornik Sergio Cosolo, ki skrbi za povezovanje pobratenih občin. Na prizorišču praznika so se srečali in si voščili tudi predstavniki moškega pevskega zbora SPD Vinko Poljanec iz Škocjana v Podjuni in slovenskega društva Jadro iz Ronk.
nova gorica - Javna peticija
Poslanci opozorili na ogroženost Primorskih novic
Primorski poslanci so se v javni peticiji zavzeli za ohranitev Primorskih novic, »zadnjega slovenskega regionalnega dnevnega časopisa,« kot so zapisali. Razlog za njihovo skrb so zaostrene gospodarske razmere, ki niso prizanesle niti Primorskim novicam, decembra napovedana menjava direktorja družbe in dejstvo, da sta naprodaj dva lastniška deleža, ki skupaj dosegata kontrolni delež v lastniški strukturi.
»Zaradi ekonomike časopisu celo grozi, da bo ostal brez dolgoletnega domovanja, sedeža uredništva v Kopru, kar je potencialno še en izjemno negativen dogodek v poslovanju časopisa in uredništva,« opozarjajo poslanci Jerko Čehovin, Samo Bevk, Mirko Brulc, Mirjam Bon Klajnšček, Lejla Hercegovac, Ljubica Jelušič, Aljoša Jerič, Ivan Simčič in Kristina Valenčič, ki pozivajo večinskega lastnika - podjetje Splošna plovba -, druge lastnike, občine in podjetja v regiji k skupnemu ukrepanju, da Primorske novice ostanejo »naš vsakdan in skupna tradicija«. (km)
Voz s konjsko vprego in zastavami
foto cm.
Beneški lev nad grajskim vhodom
skih brigad, se izšolal za orožarja in v Beogradu (gotovo v Zemunu), polnil s strelivom ter bombami letala Jugoslovanskega vojnega letalstva, dokler se ni demobiliziral 25. novembra 1945.
Rokovnik je bil za prisotne brezplačen po zaslugi brezplačnega dela piscev in dvanajstih sponzorjev - dva iz Nove Gorice. Tiskala ga je Grafica Goriziana. (ar)
gorica - Šesti zgodovinski rokovnik
Nad grajskim vhodom zavajajoči beneški lev
In še zanimiva zgodba o vojaku Edoardu, ki je postal Edvard
Ob udeležbi več kot sto šestdeset občanov je v četrtek v hotelski konferenčni dvorani na Starem trgu (Trgu Sv. Antona) potekala predstavitev šeste izdaje Goriškega zgodovinskega rokovnika 2014 -, Agenda storica goriziana 2014. Njegov avtor je Stellio Raida, sodelavci pa Claudio Bulfo-ni, Riccardo Cecovini in Tullio Chiusssi.
Predstavitev je vodil Bruno Pizzul, nekdanji nogometni komentator, ki je izpostavil prisotnost goriške prefektinje, nekdanjega nadškofa Dina De Antonija, občinskega odbornika Guida G. Pettarina ter župane iz Mirna, Šempetra in Sovodenj. Kot zunanjemu opazovalcu se je zdelo primerno izpostaviti nekaj poglavij iz rokovnika: seznam odmevnih goriških osebnosti, italijansko raznarodovanje med svetovnima vojnama in judovsko prisotnost, ki je v rokovniku podrobno opisana. Sicer pa je poudaril goriško večkulturnost, ki je sedaj manj raznolika kot v preteklosti, če pač pomislimo na izginotje nemške in judovske komponente.
Celotno vsebino je nanizal sam Stel-lio Raida, ki pa je podrobnejše razlage prepustil svojim sodelavcem. Karlo Bresciani je prebral slovenski uvodnik, ki na simbolni ravni izstopa v publikaciji, v kateri je vrsta vsebin povezanih s slovenskim delom goriškega prebivalstva. Nekaj je tudi tiskarskih škratov (na primer: zgodovinar ni bil Koš, temveč Kos), sicer pa je obrazloženo po-italijančevanje slovenskih priimkov z dvema stranema primerov. Med znane goriške osebnosti iz preteklosti je na dvesto imen uvrščenih dvajset opredeljeno slovenskih, še kakšna desetina pa sodi v slovensko zgodovinsko zavest. Kar nekaj jih je še vrednih vstopa v to sestavo, a potruditi se bo treba, da jih najprej znotraj skupnosti ovrednotimo, nato pa ponudimo še večini.
Devet strani je posvečenih poimenovanju mestnih ulic in trgov - vzporedno nekdanja in sedanja poimenovanja; na približno sto dvajset imen so le štiri povezana s slovenščino: Travnik, Gosposka ulica, Kor-zo Tito, Stražce. Vsa druga poimenovanja v rabi med slovensko narodno skupnostjo niso poznana ali se morda tudi zakrivajo. Mi sami pa jih ne ovrednotimo; vsaj uradno ne.
Dve dokazovanji sta resnično presenetljivi v smislu, da jih med ogledovanjem mesta sicer Slovenci vselej poudarjamo, nikoli pa jih nismo slišali s strani večinskega zgodovinopisja, kaj šele, da bi bilo zapisano v publikaciji. Gre za kamnitega leva na grajskih glavnih vratih in za poslikavo v občinski sejni dvorani. V obeh primerih gre za načrtno zavajanje javnosti, domačinov in obiskovalcev, s čemer naj se ustvarja vtis, nato pa prepričanje, da je Gorica od pamti-veka težila in bila povezana z Benetkami, ne pa z vzhodnim zaledjem do Dunaja. Dejansko gre za trinajst mesecev v začetku 16. stoletja, ko je Serenissima vojaško zasedla Gorico - kaže, da s podkupovanjem nemškega poveljnika grajske posadke.
Rokovnik ima 250 strani, vključno s koledarskim delom, in v njem je resnično še mnogo drugih opisov in demografskih, statističnih ter biografskih podatkov (nekdanja zaposlitvena struktura, nekaj strani narečnih izrazov z izvorom v slovenščini ali nemščini, seznam vseh nadškofov). Triindvajset strani je namenjenih fotokopiranim listinam. Med temi je zanimivo slediti s pomočjo vojaškega matičnega dokumenta usodi Edvarda Furlaniča, rojenega v Miljah, za katerega uradno velja, da je bil v italijanski kraljevi vojski od leta 1939 do leta 1943, ko je prišel v ujetništvo francoske osvobodilne armade. Naslednji podatek na listini je iz leta 1945, ko ga italijanska vojska razbremeni vojaških dolžnosti. Za tiste, ki prisegajo zgolj na listine, saj bi se zgodovina sicer lahko manipulirala po mili volji, se tu zgodba zaključi. Za ostale, ki menimo, da se stvarnost skriva tudi v ustnem sporočanju in opisih, ali da je potrebno pregledati gradivo, ki ne sodi v ustaljene in splošno uporabljene arhive, pa je zanimiv podatek, da je v tistih dveh letih vojak Edoar-do postal Edvard, borec ene od Prekomor-
Prosilce azila bodo selili
Problemu prenatrpanosti centra za prosilce azila CARA v Gradišču so našli rešitev po zaslugi poslanca Giorgia Brandolina, podpredsednika parlamentarnega nadzornega odbora za izvajanje schengenskega sporazuma. Po njegovem posegu pri Angeli Pria, ki je odgovorna za centre CARA v Italiji, je le-ta naročila prefekturi, naj poišče alternativno namestitev za prosilce azila v presežku. Za to je zagotovljen tudi denar, je sporočil goriški poslanec.
Poslovilno srečanje
Predsednica deželne vlade FJK Debora Serracchiani se je včeraj v Vidmu srečala s prefektinjo Mario Augusto Mar-rosu, ki po petih letih zapušča Gorico in odhaja na novo delovno mesto v Tre-viso. Na povabilo prefektinje, naj jo obišče v Trevisu, je Serracchianijeva povedala, da bo njen obisk potekal v okviru vse bolj tesnih odnosov med FJK in Venetom.
Umrl 84-letni traktorist
V	sredo je v delovni nesreči v Brjah pri Ajdovščini umrl 84-letni voznik traktorja. Moški je s traktorjem zapeljal z njive na poljsko pot, nato pa na levo približno meter pod cesto ter se s traktorjem vred prevrnil in nato ostal pod njim. Zdravnik je odredil obdukcijo z namenom ugotovitve natančnega vzroka smrti, o nesreči sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in državno tožilstvo. (km)
Natoli spet nagrajen
Dokumentarni film »Per mano ignota - Una strage dimenticata«, ki ga je 32-letni goriški avtor Cristian Natoli posnel na temo atentata v Petovljah leta 1972, v katerem so umrli trije karabi-njerji, je osvojil nagrado za najboljši dokumentarec na sedmem filmskem festivalu v Cuneu. Danes mu jo bo izročil Pierfarancesco Diliberto - Pif, režiser filma »La mafia uccide solo d'esta-te«, ki je pravkar v kinodvoranah. Na-tolijev film o Petovjah je že bil prikazan v Benetkah, Ferrari, Vidmu, Trstu, Rimu, Milanu in Buenos Airesu, prejel pa je tudi že nagrado VZPI-ANPI na natečaju Valdarno Cinema Fedic 2013.
Multikina še ne bo
V	družbi UCI Cinemas so se prenaglili. Nocoj namreč ne bo odprtja novega multikina v nakupovalnem centru Tiare v Vilešu, kakor so napovedali v sredo. Morebiti se je zapletlo v postopku za pridobitev obveznih dovoljenj. Odprtje je torej odloženo.
