LETO XXX — Številka 9 2. marca 1978 Cena 4.— šil. (4 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Volitve: NSK5 za samostojni nastop Soglasno je sprejel osrednji odbor NSKS v petek, 24. februarja, stališče Narodnega sveta koroških Slovencev k občinskim volitvam 1979. NSKS bo podpiral pri občinskih volitvah samostojno kandidaturo koroških Slovencev povsod tam, kjer je potrebna zaradi krajevnih razmer oziroma kjer jo smatrajo merodajni faktorji v občini za potrebno. V določenih primerih se bo zavzemal NSKS tudi za kandidaturo nemškogo-vorečih kandidatov na smostoj-nih listah. Osrednji odbor smatra nadalje za potrebno, da pride do soglasja med Narodnim svetom ter Zvezo slovenskih organizacij ter bo predlagal, naj se skupna linija dokaže ob skupno izvedenih krajevnih sestankih. Očitno je padla tudi važna predodločitev v vprašanju de-želnozborskih volitev 1980. Osrednji odbor NSKS, kateremu kot znano pripadajo delegati iz vseh dvojezičnih občin, je namreč soglasno ugotovil, da se je koncepcija, ki so jo zastopali koroški Slovenci že pri deželnozborskih volitvah 1975, izkazala za pravilno, namreč da se nudi vsem Korošcem prava alternativa ne le v narodnostnem vprašanju, temveč predvsem v gospodarskih in social- nih vprašanjih. Osrednji odbor je dal nalog predsedstvu NSKS, naj izdela tozadevne predloge. V okviru široke diskusije je trenutno programski osnutek NSKS. Ker bo programska diskusija predvidoma zaključena do septembra, je sklenil osrednji odbor, da skliče za 24. september 1978 izredni občni zbor, ki se bo ukvarjal z novim programom ter s tozadevnimi ukrepi. Soglasno je vzel osrednji odbor končno na znanje vabilo Slovenske skupnosti Trst in Gorica ter se bo mudila delegacija NSKS od 31. marca do 2. aprila na obisku v Italiji. Namesto uvodnika: Koroška poje Povod za naše današnje slavje je sedemdeset let organizirane kulturne dejavnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ta jubilej praznujemo z godbo in petjem. Ker ta dva načina izpovedi razpoloženja sta našemu ljudstvu najljubša in najpogostnejša, z njima izraža veselje in žalost, ljubezen ■n bol, pobožnost in prešernost. Tako hoče naš današnji nastop tolmačiti naše veselje nad uspehi sedemdesetletnega dela naših kulturnih društev ter zvez, v katerih so združena. Veselimo se, ker je ta kulturna samopomoč bistveno prispevala in še danes bistveno prispeva k temu, da se zvestoba in ljubezen do svojega naroda in njegove kulture posredujeta naprej od rodu do rodu ter tako naša že ponovno na pogin obsojena in od štetja do štetja uradno bolj decimirana narodna skupnost še vedno živi in diha ter hoče navzlic vsem nasprotnim prerokovanjem tudi v bodočnosti naprej živeti ■n bo tudi dejansko živela. Koroška poje — 20 pevskih zborov bo nam zapelo v teh popoldanskih Urah svoje pesmi, ne v smislu nostalgično folklornega nastopa dekadentnih včerajšnjikov, marveč kot prikaz in izraz življenja, mišljenja in čutenja danes živeče ter sodobno misleče in čuteče generacije koroških Slovencev. »Koroška poje“ hoče biti dokumentacija bujne narodno-kulturne dejavnosti ne le kake osrednje kulturne organizacije, temveč našega ljudstva na vasi, naših krajevnih kulturnih društev ‘n skupin. V njih in po njih se kuje kulturna sedanjost in bodočnost naše narodne skupnosti s tem, da Ijubezni-Vo gojijo in ohranjajo bogate zaloge narodnega kulturnega izročila. Zato velja posebno prisrčen pozdrav predstavnikom in članom vseh naših kulturnih društev ter zahvala za njihovo vnemo, požrtvovalnost in zvestobo. Njihovi pevci in godci naj so danes glavni akterji, ko praznujemo 70-letni jubilej organiziranega kulturnega dela koroških Slovencev — ker najprej so bila krajevna društva, potem se je šele niogia ustanoviti leta 1908 njihova °srednja zveza — Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško. Ivan Cankar je z belo krizantemo v gumbnici berača označil svoj narod, naš narod, ki ga številnejši in mogočnejši narodi radi štejejo med berače, ki pa še v ponižanju in bedi s pono-s°ni in nasmehom v svetlih očeh drži glavo pokonci ter s pesmijo na ustnah koraka mimo tistih, ki ga prezirajo. Isti Ivan Cankar je v Podobah iz sanj sanjal o Veliki maši: „S tenkim, treso-čirn glasom je pel stari župnik pred oltarjem, odpevale so mu na koru orgle same, ker pevcev ni bilo. Žalostna in 9renkobe polna je bila ta pesem, ka-k°r iz grobov porojena. Tedaj — roka božja je odprla nastežaj vsa okna, da s° na glas zaklenketala. Sonce je v silnem loku planilo v cerkev in razlilo Se Je po nji mogočno jezero svetlobe, Peneče se in vriskajoče visoko nazaj Tisoč poslušalcev, petsto pevcev OSREDNJI KONCERT KKZ DOKAZUJE: NAŠ NAROD ŠE ŽIVI IN BO TUDI V BODOČNOSTI ŽIVEL! 9 Več kot tisoč rojakov se je iz 9 vseh predelov južne Koroške 9 (posebno razveseljiv je bil šte-9 vilni obisk iz obrobnih krajev, 9 kot na primer: z Zilje ter iz Ka-9 nalske doline) udeležilo zad-9 njo nedeljo v Celovcu mogoč-9 nega koncerta „Koroška poje“, 9 ki ga je priredila Krščanska 9 kulturna zveza ob 70-letnici 9 ustanovitve Slovenske krščan-9 sko-socialne zveze za Koroško. 9 Dvorana Doma glasbe je bila 9 pretesna, da bi lahko sprejela 9 vse, ki so želeli slišati domačo 9 slovensko pesem. Veliko zani-9 manje za ta osrednji koncert 9 Krščanske kulturne zveze naj-9 bolj dokazuje dejstvo, da je mo-9 ralo nad 200 ljudi oditi domov, 9 ker so bile že vse vstopnice 9 razprodane! Predsednik KKZ Lovro Kašelj (program je povezoval podpredsednik KKZ, prof. Zerzer), čigar slavnostni govor objavljamo namesto uvodnika, je v svojih uvodnih besedah pozdravil deželnega glavarja L. Wagnerja, škofa dr. Köstnerja, generalnega konzula SFRJ v Celovcu, M. Šameca, celovškega župana L. Guggenberger-ja, višjega vladnega svetnika dr. Apovnika ter zastopnike Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter številne predstavnike s Primorske, iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Posebno prisrčen pozdrav je veljal raznim zaslužnim kulturnim delavcem, med drugimi dvornemu svetniku dr. J. Tischlerju, Milki Hartmanovi, prof. J. Hut-terju, župniku Holmarju, Niku Krieglu iz Zahomca, selskemu župniku Vautiju, Janku Tolmajerju iz Radiš in dvornemu svetniku Pavletu Zablatniku. Nadalje je predsednik KKZ pozdravil prelata A. Zechnerja, predsednika NSKS dr. M. Grilca, predsednika ZSO dr. F. Zwittra, ravnatelja Slovenske do nebes. ,Te Deum laudamush Župnikov glas je bil čist in jasen, čisto in jasno so mu odpevale orgle. Pred orglami je sedel stari organist in bil je mladenič; lica