1 8 Petek, 20. decembra 2013_GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Splet glasbe in besede
Uglašeni z božičem
Pred polno cerkvijo so nastopili gojenci centra Emil Komel in člani gledališke skupine OKlapa
S spletom vokalnih in instrumentalnih skladb ter besedil, »uglašenih« na božično tematiko, so se gojenci centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v sodelovanju z gledališko skupino O'Klapa (Sanja Vogrič, Ivana Fajt in Chiara Bergnach) poklonili prihajajočemu praznovanju božjega rojstva.
V glasbeni večer, ki je potekal minulo nedeljo v cerkvi sv. Ivana v Gorici, so uvedli glasovi otroškega zbora. Pod vodstvom Damjane Čevdek so mladi gojenci nauka o glasbi zapeli vsem znane in v prazničnem času skoraj obvezne ljudske napeve »Poslušajte vsi ljudje«, »Glej zvezdice božje«, »Tam stoji pa hlevček«. Osrednji del je bil namenjen instrumentalni glasbi. Pred publiko, ki je povsem napolnila cerkev, sta najprej nastopila komorna skupina s Plešivega pod vodstvom Fabia Devetaka in mali godalni orkester pod taktirko Noemi Cristiani. Poleg harmonike Jureta Bužinela, ki je suvereno izvedel Handlovo »Sa-rabando«, pa so pod obokom male cerkvene stavbe lepo prišli do izraza zvokovno manj močni instrumenti: harfa Vide Bo-škin, s skladbo francoza Grandjanyja, in klasični kitari Mie Ma-rinič in Jakoba Murovca z Bachovo »Invencijo št. 3«. Slednja izvajalca sta nastopila tudi v ensamblu kitar, ki je pod vodstvom Martine Gereon posredoval španske oz. latinsko ameriške božične melodije. Nastop je sklenil mladinski zbor centra Komel, ki je bil z letošnjim letom zaupan Davidu Bandlju. Večer je izzvenel z »Magnificatom« Jacquesa Berthieja, Gallusovimi »Vir-gines prudentes« in nežno »Uspavanko Jezuščku«. (sk)
Nastop kitaristov
foto l.k.
gorica - Zdravljenje z matičnimi celicami
Andolina računa na deželni zakon
Marino Andolina	bumbaca
»Moje pričakovanje je, da bo dežela FJK izglasovala zakon, v katerem bo izražena moralna oportunost, da se pacientom zagotovi neodložljiva nega.« Tako se je v Gorici včeraj izrazil Marino Andolina, tržaški zdravnik, član Stamina Foundation, ki zagovarja zdravljenje nekaterih hudih genetskih bolezni po t.i. »metodi Vannoni«, ki sloni na uporabi matičnih celic. Andolina je sodeloval na javnem srečanju, ki je na temo potekala na goriški pokrajini; med publiko v sejni dvorani sta izstopala des-nosredinski deželni svetnik Rodolfo Zi-berna in levosredinski pokrajinski svetnik Fabio Del Bello. »Moja bojazen pa je, da se pripravlja svinjarija in da bo prišel veto oblasti,« je dodal Andolina.
Preko telefona so se včeraj povezali z Davidejem Vannonijem, utemeljiteljem spornega zdravljenja z matičnimi celicami, ki je zatrdil, da so nasprotnike metode postavili na laž in da pri sestavi poročila, na podlagi katerega so metodo zablokirali, niso bili upoštevani kartoni s temeljnimi biološkimi podatki o pacientih.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
~M Gledališče
SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 20. decembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic) in 21. decembra, ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.10 »Frozen il regno di ghiaccio«. Dvorana 2: 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »I so-gni segreti di Walter Mitty«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 -20.30 - 22.30 »Frozen il regno di ghiaccio«.
Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Philomena«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Col-pi di fortuna«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Un fantastico via vai«. Dvorana 5: 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Božičkov vajenec« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Lov« (Filmsko gledališče).
fl Razstave
DOBRODELNA LIKOVNA PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIKI ZA KARITAS je na ogled v galeriji Ars na Travniku v Gorici po urniku odprtja knjigarne. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 20. decembra, ob 19. uri odprtje razstave Patrizie Devide z na-
slovom »Sredozemlje/Mediterraneo, allegro barbaro«; na ogled bo do 19. januarja 2014 od torka do petka 8.0017.00, ob nedeljah 15.00-18.00.
V	GRADU KROMBERK je na ogled arheološka razstava »Prišleki z vzhoda. Grobovi iz Mirna in prihod Vzhodnih Gotov v naše kraje«, ki jo je uredila Ana Kruh Goriškega muzeja v sodelovanju z Vesno Tratnik.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo v soboto, 21. decembra, ob 18. uri odprtje razstave sodobne umetnosti z naslovom »Nora Gregor. La figura-zione dell'oblio«, ki jo v spomin na goriško filmsko igralko iz prve polovice prejšnjega stoletja prireja združenje Prologo. Svoja dela bodo razstavili Rossano Bertolo, Edi Carrer, Stefano Comelli, Ivan Crico, Ignazio Doliach, Paolo Figar, Paola Gasparotto, Mau-rizio Gerini, Alessandra Ghirardelli, Francesco Imbimbo, Silvia Klainscek, Damjan Komel, Roberto Merotto, Claudio Mrakic, Stefano Ornella, Giovanni Pacor, Alfredo Pecile, Ales-sio Russo, Nika Šimac, Franco Spano, Lara Steffe, Drago Vit Rozman in Debora Vrizzi. Na odprtju bosta spregovorila Nelida Nemec in Fulvio Dell'Agnese.
~M Koncerti
5. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo
v petek, 10. januarja 2014, ob 20. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori; izkupiček bo namenjen društvu Paliativna oskrba -Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov.
BOŽIČNI KONCERT v Pevmi bo danes, 20. decembra, ob 19.30 v vaški cerkvi in ga bodo oblikovali otroci pevmskega otroškega vrtca, učenci osnovne šole Josip Abram, moški pevski zbor Skala iz Gabrij in glasbeniki Glasbene matice ter Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Priložnostni govor bo imela Martina Černic, predsednica odbora staršev v otroškem vrtcu, ki je letos postal nov član pevmske Krajevne skupnosti.
BIG BAND GONE WITH THE SWING prireja koncert ob 20. obletnici delovanja z naslovom »The twenties!« v soboto, 21. decembra, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu. Gostje večera bodo Davide Ghidoni, ki bo igral trobento, Giorgio Giovannini trombon in Andres Villani tenorski saks in flavto.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 21. decembra, ob 20.15 bo nastopila NOVA filharmonija s koncertom »Novoletni Capriccio«; infor-
macije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013.
TRADICIONALNI BOŽICNI KONCERT v Doberdobu v priredbi pihalnega orkestra Kras bo v nedeljo, 22. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeluje mladinska godba in najmlajša skupina mažoretk.
BOŽIČNI KONCERT V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.30 in v petek, 27. decembra, ob 20.30. Mozartovo Kronungmesse in slovenske božične pesmi v novih orkestracijah bo izvajalo nad 150 izvajalcev: solisti Mojca Milič, Martina Vocina, Luca Dordolo in Giu-liano Pelizon, zbori MePZ Hrast, MePZ L. Bratuž, MlPZ Veseljaki in MlPZ Emil Komel ob spremljavi Orkestra ArsAte-lier. Nakup in rezervacija vstopnic vsak dan v Kulturnem centru Lojze Bratuž med 8.30 in 12.30, po tel. 0481-531445, e-mail na kcl.bratuz@libero.it.
BOŽIČNI KONCERT »LOOKING FOR CH RISTMAS« bo v sredo, 25. decembra, ob 20. uri v gostilni Miljo pri Devetakih. Nastopili bodo Flavia Quass, Elisa Ara-monte in Michela Grena ob spremljavi pianista Gianpaola Rinaldija; rezervacije po tel. 0481-78250, 331-1263714.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v ponedeljek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert fil-harmonike Jora iz Romunije; informacije na lipizer@lipizer.it.
Prireditve
DRUŠTVO HUMANISTOV GORIŠKE IN GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA vabita na sklop predavanj »Zimske urice literature« (pri klavirju) v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici ob 18. uri: danes, 20. decembra, bo predavanje z naslovom »Kavkaški tekst. Literarni itinerarij« Andreje Kalc.
V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 20. decembra, ob 17.30 okrogla miza z naslovom »O knjigi in založništvu na Goriškem«.
BETLEHEMSKO LUČKO bodo v Štma-ver prinesli Solkanci v soboto, 21. decembra, ob 17. uri in jo izročili sosedom iz Štmavra, Pevme in Oslavja, ki jih bodo pričakali na bivšem kmečkem mejnem prehodu v Štmavru.
DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri na sedež v Ul. Valentinis 84 v Tržiču na božično in novoletno dru-žabost.
H Čestitke
Draga MATEJA, zopet leto je minilo in prišel je ta decembrski dan, ko praznuješ osemnajsti rojstni dan. Zato je želja naša, naj sreča k tebi se poda in ti izpolni vse želje tvojega srca. Tata, mama, Maja, Denis, Greta in Alen.
□ Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo med božičnimi prazniki zaprta od 23. do 31. decembra. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo med božičnimi in novoletnimi prazniki odprta ob delavnikih od ponedeljka, 23. decembra, do sobote, 4. januarja 2014, med 7.45 in 13.30. Od torka, 7. januarja 2014, bo odprta po običajnem urniku med 7.45 in 18.45 od ponedeljka do petka in ob sobotah do 13.30. ZSKD obvešča, da bo goriški urad med božičnimi prazniki zaprt od 23. decembra do vključno 6. januarja. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici bodo zaprti od 24. decembra 2013 do 3. januarja 2014. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v soboto, 28. decembra, odpeljal v Pine-to pri Gradežu prvi avtobus ob 15.30 s trga Medaglie d'oro - na Goriščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri spomeniku in športni palači ter v Štandrežu na Pilošču. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 15.45 s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest, informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481390697 (Marija Č.), tel. 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za revijo Primorska poje. Rok prijave je do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 31. decembra. Ponovno bo odprta v četrtek, 2. januarja.
S Poslovni oglasi
IŠČEM
delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj.
Tel. 00386-70426768
M Izleti
DRUŠTVO TABORNIKOV Rod odporne Želve vabi na nočni pohod ob Soči danes, 20. decembra ob 20. uri s startom v Kanalu na železniški postaji in ciljem na taborniškem prostoru v gorenjih De-sklah med 22. uro in 22.30. Pohod je dolg okrog 8 km, obvezna je zimska pohod-niška oprema in naglavna lučka, baterija ali bakla. Ob zaključku pohoda bo poskrbljeno za toplo pijačo in topel obrok. Organizatorji priporočajo napoved udeležbe po tel. 00386-31321398, 00386-41508876.
SPDG obvešča tiste, ki so se prijavili na izlet ob 70. obletnici ustanovitve 9. Korpusa, da bo odhod z osebnimi sredstvi danes, 20. decembra, ob 18.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. V soboto, 21. decembra, ob 11. uri bo krajša proslava pri bivši gostilni pri Skoku v Gorenji Trebuši; informacije po tel. 3397047196 (Boris).
' . Mali oglasi
POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290.
PRODAM otroško posteljico Foppape-dretti v natur barvi in jogi, prenosno posteljico Prenatal in jogi, stoličko za hranjenje Peg Perego Prima Pappa, razne otroške avtosedeže, vse v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3470823799.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 11.30, Bianca Ca-povilla vd. Tedesco s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Vanessa Guido (iz bolnišnice v Vidmu), ležala bo od 10.30 do pogreba v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 11.00, Firmina Tittonel vd. Fonio iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče.
w
Iniesta zvest Barceloni do leta 2018
BARCELONA - Katalonski nogometni velikan Barcelona je podaljšal pogodbo z enim svojih ključnih igralcev. Andres Iniesta, ki bi se mu stara pogodba iztekla junija 2015, bo po novem ostal na Camp Nouu še tri leta več, do junija 2018,.Barcelona in 29-le-tni Iniesta sta neločljivo povezana že dolga leta. Vezist, ki je s Španijo osvojil tudi naslov svetovnega prvaka pred tremi leti, je za rdeče-modre zbral že 479 nastopov na uradnih tekmah, moštvu pomagal do 21 lovorik, dosegel pa je tudi 48 golov.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Rosberg se je obrnil pri 320 km na uro
BAHREIN - Na testni vožnji v Bahreinu je finskemu dirkaču Mercedesa Nicu Rosbergu v ravnini počila guma in se je obrnil pri hitrosti 320 km na uro. K sreči jo je odnesel brez posledic, v sporočilu prek tvita, ki ga je sicer kasneje umaknil, pa je novici o nesreči hudomušno dodal: Zdaj potrebujem malo straniščnega papirja! Mercedes je te, ki se ga udeležujejo tudi Ferrari, red Bull in Toro Rosso, prekinil. Dobavitelj gum Pirelli dogodka ni pojasnil.
Petek, 20. decembra 2013
APrimorski
~	dnevnik
19
športnik slovenije 2013 - Razglasitev v ljubljanskem Cankarjevem domu
Mazejeva, Prevc, hokejisti
Tina Maze
LJUBLJANA - Alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc sta najboljša športnika Slovenije leta 2013, hokejska reprezentanca pa je najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). DŠNS je najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani z neposrednim prenosom na drugem programu TV Slovenije. Mazejeva je nagrado prejela četrtič, Prevc prvič, hokejisti pa tretjič.
Tina Maze je v sezoni 2012/13 postavljala in prestavljala mejnike, zbirala medalje s svetovnega prvenstva, zmage v svetovnem pokalu in na vsaki tekmi letvico sebi in tekmicam, ki bodo skušale izboljšati njeno bero v svetovnem pokalu, postavljala vse višje. Na koncu se je ustavila pri 2414 točkah, v svoji rekordni zimi pa je pobrala veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter male za prva mesta v veleslalomu, superveleslalomu in superkombinaciji, druga pa je bila v seštevkih slaloma in smuka.
Za Tino Maze, ki ji je 132 članov DŠNS namenilo kar 390 točk, sta se zvrstili evropska prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala v olimpijskem korus, primorska gorska kolesarka Tanja Žakelj (195), ki je tudi nominiranka za našo prireditev Naš športnik 2013, in judoistka Lucija Polavder (93), sicer evropska prvakinja.
Peter Prevc je na svetovnem prvenstvu v Predazzu dobil dve posamični medalji, srebrno in bronasto. S 199 točkami je bil pred košarkarjem Goranom Dragi-čem (155), član najboljše peterke na EP 2013 in kolesarjem Matejem Mohoričem (98), svetovnim prvakom do 23 let.
Lepo pravljico so spisali tudi slovenski hokejisti. Februarja so v danskem Vojensu pripravili manjšo senzacijo in se ob favoritih Dancih in Belorusih prebili na olimpijske igre prihodnje leto v Sočiju. Dobili so 36 glasov in le s točko razlike prehiteli rokometno reprezentanco Slovenije (35), ki je na SP v Španiji osvojila četrto mesto.
ansa Peter Prevc
ansa
Dve točki tudi zaTeo Ugrin!
Športnik leta
Peter Prevc 199, Goran Dragic 155, Matej Mohorič 98, Rok Marguč 82, Jakov Fak 66, Damir Dugonjic 29, Primož Kozmus 26, Rok Drakšič 22, Anže Kopitar 20, Sašo Bertoncelj 16, Vasilij Žbogar 14, Klemen Gerčar 9, Robert Kranjec in Benjamin Savšek 8, Kevin Kampl 7, Ivan Trajkovič 6, Samir Handanovic in David Rodman 4, Matej Žagar in Simon Špilak 3, Uroš Zorman, Valter Birsa in Grega Žemlja ,2 Jure Kozjek, Bojan Tokič in Mitja Kosovelj 1.
Športnica leta
Tina Maze 390, Tanja Žakelj 195, Lucija Polavder 93, Špela Ponomarenko Janic 33, Vlora Bedeti 21, Mina Markovič 19, Franka Anič 10, Snežana Rodic in Teja Belak 6, Živa Dvoršak 4, Urška Žolnir, Katja Višnar in Tea Ugrin 2, Barbara Lazovic, Ema Klinec, Ilka Štuhec, Katarina Srebotnik in Mateja Kosovelj 1.
Ekipa leta
Hokejska reprezentanca 36, moška rokometna reprezentanca 35, Smučarski skoki 28, NK Maribor 17, Moška košarkarska reprezentanca 13, Kajak/kanu (moški), NK Triglav Kranj, Kajak (ženske) 1.
smučanje
Danes moški super-G
VAL GARDENA - V nadaljevanju svetovnega smučarskega pokala bo danes na progi Saslong v Groed-nu (Val Gardena) moški supervelesla-lom (TV ob 12.10), jutri bo še smuk, v nedeljo pa veleslalom na znameniti progi Gran Risa v Alta Badii. Zaradi udarca v kolenu danes in jutri ne bo ta čas najboljšega »azzurra« Dominika Parisa. Proti Svindalu, Jansrudu, Guayju in Osborne-Paradisu se bo boril predvsem Fill. Tina Maze je medtem na drugem treningu pred jutrišnjim smukom ob 10.45 dosegla 4. čas. Najhitrejša je bila Švicarka Gisin pred Američanko Vonn.
OSTAJA - Hercegovec Jasmin Repeša bo še naprej selektor košarkarske reprezentance Hrvaške. Repe-ša je svoj drugi selektorski mandat, prvič je Hrvaško vodil od leta 2005 do 2009, začel leta 2012.
NBA - Beno Udrih je z New York Knicks v gosteh po dveh podaljških premagal Milwaukee Bucks s 107:101. Udrih je bil drugi strelec krat-kohlačnikov z 21 točkami. Goran Dragič je s Phoenix Suns izgubil doma s San Antonio Spurs s 101:108. Dragič se je ustavil pri 18 točkah.
ODBOJKA - Luka Slabe, selektor slovenske reprezentance, ki jo od 3. do 5. januarja čaka v Nišu zadnji kvalifikacijski turnir za SP, najbrž ne bo mogel računati na Alena Pajenka. Blo-ker poljske ekipe Jastrzebski Wegiel si je obnovil poškodbo rame.
odbojka
Ekipa koroških Slovencev piše zgodovino
CELOVEC - Odbojkarji zamejskega ŠK Posojilnica Aich-Dob, doma iz vasice v okolici Pliberka na Koroškem z niti 200 prebivalci, so v sredo zvečer v Športnem parku v Celovcu pisali zgodovino: v zadnjem krogu tekmovanja lige prvakov v skupini E so po dramatični tekmi premagali aktualnega branilca naslova Lokomotiv Novosibirsk s 3:2 (25:21, 22:25, 23:25, 25:23, 15:13). Dobljani so s tem tudi prvo avstrijsko moštvo, ki je v ligi prvakov osvojilo točke.