so mu bila gladka, oči so se mu svetile. Tam doli so se mahoma vzdignili vsi, kolikor jih je bilo, teh preizkušenih, v trpljenju očiščenih, in zapeli so naglas veselo pesem o vstajenju in odrešenju. Na nobenih ramah bremena več, na nobenem licu bolesti, grenkobe v nobenem srcu ... “ Tak je naš narod: preizkušen, prekaljen v trpljenju, a belo krizantemo v gumbnici in pesem na ustnah. Tak naj ostane. Tak bo ostal, dokler bo veroval vase in v božjo roko, da mu odpre na stežaj okno v svetlo jutro vstajenja. LKH gimnazije dr. R. Vospernika, zborovodji prof. Radovana Gobca in Foltija Hartmana ter predstavnike številnih prosvetnih društev na Koroškem. S to manifestacijo je KKZ praznovala 70-letno kulturno ustvarjalnost naših slovenskih prosvetnih društev. Da to pevsko praznovanje (ki je bilo prirejeno v okviru vsakoletnega osrednjega koncerta KKZ in ki se je že sklenilo aprila 1977 — po proslavi lanskega osrednjega koncerta „Mrtvaški ženin“) ni samo v polni meri uspelo, temveč bilo predvsem tudi potrebno, dokazuje najbolj neverjetno veliko navdušenje navzočih poslušalcev, nad nastopi 21 skupin oziroma več kot 500 pevcev in pevk. S tem v zvezi pa želimo poudariti, da to ni bil toliko praznik Krščanske kulturne zveze, temveč v prvi vrsti jubilej naših številnih krajevnih prosvetnih društev! Brez naših požrtvovalnih kulturnih delavcev na podeželju Krščanska kulturna zveza ne bi mogla prirediti tega mogočnega pevskega srečanja. Vse- kakor smo bili priča dejstvu, da delo teh prosvetašev še danes bistveno prispeva k temu, da se zvestoba in ljubezen do našega naroda in njegove kulture posredujeta naprej od rodu do rodu ter tako naša že ponovno na pogin obsojena narodna skupnost še živi. V okviru stalnih prizadevanj NSKS za znosno rešitev manjšinskega vprašanja je obiskala delegacija naše organizacije v torek zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlägerja. V pogovoru, katerega se je udeležil tudi vodja tiskovnega in informacijskega oddelka ministerialni svetnik dr. Kurt Skalnik, se je izrekel predsednik NSKS dr. Matevž Grilc za razgovore z zvezno vlado. Delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, katere člana sta bila nadalje še osrednji tajnik Filip Warasch ter član predsedstva Karel Smolle, je informirala zveznega predsednika v zelo intenzivnem pogovoru, ki je trajal poldrugo uro, o skrbeh slovenske narodne skupnosti ter o trenutnem položaju, kakor je bil ustvarjen po uveljavljenih zakonih ter v praksi. Opozorili so pri tem tudi na to, da zelo otežkočajo sedanji položaj predvsem kazenski postopki proti slovenskim državljanom zaradi nikakršnih kriminalnih, temveč političnih motiviranih dejanj. Zvezni prezident je poudaril svoj interes na postavitvi vzdušja, ki bi ga nosilo medsebojno zaupanje ter je sledil predstavam zastopstva manjšine z razumevanjem. Na predvečer so predstavniki NSKS obiskali tudi jugoslovansko veleposlaništvo na Dunaju, kjer so se z zbranimi diplomati z veleposlanikom Novakom Pršbičevičem na čelu razgovarjali o aktualnem položaju koroških Slovencev. Novinarski razgovor Predstavniki obeh osrednjih organizacij (Narodni svet koroških Slovencev sta zastopala predsednik dr. Matevž Grilc ter mag. Franc Wedenig) so imeli konec preteklega