»To je neverjeten dosežek. Zmanjkuje mi besed,« je po skoraj dve uri trajajoči tekmi dejal športni direktor Doba in začasni trener uspešne ekipe Martin Micheu.
Dobljani, ki so letos spomladi prvič v skoraj 30-letni zgodovini kluba postali avstrijski prvaki in se tako uvrstili v ligo prvakov, so bili velikanu iz Rusije vso tekmo enakovreden nasprotnik. Moštvo, v katerem igra več vrhunskih igralcev iz Slovenije (Miha Kosl, Jani Kovačič, Rok Satler, Nejc Pušnik, Andrej Grut, Danijel Koncili-ja), je v odločujočem petem nizu že izgubljalo s 13:10. Toda varovanci trenerja Micheu-a so s petimi točkami zapored več ali manj že izgubljeno tekmo obrnili, dobili niz in slavili prvo zmago v najmočnejši odbojkarski ligi v Evropi. Nad 2500 navijačev, med njimi celo deželni glavar Koroške Peter Kaiser, so postali priča edinstvenem dogodku, ki je zgodovinski za Slovence na Koroškem, deželo Koroško in tudi za Avstrijo, saj je klub vpisana v Slovensko športno zvezo Koroške.
košarka - Breg po treh zmagah klavrno izgubil proti Servolani
Spet korak nazaj
Breg - Servolana Lusetti 51:65 (21:16, 29:30, 36:49)
Breg: Metz 5 (-, 1:3, 1:3), Grimaldi 13 (1:2, 6:8, .), Cigliani 10 (5:8, 0:4), Kos 7 (2:2, 1:4, 1:5), Spigalgia 0 (-, 0:3, 0:3), Gori 9 (2:3, 2:6, 1:4), Semec 2 (., 1:3, 0:1), Gel-leni 0 (-, -, 0:1), Crisman 5 (3:4, 1:3, 0:2), Mattiasich 0, Coretti n.v.. Trener Vatovec.
Košarkarji Brega so sinoči v Dolini vnovič razočarali. Po treh zaporednih zmagah je bilo v derbiju proti Servolani pričakovati nadaljnjo potrditev napredka v igri in rezultatih, namesto tega pa so navijači doživeli hladno prho in pravo re-gresijo svoje ekipe. Breg je namreč igral pod vsako kritiko in poraz je bil neizbežen. Nalet Brega je trajal le do 15. minute (27:20), ko je vse kazalo, da jim bo kljub trem osebnim napakam Ciglianija v uvodnih minutah vendarle steklo. Odtlej pa se je vse porušilo. Ključna je bila 19. minuta, v kateri se je Spigaglia sprl z nasprotnikom, živce pa je (čemu?) izgubil Grimaldi (dotlej daleč najboljši igralec tekme in avtor 13 točk) in bil izključen. V drugi četrtini je dosegel Breg le osem točk, med 15. in 25. minuto le dve (!), saj je v napadu grešil tudi najenostavnejša polaganja in vse mete iz izdelanim in neizdelanih položajev. Servolana, ki je v napadu prav tako precej grešila, je tako dosegla delni izid 15:2, v 29. minuti pa že vodila s 16 točkami prednosti (33:49). Začetek zadnje četrtine je le obetal preobrat. Prebudila sta se Gori in Cigliani, v 34. minuti je bil izid 47:54, vendar sta brata Pa-lombita (Giancarlo 18 točk, prvi strelec tekme) v napadu le uspela zajeziti reakcijo Brega, ki je belo zastavo dejansko razobesil že pet minut pred koncem tekme. (ak)
Deželna C-liga IZIDI:					
Fagagna - Centro Sedia 67:68				, Codroipese -	
Falconstar 84:7S,	Don Bosco -			Bor Radenska	
97:71, Fogliano -	San Daniele 83:89, Latisana				
- Monfalcone 87:69,		Romans		- UBC S9:68,	
Goriziana - Cervic	nano 86		:81, Rorai - Tarcento		
70:81					
Falconstar	12	11	1	980:790	22
Centro Sedia	12	11	1	924:830	22
San Daniele	12	9	3	93S:889	18
Codroipese	12	9	3	878:767	18
Fogliano	12	8	4	892:838	16
Tarcento	12	7	S	812:798	14
Cervignano	12	6	6	777:771	12
UBC	12	6	6	814:811	12
Romans	12	6	6	80S:799	12
Fagagna	12	6	6	878:839	12
Servolana	12	S	7	882:88S	10
Breg	12	s	7	734:779	10
Latisana	12	S	7	898:8S3	10
Goriziana	12	S	7	864:921	10
Don Bosco	12	4	8	861:872	8
Bor Radenska	12	3	9	824:9s7	6
Monfalcone	12	2	10	730:93S	4
Rorai	12	1	11	7S0:896	2
PRIHODNJI KROG			Bor	Radenska -	
Codroipese (danes ob 21.00), San Daniele -					
Breg (jutri ob 18.30)					
DRZAVNI UNDER17
Tesen poraz Jadrana ZKB
Jadran ZKB - Ardita 69:70 (12:16, 20:21, 18:13, 19:20)
Grgic, Furlan, Coloni 8, Tul 2, Crismani 21, Zidarich, Fonda, Giaco-mini 4, Daneu 9, Gelleni 25, trener Va-tovec Tri točke: Crismani 4, Gelleni 1
Proti enakovredni ekipi je zmaga Jadranu za las ušla. Igra je bila do-padljiva, zelo borbena tudi pod košema. V drugi četrtini so si jadranovci priborili sedem točk prednosti, ki jih niso uspeli obdržati. Rezultat je bil tako izenačen do zadnje razburljive minute, ko so Goričani povedli za 6 točk. Koš Gellenija ob zvoku sirene žal ni bil dovolj za zmago.
Kljub porazu je Jadran igral zelo dobro s Crismanijem in Gellenijem na čelu. Povedati pa je treba, da so fantje v plavih dresih igrali brez kapeta-na Ušaja.
D-liga: Nerazpoloženi Sokol izgubil v Vidmu
CB Udine - Sokol 81:68 (32:16, 57:37, 71:51)
Sokol: Štokelj 20, Ferfoglia 10, Budin 10, Sardoč 3, Doljak 7, Piccini 2, Hrovatin 8, Potocnik 4, Jevnikar 5, Peric, Coloni, trener Lazarevski. PON: Doljak (40).
Sokol, ki je nastopil s precej okrnjeno postavo, je v zaostali tekmi v Vidmu zasluženo izgubil proti domači ekipi CBU, ki jo sestavljajo v glavnem mladi igralci, ki veliko tečejo in so tudi natančni pri metu na koš, predvsem s trojkami.
Že po prvi četrtini je bilo jasno, da so naši košarkarji stopili na igrišče z nepravim pristopom, saj so prejeli 32 točk, po prvem polčasu pa kar 57. Tudi v drugem delu so nadaljevali s slabo igro, tako da so gostitelji imeli lahko pot do koša in tudi zanesljivo zmagali. (lako)
20
Petek, 20. decembra 2013
ŠPORT
/
jadranje - Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti
Za finančno injekcijo zveze FIV bosta morala doseči vrhunske rezultate
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta člana olimpijske razvojne ekipe. Tako je zapisano v najnovejših smernicah jadralne zveze FIV(Federaziona italiana vela) za leto 2014. V olimpijsko razvojno ekipo je zveza vključila ob Čupinih jadralcih še posadko Capurro in Pup-po. Pred našima jadralcema je v olimpijskem razredu 470 uvrščena samo posadka Falciatelli/Clementi (ker sta na Sredozemskih igrah osvojila bron). Vključena sta bila v skupino C, v skupinah A in B pa ni predstavnikov razreda470.
»Glavno besedo je pri tem imela zveza,« je vpoklic v razvojno ekipo pojasnil flokist Jaš Farneti. S Sivitzem Košuto sta sicer zadostila še drugim kriterijem, med drugim temu, da sta osvojila kolajne na mladinskih prvenstvih. Starostna meja razvojne ekipe je 23 let, oba pa sta letos dopolnila 22 let.
Članstvo v razvojni ekipi jadralcema vsekakor omogoča tudi samostojno pot, za katero sta se, kot znano, odločila letos. Tako dovoljujejo namreč tudi smernice, kjer so meddrugim navedene denarne nagrade za posadke. »»To bo v bistvu povračilo stroškov, ki jih bo nama zveza, v primeru da bova dosegla dobre rezultate, nakazala po rega-tah,« je pojasnil Farneti. Zveza določa, da bo posadki v razvojni ekipi, ki je izbrala samostojno pot, nakazala pred sezono 1500 evrov, če bo nato na regatah za svetovni pokal v Palmi de Mallorca in Hyeresu med najboljšimi 15 %, bosta jadralca prejela 6000 evrov, uvrstitev med najboljših sedem na evropskem prvenstvu pa bi v »blagajno« prinesla še 6000 evrov (med 15 4500 evrov, med 30 pa 3500 evrov). Skratka: po najboljšem možnem scenariju bi lahko od zveze letos prejela 13500 evrov, kar je seveda dobrodošlo, ni-
kakor pa ni dovolj za celotno sezono. Zveza bo posadkam nudila še zdravniško pomoč, kondicijskega trenerja (Ču-pina jadralca sicer že vadita z Mauriziom Braido) in meteorološko službo. Seveda bodo morale posadke, ki so izbrale avtonomno pot, svoje mesto v ekipi potrjevati z rezultati in tudi s fizičnimi testi. V smernicah je na primer določeno, da mora flokist razdaljo 2000 metrov na suhem priveslati v 7 minutah in 20 sekundah, krmar pa je lahko 10 sekund počasnejši. Preverjanja vključujejo šest preizkušenj, ki sta jih jadralca že opravila pred kratkim v Rimu.
V večini določil pa ima zveza vsekakor veliko svobode in si pridržuje pravico, da določi po svoji uvidevnosti. Tako je tudi z razvojno ekipo, ki jo lahko v katerem koli trenutku ukine. Delitev v elitne tri skupine A, B in C ter razvojno ekipo naj bi vsekakor veljala do svetovnega prvenstva septembra naslednje leto, nato pa načrtuje zveza izbiro posadk, ki bodo nastopile na olimpijskih igrah in bodo do iger trenirale po posebnem individualnem programu.
Čeprav bodo olimpijske igre šele čez dve leti, bodo septembra 2014 na svetovnem prvenstvu ISAF jadralci že lovili uvrstitev držav na olimpijske igre. V Santanderju bodo namreč določili že 50 % nastopajočih držav, zato želijo zveze na prvenstvu nastopiti z najboljšimi. Ali bosta med štirimi nastopajočimi posadkami, kolikor jih lahko prijavi Italija, tudi Čupina jadralca, bo določila italijanska zveza 21. julija 2014 na podlagi rezultatov regat za svetovni pokal na Palmi de Mallorca, Hyeresu in na evropskem prvenstvu. Za štiri mesta - samo stroške najboljših dve bo

krila zveza - pa se ne bodo borili samo reprezentanti, temveč vse nastopajoče italijanske posadke v olimpijskem razredu 470. Med njimi bosta, kot kaže, tudi veteran in bivši olimpijec Trani, ki jadra zdaj z Desidetarom, nastop olim-pijca Zandonaja pa je še vprašljiv.
Da bo forma na Palmi, v Hyeresu in evropskem prvenstvu optimalna, se Čupina jadralca pripravljata že nekaj časa. Do odhoda v Miami na Floridi, kjer bosta nadaljevala predvsem priprave na morju, bosta doma pilila fizično kondicijo, saj bo med sezono časa za to manj.
Z izbiro samostojne poti sta se jadralca povsem odpovedala treningom z izbrano vrsto: »Zdi se nama pomembno, da spoznava tudi regatna polja. Junija ali julija na primer načrtujeva nastop na regati v Santanderju, kjer bo septembra svetovno prvenstvo. Ko bi se opredelila za trenigne z izbrano vrsto, pa bi celo poletje trenirala izključno na Gardskem jezeru, razmer na oceanu pa nikakor ne bi spoznala,« je še zaključil Farneti. (V.S.)
zsšdi
38. obmejno srečanje 2014
■	M • ■	v v • •
bo v Ajdovščini
Župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak je prejšnji torek sprejel delegacijo, ki so jo sestavljali Sonja Poljšak, predsednica Komisije za zamejski šport pri OKS-ZŠZ, Miroslav Cerar, olim-pionik in ambasador RS za šport, Ivan Peterlin in Martin Maver za ZSŠDI in Marko Loibneger v predstavništvu Slovenske športne zveze iz Celovca. Namen sestanka je bila predstavitev 38. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo, glede na privoljenje župana, 20. in 21. junija 2014 v Ajdovščini. Na sestanku sta bil prisotna tudi Uroš Pintar in Primož Sulič iz Zavoda za šport Ajdovščina.
NOGOMET
Tomizza za Trieste Calcio
Nekdanji nogometaš Vesne in Krasa Daniel Tomizza bo svojo nogometno pot nadaljeval pri ekipi Trieste Calcio, nasprotnikom Vesne in Juven-tine v skupini B promocijske lige. V minuli sezoni je Tomizza, lanski dobitnik nogometnega Oskarja Primorskega dnevnika, igral v Rivignanu, v začetku letošnje sezone pa je zdravil poškodbo.
primorski_sport
facebook ^
Končni koledar Primorskega smučarskega pokala
Pred kratkim so določili še manjkajočo tekmo letošnjega Primorskega smučarskega pokala (PSP), ki bo devetič zaživel v čezmejni različici. Tretjo tekmo PSP bo organiziral na Cerknem SK Javornik v soboto, 15. februarja. Ostale tekme: nedelja, 12. januarja - Pokal Nova (SK Brdina); sobota, 8. februarja - Miškotov pokal (SK Kalič); sobota, 8. marca - Pokal prijateljstva treh dežel (SK Devin).
Zgodovina slovenskega alpinizma
Zgodovina slovenskega alpinizma je naslov dolgo pričakovane monografij, ki je izšla pred kratkim in jo bodo v torek, 24. decembra predstavili v Ljubljani. Avtorja sta mag. Urban Golob in dr. Peter Mikše, ki sta v poljudno strokovnem jeziku napisala zgodovino slovenskega alpinizma. Knjiga je primerna za vsakega ljubitelja gora kot tudi za same alpiniste, ima 240 barvanih strani, 230 fotografij, preglednic, grafov, posebej pa predstavi 38 stebrov slovenskega alpinizma.
Odbojka: Mladinci Olympie daleč pred drugimi
Villa Vicentina - Olympia 0:3 (17:25, 11:25, 13:25)
Olympia: Terpin 18, Cobello, 7, Corsi 5, Vogric 6, Princi 5, Russian M. 0, Š. Čavdek (L), Waschl 0, Persoglia 10, Komjanc 2, Manfreda.
Mladinci Olympie so zadnjo tekmo v letu odigrala v Villi Vicentini proti ekipi, ki je druga na lestvici deželnega prvenstva. Naši so tudi tokrat igrali na zelo visoki ravni, prikazali so dovoršeno odbojko in fizično premoč. Nasprotinik se jim je upiral le v začetku prvega niza. V drugem nizu je Waschl zamenjal Corsi-ja na tolkaškem mestu, v tretjem pa sta podajalec Russian in center Manfreda, dobro nadomestila Princija in Persoglio. Olympia ima na skupni lestvici že osem točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci.
Goričani bodo podpisali dogovor o sodelovanju
Na predstavitvi združenih moških odbojkarskih ekip na Goriškem, ki bo v ponedeljek, 23. decembra ob 19.30 v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici, bodo predstavniki društev ŠD Naš prapor, ŠZ Olympia,ŠZ Soča in OK Val, ob prisotnosti predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina, slovesno podpisali dogovor o sodelovanju na področju moške odbojke.
□ Obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro.
5814566 (Valentina). Ob priliki bo možen avtobusni prevoz. Informacije ter rezervacije lahko dobite na tel. št.: 335-5476663 (Vanja).
ŠD SOVODNJE vabi v ponedeljek, 23. decembra, ob 17.30 na božičnico, ki bo v telovadnici v Sovodnjah
AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 3470473606.
SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 040 2032151 (Alternativa Sport) in 335 8180449 (Erika)
AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja, ki bodo začeli v nedeljo, 12. januarja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-
AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka).
božičnice
Glasba in ples sestavni del vseh prireditev
ŠD Sokol, ŠD Polet, Športna šola Polet Kontovel in NK Kras so v prejšnjih dneh pripravili tradicionalne božičnice, ki so v dvorane privabile številne starše in prijatelje.
Božični pozdrav in želje za uspešno novo leto so pred dnevi zaželeli v Nabrežini, kjer je več kot 120 otrok, ki pri vadi pri Sokolu motori-ko, minivolley, odbojko, minibasket in košarko, prikazalo doslej osvojeno znanje. Pestrost točk je dopolnjeval še napovedovalec Evgen Ban, ki je še dodatno razgibal vzdušje v telovadnici z glasbenimi točkami, kvizi in plesom. Ob športnikih je na božičnici nastopil tudi otroški pevski zbor osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine.
Kotalkarice Poleta so pred številno publiko zaplesale Pepelko. Raznolikost glasbe in luči sta dala še piko na i že po svoje razgibani in bogati koreografiji. Vse nastopajoče je nato obiskal še dedek mraz in nagradil trenerje in kotalkarje ŠD Polet.
Na tradicionalni božičnici Športne šole Polet/Kontovel v sodelovanju z ritmičarkami Kontovela pa je nastopilo skoraj 70 otrok, ki vadi v različnih vadbenih skupinah (motorika, mirkobasket, minibasket). Glasba je spremljala vse točke, tako da je bilo v telovadnici pri Briščikih vse živo. Na koncu so otroci prejeli božično darilo, in sicer novo majčko Športne šole Polet Kontovel.
Tekma med najmlajšimi, delitev sladkega božičnega darila (paneton), predstavitev koledarja 2014 (s slikami Branka Lakoviča) in ples: vse to je razgibalo božičnico nogometnega društva Kras. Prijeten večer, ki so ga soustvarjale vse ekipe Krasa, vodil pa ga je novinar Primorskega dnevnika Jan Grgič, se je končal s plesom nogometašev članske ekipe pod vodstvom cicibanov s pesmijo Shakire Waka Waka.