tedna na Bledu informativni razgovor s skupino avstrijskih časnikarjev ter na Dunaju akreditiranih tujih dopisnikov. Pogovarjali so se o trenutni fazi našega boja za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe ter s tem v zvezi ponovno poudarili, da je zakon o narodnostnih skupnostih (tako imenovana „sedmojulijska zakonodaja“) za nas koroške Slovence nesprejemljiv, ker je rezultat kapitulacije avstrijske vlade pred koroškimi nemškonacio-nalnimi silami. Krivdo je treba iskati predvsem pri vladi sami, ker je s svojim ravnanjem glede zakona o narodnostnih skupnostih preprečila nadaljnji dialog med manjšinami ter vlado. Naši zastopniki pa so tudi poudarili, da so slej ko prej pripravljeni na enakopraven dialog z avstrijsko vlado. V okviru pogovora z novinarji je prišlo tudi do koristne izmenjave mnenj o vlogi tistih nemških sodržavljanov, ki podpirajo naše prizadevanje za polno realizacijo narodnostne enakopravnosti na Koroškem. Za zaključek so na srečanju obravnavali tudi helsinške dokumente ter beograjsko konferenco oziroma njihov pomen za manjšine nasploh, posebej pa na Koroškem, ki se zaradi močnega nemškega nacionalizma ter šovinizma noče prilagoditi tozadevnim sklepom helsinške konference. ZAČUDENJE V TOKIU 9 V japonskem glavnem mestu so s presenečenjem sprejeli novico, da je sovjetsko vladno glasilo „Izvestija“ objavilo sovjetski predlog sporazuma o dobrem sosedstvu med SZ in Japonsko. V krogih zunanjega ministrstva so objavo predloga ocenili kot nenavadno in enostransko diplomatsko potezo Moskve. Malo prej je namreč japonski premier Takeo Fukuda zavrnil sovjetski predlog sporazuma o dobrem sosedstvu, ki ga mu je v pismu poslal predsednik Leonid Brežnjev. GORENJE BO GRADILO V ZR NEMČIJI O Tovarna Gorenje iz Velenja bo v ZR Nemčiji začela graditi novo tovarno za proizvodnjo kompletnih kuhinj. Predvidevajo, da bo tovarna zgrajena na površini 12.000 kvadratnih metrov in da bo v njej zaposlenih 300 delavcev. Sredstva za novo tovarno, s katero bo Gorenje še bolj odprlo vrata svojim izdelkom v ZR Nemčiji in na tržišča sosednjih evropskih dežel, bo izločilo podjetje iz svojih skladov. Gorenje ima zagotovljene tudi ugodne kredite. VIETNAM UMAKNIL ČETE IZ KAMPUČIJE? 9 Vietnam je umaknil iz Kampučije vojaške sile, ki jih je poslal v to državo proti koncu lanskega leta. Tako piše „Washington post“, sklicujoč se na ameriške uradne vire. Te vesti pa so v očitnem nasprotju s poročili radia Phnom Penh, po katerih je bilo v obmejnih spopadih v zadnjih treh dneh ubitih kar 27 vietnamskih vojakov. Kampučijski radio je dodal, da je do bojev prišlo v treh različnih krajih vzdolž vietnamsko-kampučijske meje. RAZPRAVA O NEMŠKIH ANARHISTIH $ Kot je bilo pričakovati, se je uradna preiskava o tragičnih okoliščinah, v katerih so 17. oktobra lani umrli nemški anarhisti Andreas Baader, Gudrun Ensslin in Jan Carl Raspe, zaključila z ugotovitvijo, da si je trojica sama vzela življenje. Ce je bila ugotovitev, da so Baader, Ensslinova in Raspe izvedli samomor, soglasna, pa je bila razprava o političnih odgovornostih za tragične dogodke, do katerih je prišlo v zaporu v Stammheimu, zelo živahna. POLITIČEN UMOR V ČILU # Umor bivšega čilskega veleposlanika v ZDA Orlanda Lete-liera so organizirali