/
VREME, AVTOMOBILI_Petek, 20. decembra 2013 2 1
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
V petek bo vremenska fronta vplivala na vreme se-vero-zahodne Italije. Nad nami ne bo vremenskih motenj a do nedelje bodo dotekali vlažni jugozahodni tokovi.
Zjutraj bo po vsej deželi bolj spremenljivo do oblačno vreme. Čez dan bo oblačno z možnimi krajevnimi padavinami; nad okoli 1200 m bo rahlo snežilo. V alpskih kotlinah, kjer bo deževalo bo možna poledica. V visokogorju bo še pihal okrepljen jugozahodnik.
Danes bo v vzhodnih krajih delno jasno, zjutraj bo v zatišnih legah možna kratkotrajna megla. Drugod bo pretežno oblačno. Ponekod v zahodni in južni Sloveniji bo jutri občasno rahlo deževalo, a padavin bo zelo malo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 9, ob morju do 11 stopinj C.
Jutri bo oblačno vreme z občasnimi rahlimi padavinami, ki bodo sicer verjetnejše na vzhodu. V Julijcih bo rahlo snežilo nad okrog 1300m. V nižinskem pasu bodo možne meglice.
Jutri bo večinoma oblačno. V zahodni polovici Slovenije bo občasno rosilo ali rahlo deževalo, a padavin bo zelo malo.
Kanin ............Zaprto
Vogel..................50
Kranjska Gora.........40
Krvavec...............50
Cerkno................50
Rogla..................50
REKA
9/12
JUTRI
Î? Piancavallo.....'.......50
Forni di Sopra.........60
Zoncolan..............80
Trbiž .................100
Osojščica .
Mokrine...............90
Tovarna Saab spet deluje
Švedska tovarna SAAB, ki preživlja neljube čase, je sporočila, da so v tovarni v Trollhattanu začeli s serijsko proizvodnjo modela 9-3. Zadnji avto so izdelali aprila 2011, konec istega leta pa so proglasili stečaj. Vmes se je precej dogajalo, a naposled so le dobili novega lastnika, ki je prvi avto poskusno izdelal že septembra, sedaj pa, kot kaže, gre zares. Kitajci oziroma NEVS (National Electric Vehicle Sweden) so v tem času očitno zagotovili potreben denar za serijsko proizvodnjo. Sprva bo 9-3 v Evropi in na Kitajskem na voljo z bencinskim turbo motorjem, kasneje pa naj bi se pojavila še elektrognana verzija.
Citroen grand C4 picasso
Citroën je svojemu novemu enoprostorcu C4 picasso dodal še večjega grand C4 picasso. S prednje strani se grand C4 Picasso prepozna zaradi dvodelnih luči in široke dvojne letve, ki tvori značilen znak dveh trikotnih zobnikov.
Notranjost je podobna krajši izvedbi, saj se ponaša z največjimi steklenimi površinami v segmentu in s počutjem, ki spominja na dnevno sobo. Grand C4 picasso je dolg 159 cm, poganjajo pa ga okolju prijazni HDI motorji, ki imajo zelo nizke izpuste.
vozili smo - Pri dusterju se lahko odločite za dvo- ali štirikolesni pogon
Dacia je uspešno prenovila svojo uspešnico Kljub izboljšavam je cena ostala enaka
Dacia je predstavila svoj osvežen model duster. Zunanjost so Romuni malenkost spremenili, notranjost pa je bila deležna bistveno večjih posegov. V ponudbi je tudi nov bencinski motor in prenovljena ostala motorna paleta.
Notranjost je, kot rečeno, spremenjena: izboljšali so ergonomijo, dodali tempo-mat in omejevalnik hitrosti, multimedijsko enoto MediaNav, električni pomik stekel spredaj in zadaj, zadnje parkirne senzorje ter prikazovalnik zunanje temperature. Sicer pa jim je pri ergonomiji marsikaj spodletelo. Tako je gumb za električno naravnanje zunanjih ogledal skrit pod ročico ročne zavore, tempomat vključimo s stikalom na armaturni plošči, uravnavamo pa ga s stikali na volanu. Je pa zvočno novi duster zelo dobro izoliran.
Kupec dusterja lahko izbira med različicama 4X2 ali 4X4. Pri slednji lahko izbira med opcijami 4x2, Auto ali Lock. S štirikolesnim pogonom se je duster izkazal kot pravo terensko vozilo, ki z lahkoto premaga tudi do 25° naklone terena, skoraj meter globoko vodo in več kot spoštljivo velike zapreke.
Dizelski motor ostaja v 80 in 110 konjski verziji, prav tako so obdržali 1,6-litrski bencinski motor s 103 KM, ki je na voljo tudi v LPG (plinski) različici. Novost je 1,2-li-trski bencinski TCe s 125 KM. Paketi opreme pa ostajajo popolnoma enaki (Base, Ambiance, Laureate), prav tako tudi cene. Menjalnika sta dvojna, odvisno pač od motorja, in sta 5- ali 6-stopenjska, ročna v obeh primerih. Vožnja z novim dusterjem je povsem nezahtevna. Kljub relativno nizki ceni, ponudba se namreč začenja pri 11.900 evrov (bencinski 1.6 110 KM), zaključi pa pri 18.000 evrov (1.5dCi 4X4), je duster zanesljiv in dokaj udoben družinski avto.
Zunanjost dusterja so Romuni malenkost spremenili, notranjost pa je bila deležna bistveno večjih posegov
ture - Italijanska podružnica kitajskega podjetja
Great Wall se pripravlja na zahtevno vožnjo po poteh in brezpotjih 4 celin
Pripravil Ivan Fischer
Italijanska podružnica kitajskega Great Wall se pripravlja skupaj s sedmimi dobrodelnimi organizacijami na kar zahteven podvig: prepotovali bodo Evropo, Azijo, Afriko in Severno ter Južno Ameriko z dvema voziloma kitajske znamke: obe vozili, pick up steed in SUV great wall h16, bosta skoraj popolnoma serijski, opremljeni pa bosta z dvolitrskim turbodizlom, ki zmore 143 KM in ima 305 Nm navora. Za GW tovrstni podvigi niso novost, saj so se odpravili na tako pomembne ture tudi v prejšnjih letih, kot priča priložena slika. Priprave so v teku, odhod pa bo junija 2014.
general motors
Chevrolet zapušča evropska tržišča, ostaja pa v Rusiji
Vodstvo General Motors je pred dnevi predstavilo načrte za prihodnost svojih znamk v Evropi. Zaradi težkih ekonomskih razmer na evropskem avtomobilskem trgu bodo opustili prisotnosti znamke Chevrolet na trgih Zahodne in Vzhodne Evrope, ostali bodo samo v Rusiji, v ostali Evropi pa se bo GM bolj osredotočil na uveljavljeni znamki Opel in Vauxhall (tako se imenujejo Oplovi modeli v Veliki Britaniji).
Chevrolet je četrta največja avtomobilska znamka na svetu. V Evropi je prisotna predvsem kot ponudnik cenejših vozil, prevzela je namreč proizvodnjo korejskih avtomobilov znamke Daewoo, kar je med lastniki "pravih', ameriških chevrole-tov (camara in corvette) povzročilo ne malo negodovanja. Camaro in corvette naj bi še ostala na voljo tudi v Evropi, ni pa pričakovati novih generacij cenovno sprejemljivih modelov kot so spark, aveo, trax, cruze, captiva, malibu in orlando. GM je sicer s prevzemom cenovno bolj dostopnih korejskih modelov ugled slednjih zelo izboljšala. Z odhodom znamke Chevrolet bodo bolj do izraza prišli določeni modeli znamke Opel, saj so captiva in antara ter trax in mokka zgrajeni na enaki osnovi. Očitno Oplu in Chevroletu trženje dvojčkov ne uspeva tako dobro kot Volks-wagnu, Seatu in Škodi.
Chevrolet bo v okviru obstoječe mreže zagotovil ustrezno skrb za svoje kupce v prihodnjih letih. Chevrolet bo kupcem, ki so že kupili in bodo do konca leta 2015 še kupili vozila Chevrolet, zagotovil ustrezne servisne storitve, rezervne dele in dejavnosti povezane z garancijami.
Predsednik in izvršni direktor General Motorsa, Dan Akersonje dejal, da se bodo pri Chevroletu osredotočili na investicije tam, kjer je potencial rasti najvišji. Ta čas je v Evropi ta potencial žal na psu.
2 2 Petek, 20. decembra
2013
MNENJA, RUBRIKE
ŽARIŠČE
Živa, sodobna in zavedna skupnost Slovencev v FJK
Julijan Cavdek_
Deželni odbornik Gianni Tor-renti je prejšnji konec tedna obiskal Benečijo in bil priča odprtju Slovenskega multimedialnega okenca v Špe-tru. V torek se je udeležil zasedanja izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij. V sredo je bil gost Slovenske kulturne gospodarske zveze. Danes pa bo v večernih urah vodil zasedanje deželne posvetovalne komisije za Slovence v FJK. Prav gotovo so mu vsi ti obiski omogočili dodatna spoznanja o trenutnem stanju naše narodne skupnosti, kar mu je sicer v dopolnilo, saj, kot je sam povedal, slovensko manjšino pozna kar dobro, ker že več let vzdružuje z organizacijami in posamezniki stalne stike. Nenazadnje je sodeloval pri ureditvi težkega finančnega stanja, v katero je pred leti zašlo Slovensko stalno gledališče.
Vendar njegov glavni namen pri teh obiskih, še posebej pri Svetu slovenskih organizacij in Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi, je zadeval nov postopek razdeljevanja sredstev, ki so Slovencem v FJK dodeljena na podlagi zaščitnega zakona 38/2001. V tem ni težko zaslediti prijazno povabilo, ki ga sedanja deželna uprava ponuja, da bi se zedinili okoli okvirnega sistema razdelitve, ki bi tako dobil pomembno politično podporo, kar bi bistveno olajšalo celoten upravni postopek za sprejemanje.
In katere so ključne točke novega sistema? Kot smo lahko slišali, je za deželne urade problem veliko število prosilcev, ki so predvsem majhna društva. To naj bi se rešilo, tako da bi razdelitev šla preko t.i. zvez. Teh imamo štiri: Zveza slovenskih kulturnih
/
društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zdrže-nje don Evgen Blankin. Upoštevati pa bi bilo treba tudi Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, kjer so včlanjeni vsi cerkveni pevski zbori na Tržaškem in Goriškem. Za športna društva pa bi verjetno poskrbelo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. To bi omogočilo precejšnje znižanje števila prošenj, manj birokratskih postopkov za deželne urade in manj obračunavanja za naša številna društva. Seveda bi se temu morale vse zveze in združenja primerno pripraviti, da bi lastnim članicam nudile gotovo storitev.
Druga pomembna točka je dodelitev približno 20% sredstev za projekte, kar se v bistvu že nekako poskuša z razpisom, ki je zapadel konec septembra. Tudi ta predlog je zanimiv, saj bi verjetno pripomogel k večji di-naminačnosti v delovanju, k novim idejam, ipd. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati, da je projektno delo zahtevno, kar predstavlja težavo predvsem za vsa tista društva, ki delujejo na prostovoljni ravni in ravno zaradi tega namenjajo glavno pozornost delovanju, bistveno manj pa t.i. uradniškim oziroma knjigovodskim zadevam. Tudi vse stalne in vsakoletne prireditve imajo pomembno vlogo, ker še posebno izrazito predstavljajo dolgoletno tradicijo, ki je izraz naše narodne skupnsoti živeče na deželnem teritoriju.
Tretja točka je vprašanje t.i. primarnih ustanov, ki naj bi jih bilo preveč. Verjetno je to najtežje vprašanje,
ki bo zahtevalo veliko preudarnosti. Zahtevno bo tudi za obe krovni organizaciji, ker v seznamu primarnih ustanov so tudi vse t.i. skupne članice, kjer je še marsikatero odprto vprašanje.
Četrta zadeva, za katero bo potrebno precej truda bodo kritična stanja v naši organiziranosti. Takih pojavov imamo vsako leto vsaj enega. Če je bilo to pred leti Slovensko stalno gledališče, smo bili pred kratkim priča vprašanju upravljanja Stadiona 1. maja in prihodnosti Tržaške knjigarne in verjetno bi se našlo še katero. Tudi to bo bistveno zahtevno vprašanje, ker je potrebno vzpostaviti kriterije, ki bodo veljavni za vse, kljub temu, da so določena krizna stanja deležna veliko večje medijske pozornosti kot druga. Kar je že spet nova-stara dilema.
Naj za zaključek dodam še ugotovitev deželnega odbornika Torren-tija, da je sodelovanje s Slovenijo odlično, kljub temu, da sta dva različna inštitucionalna nivoja, ob kateri pa je pripomnil, da so za njega pomembna tudi državna sredstava, ki jih Slovenci v FJK prejemamo s strani naše matične države in mora biti v tem čimvečja transparenca.
Letošnji Božič nam torej prinaša tudi iz področja odnosov med Deželo FJK in slovensko narodno skupnostjo kar nekaj novosti. Pomembno bo, da se jih lotimo čimbolj trezno in brez popoulističnih proglasov. Navsezadnje moramo stalno imeti pred sabo glavni cilj in namen, ta pa ostaja vedno isti: živa, sodobna in trdno zavedna narodna skupnost Slovencev v FJK.
TA TEDEN
Edinost se v teh dneh sooča z zahtevami tiskarskega osebja. »Nasprotja med zahtevami delodajalcev in delojemalcev se tičejo delovnega časa, pre-uredbe posredovalnice za delo, določb za delo na stavnih in tiskovnih strojih, mezdnih doklad za ta dela, ureditve števila učencev, opredelitve raznih krajev v mezdne razrede in drugih vprašanj notranje organizacije. Ker so v tiskarski stroki dobro organizirani ne samo delojemalci, temveč tudi delodajalci, se najbrž položaj še poostri in ni izključeno, da izbruhne splošen boj.«
Zaradi teh problemov je dnevnik izhajal v skrčeni obliki, marsikateri dan so bile strani Edinosti bele: kjer bi moral biti objavljen članek, je zijala praznina, zadnja dva tedna decembra pa se je tisk kar ustavil.
EDINOST
PRED 100 LETI
TA TEDEN £ P BIMflMl _[] H EV Hj K PRED 50 LETI
Na openskem strelišču je potekala dvaindvajseta obletnica ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev. »Kljub zelo ostremu mrazu se je na openskem strelišču zbralo veliko ljudi, da bi se oddolžili spominu petih žrtev fašističnega terorja, ki so na isti dan pred dvaindvajsetimi leti padli pod streli fašističnega plotona. Žalno svečanost ob obletnici ustrelitve narodnega heroja Pinka Tomaži-ča in njegovih tovarišev Vika Bobeka, Ivana Vadnala, Ivana Ivančiča in Simona Kosa, ki jih je fašistično posebno sodišče leta 1941 obsodilo na smrt, je v imenu openskega pripravljalnega odbora začel Mirko Kapelj, ki je pozval prisotne k enominutnemu molku in nato dal besedo Milanu Bolčiču, enemu izmed obtožencev in obsojencev na velikem tržaškem procesu iz leta 1941.
Milan Bolčič je v začetku dejal, da je bila dolga vrsta zlih dejanj dolgoletnega zatiralca, da pa je bila tudi dolga vrsta tistih, ki so temu zatiralcu napovedali neizprosen boj. »Če se ozremo v ta leta grozot - je dejal tova-
riš Bolčič - se nam bodo v spominu risali dogodki, ki so napredni ljudje, borci za socialne in narodnostne pravice ter za najosnovnejše človeške pravice padali pod udarci nečloveškega fašizma. Vladimir Gortan in številni drugi, plameni nad domačijami v Mačkovljah, švigajoči plameni Narodnega doma, plameni iz poslopja tiskarne »Il Lavoratore«, kresovi z grmadami slovenskih knjig, uničenje naših šol, društev, tiska, gospodarskih in kulturnih ustanov, preganjanje najzavednejših in najnaprednejših in zopet streli na bazovski planoti. Vse te in druge podobne slike so se živo zarisale v spominu Pin-ka Tomažiča in v spominu drugih padlih tovarišev ter vseh, ki so z njimi delali in nato prišli na skupno zatožno klop pred fašistično posebno sodišče. Zgled petih junakov, ki se jih danes tu spominjamo, je napotil še številne druge antifašiste, ne glede na narodnost, socialno pripadnost ali politično prepričanje k boju za uničenje fašizma.«
OB VISOKEM JUBILEJU
Tople čestitke gospe Olgi Ban
Z neverjetno naglico bežijo mimo nas leta in desetletja, z njimi tonejo v našo podzavest pomembni dogodki in zasluge nekdanjih pionirjev, ki so vidno zaznamovali svoj čas.
Kadar koli se znajdem pri Sv. Jakobu, posebno pa, kadar okoli voglov nekdanje Cirilmetodove šole neusmiljeno zavija burja, se mi spomin ustavi pri gospe Banovi, ki je bila vrsto povojnih let tesno povezana s kulturnim življenjem v tem mestnem okraju. Brez podjetne prizadevnosti Olge Ban, Eme Kerševan in Milene Verč marsičesa ne bi bilo, posebno pa ne izjemnega uspeha Ribičičeve igre V kraljestvu palčkov, ki ga je l. 1957 s svojo otroško dramsko družino dosegla takratna tržaška igralka Ema Starčeva.
Skoraj sto otrok je po tistem uspehu v zadnjem nadstropju Ul. Montecchi 5 pelo, plesalo in igralo. Starčeva, ki ji življenjska usoda ni namenila lastnih otrok, je vsa svoja materinska čustva poklonila tem otrokom; bili so njeni otroci, čeprav so jih rodile druge matere. Njena človeška toplina je prešla od otrok na njihove starše, med katerimi je bila Olga Ba-nova ena izmed najbolj podjetnih in požrtvovalnih Eminih sodelavk.
Ob najrazličnejših priložnostih slišimo, da je vsak posameznik nado-mestljiv. Kdor je opazoval naše kulturno življenje v mestu in primestju ter danes v mislih preleti vseh šestdeset in več povojnih let, ve, da marsikdo med pobudniki javnega in kulturnega življenja ni našel enakovrednega naslednika. Med njimi sta prav gotovo tudi Ema Starčeva in Olga Bano-va.
Čeprav sem Emi ob njenem odhodu iz Trsta leta 1959 obljubila, da bom nadaljevala njeno delo, se je šentjakobska otroška skupina najprej temeljito skrčila, po pristopu manjšega števila novih otrok pa smo vzdržali še nekaj let. Izkazalo se je, da je Ema nenadomestljiva, česar takratni vodilni politiki, ki so jo poslali v pokoj, niso hoteli ne videti ne vedeti. Porazgubili so se otroci in starši, kljub prizadevnosti Olge Banove, ki ni popustila. Bila sem skupaj z njo priča usihanja in umiranja kulturnega društva Ivan Cankar pri Sv. Jakobu.
Ko je mnogo let kasneje zaživela in kmalu utihnila tudi dejavnost sa-govcev (SAG), smo lahko na nekdaj bogato kulturno življenje pri Sv. Jakobu položili samo še spominski kamen. Če ne bo nihče napisal bogate zgodovine tega, nekoč pretežno slovenskega okraja, bo tudi ta kamen prerasla trava.
Na to sem se spomnila, ko mi je pred dolgimi leti gospa Banova telefonirala in me prosila, naj napišem nekaj o Emi Starčevi in njeni igralski skupini, ker pripravljajo zbornik o kul-
Olga v narodni noši
turnem delovanju v tem mestnem okraju. Ta lepa pobuda ni nikdar dosegla ne cilja ne objave, verjetno so »odpovedali« sodelavci. Svoj takrat napisan prispevek sem pozneje prebrala na tržaškem radiu.
Nekdanji telefonski klic, sporočilo o pripravi zbornika in prošnja, naj nekaj napišem, niso samo suhoparni podatki o neizpeljani pobudi, ampak mnogo več. To je pričevanje o agilnosti in prizadevanjih gospe Banove, ki se je trudila, da bi ohranila vsaj spomin na nekdaj bogato kulturno življenje pri Sv. Jakobu, ki je živelo in rodilo uspehe tudi z njeno prizadevno pomočjo, saj je tam pela in igrala, pa še pomagala, kjer je bilo treba, že med obema vojnama, tudi kot altistka v cerkvenem pevskem zboru .
Priimek Ban sem poznala že mnogo preden sem spoznala družinske člane. Brala sem, da se je njen mož vozil v službo v Koper, medtem ko mi moj spomin pravi, da je bil vsaj takoj po vojni g. Ban blagajnik v Slov. nar. gledališču v Trstu, kjer je njegovo vestno delo izredno cenil Modest San-cin, ki je bil v drugi povojni sezoni v.d. upravnika. Njegova izjemna pohvala ob več priložnostih se mi je skupaj s priimkom za vedno zapisala v spomin.
Danes je gospa Olga Ban ob svojem visokem stoletnem jubileju lahko ponosna na svoje življenjsko delo, na moža, na sina Janka, na vnuke in prav-nuke, ki nadaljujejo njeno delo. Bogata bera je največje zadoščenje, čeprav so nenaklonjene okoliščine zabrisale, a ne izbrisale marsikatero njeno zaslugo, ki čaka na bodoče raziskovalce naše kulturne preteklosti. Njej pa naj gre danes poleg čestitk še iskrena in topla zahvala za vse, kar je naredila za svoj narod.
Lelja Rehar Sancin
V Sežani poteka tradicionalno Krasovanje
SEŽANA - Tudi letos sežansko podjetje Media team prireja tradicionalno krasovanje v Sežani, ki se odvija že 15.leto zapored. Do 28. decembra se bo zvrstilo še pet glasbenih dogodkov, ki bodo potekali v ogrevanem šotoru pri starem gasilskem domu v Sežani. Prireditve se bodo pričele ob 22. uri, razen 23. decembra, ko se bo glasbena animacija za otroke pričela ob 18.uri.
Na božični večer, 24. decembra, bo mlade in stare zabaval Mambo Kings, 27. decembra bosta nastopila Merqury Band in Right Shoulder. Nočni skok pa bo zaključil niz prireditev 28. decembra. V organizacijo se je letos vključilo tudi Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, ki v ponedeljek, 23. decembra, vabi ob 18.uri na glasbeno animacijo z Andrejo Zupančič z naslovom V pričakovanju dobrega moža. Obenem bo sledil tudi sprejem dedka Mraza.
Olga Knez
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 21. decembra 2013
23
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40	Čezmejna TV: Primorska kronika
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	TDD predstavlja
21.05	Iz naših arhivov
22.00	Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Telethon 15.20 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Cosi lontani cosi vicini 23.10 Tv7
Rai Due
23.35 Film: Fright Night - II vampiro della porta accanto
^ Rai Tre
7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 7.55 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nad.: Naru-to Shippuden 15.30 Nan.: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: How I met your mother 16.40 Nan.: Le regole dell'amore 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Show: Colorado Remix
La 7
6.35 Risanke 8.35 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: NCIS 21.00 LOL - Tutto da ridere 21.10 Talk show: Virus -Il contagio delle idee
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.35 Film: La libreria del mi-stero 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel paese delle meraviglie 22.45 Guerrieri - Storie di chi non si arrende 23.45 Tg La7 Night desk
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibe-ro 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 23.35 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciu-ti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 22.35 Film: The Newsroom
u Rete 4
6.10 Mediashopping 6.25 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Nad.: My life 16.00 Film: Captain Newman 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Caterina e le sue figlie 8.50 Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Natale a 4 zampe 23.30 Film: Tristano e Isotta
19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dokumentarec 22.30 Arhivski posnetki 23.15 Serija: Al bed and breakfast 23.45 Avtomobilizem
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.30 Naš čas 20.00 Med nami 21.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Astec Triglav, 14. krog, sledijo Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 6.25 12.45 Serija: Tv Dober dan 7.25 16.45 Nad.: Vihar 8.15 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.10 10.20, 11.35 Tv prodaja 9.25 10.35 Nan.: Ko listje pada 11.50 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.45 Nan.: Pod eno streho 14.55 Serija: Igra laži 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Nori božič
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Bor-go Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi stadio 16.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved
Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.30 Risanke, otroške nan. in odd. 11.55 Panoptikum 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? 16.00 Kratki film: Adventni koledar (anim.) 16.10 Odd.: Moja soba 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Kratki film: Sožitje za skupno rast 18.30 Infodrom 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prenos 21.00 Dok. film: Bela krizantema 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub
iT Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 9.30 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 11.35 Kratki film: Sožitje za skupno rast 12.1017.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (m), prenos 13.35 Dobro jutro 14.40 Sledi 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.45 Dok. film: Polet iz Planice na Luno 16.35 Osmi dan 17.05 Mostovi - Hidak 18.45 Knjiga mene briga 19.10 Točka 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 21.55 Nan.: Sodobna družina 22.20 Nad.: Ura 23.20 Nad.: Sherlock
(T Slovenija 3
6.00 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 10.00 Izredna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Slavnostna seja Državnega zbora, prenos 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 21.50 23.20 Kronika 22.00 Prava ideja 22.30 Aktualno 23.00 Tedenski pregled 23.40 Žarišče
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Miss e Mister Sordo 17.10 School is cool 17.30 Mediteran 18.00 Iz popotne torbe 18.20 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika
22.15 Film: V ljubezni in vojni (i. S. BuIIock) 23.05 Eurojackpot
Kanal A
6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.30 Serija: Mladi zdravniki 8.55 12.55 Nad.: Budva na morski peni 10.00 Serija: Chuck 10.50 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.10 19.25 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Veseli gospod 16.25 18.00, 19.55 Svet, Novice 16.30 Nan.: Moja super sestra 17.00 Serija: Chuck 19.00 Nan.: Veliki po-kovci 20.05 Film: Elizabethtown 22.20 Film: Podle igre 2
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 15. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-
Petek, 20. decembra Canale 5, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Natale
a quattro zampe
Italija 2012 Režija: Paolo Costella Igrajo: Massimo Boldi, Maurizio Mattioli, Biagio Izzo, Paola Tiziana Cruciani in Cinzia Mascoli
V uglednem zimskem letoviščar-skem kraju v Piemontu, se mlademu paru zazdi pametno, da bi investiral v odprtje hotela za živali. Fant in punca pa v resnici ne razpolagata s potrebnim kapitalom, da bi lahko speljala tako ambiciozen projekt do konca. Zato zaprosita za pomoč
vsak svojega očeta. Moška nimata najbolšega odnosa, a kljub vsemu združita skupne sile in sanje postanejo realnost.
Težav pa v resnici še ni konca. Najhujše se namreč šele začenja s prihodom res zahtevnih strank in gostov, ki ob psih, mačkah, zajcih in papigah napolnijo hotel z najrazličnejšimi zahtevami...
Film velja za prvo božično televizijsko komedijo, se pravi "telepanettone".
sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5512.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
OPTIČNI CENTRI
Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision
www.spacciocchialivision.it
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI
Na ceni korekcijskega ali sončnega | okvirja. Ponudba ni združljiva z drugimi tekočimi akcijami. Za nakup v vrednosti nad 100 evrov I
Bi
POHITITE, PONUDBA VELJA | DO 31.01.2014
VSA SONČNA OČALA PRIZNANIH ZNAMK S POPUSTOM V VIŠINI 50%
REPLAY HOGAN
bv^bloi^ M155 SIXTY
eXT€ FENDI
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516
Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
GORICA
Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524
V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka)
400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!
CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORIZIA FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)