v krogih čilske tajne policije na direkten ukaz fašističnega režima Avgusta Pinocheta. Do teh zaključkov je po sedemnajstmesečni preiskavi prišla ameriška zvezna policija — FBI, odtod pa tudi uradna zahteva ameriškega sodstva, naslovljena na čilsko vlado, po zaslišanju dveh obtožencev zaradi umora, ki danes živijo v Santiagu. Pliberk: diskriminacija pri zaposlitvi REZULTAT SODELOVANJA MED ÖVP IN SPÖ: GOSPODARSKA SITUACIJA SE ČEDALJE SLABŠA 0& a&u [uu/edaw. KLAGENFURT/CELOVEC Novembra lanskega leta je prejel Slovenski informacijski center pismo urada zveznega kanclerja, na katerem je bil naveden poleg „uradnega“ naziva glavnega mesta Koroške „Klagenfurt“ tudi „neuradni“ naziv „Celovec“. Radostno nam je poskočilo srce ob tem dokumentu dobre volje; objavili smo 1. decembra v NT majhno sliko tega pisma, da bi tudi našim cenjenim bralcem posredovali to, kar zmorejo tudi dunajski pisalni stroji, četudi stojijo v uradu zveznega kanclerja. Posebno veseli smo bili, da je nekaj dni po obletnici slavnega „preštevanja posebne vrste“ Dunaj to zadevo le pozabil, čeprav mu je šla grozno v hlače. Optimisti so ce'o mislili, da bo že okoli Božiča napočila pomlad! V decembrski številki „Klica domovine“, ki prihaja iz grla Koroške domovinske službe v vsa koroška gospodinjstva, pa je strašno zacvililo ob tem našem veselju nad zveznim kanclerjem: „URAD ZVEZNEGA KANCLERJA RABI SLOVENSKI NAZIV ZA KLAGENFURT“. Klic domovine je s tem dokazal, da pride beseda Celovec prav iz slovenskega izraza „cviliti“ in da je nastal tedaj, ko so lovili ob Vrbskem jezeru celovškega zmaja, ki je bežal s strašnim cviljenjem pred brdavsi tistega časa. Zmaja so sicer ulovili, ga pobili in vlili v kamen ter ga postavili na Novi trg, besedi Celovec (Cvilovec) pa niso mogli do živega, ohranila se je do današnjega dne in preživela tako novo oznako Klagenfurt kot tudi Volksgruppengesetz. Ne bo jo treba vliti V zvezi z debato v četrtek, 23. februarja 1978, o letošnjem proračunu, ki predvideva v rednem delu 27,496.600 šilingov (domala 1 milijon manj kot lani) izdatkov oziroma dohodkov, v izrednem delu pa 5,594.000 šilingov (kar pomeni tudi skrčenje sredstev) je občinski odbornik Jože Partl od Enotne liste zavzel v slovenščini zelo jasno stališče. Dejal je, da koalicija večinskih strank očitno ne funkcionira. Pri tem je opozoril na slabo bilanco izvršenih del v zadnjih petih letih. Ugotovil je, da je kljub lepim v kamen, ker živi v nas in bo preživela še marsikaj. 1. februarja sta vprašala znana koroška parlamentarca Deutschmann in Suppan (zadnji predvsem znan po svojih antisemitskih izjavah) Kreiskega v tej zadevi in se postavila v vrsto borcev za čistočo na avstrijskih kuvertah, v katero sta se vključila 23. t. m. še zvezna poslanca (Bundesrat) Heger (Salzburg) in Koppensteiner (Koroška). In to vse zaradi sedmih črk, ki jih vsebuje beseda Celovec in zaradi člena 7, ki ga vsebuje avstrijska državna pogodba. Ali pa hočejo nekateri postati zdaj nekaj mesecev pred volitvami kljub pomanjkanju lastnega dela in idej znani s „cviljenjem“ za domovino? Danes objavljamo prvič pismo, ki pride iz Gradca. Ministra Brodo namreč že dolgo niso kaj vprašali! kafra obljubam še precej neasfaltiranih cest, da cestna razsvetljava nikakor ni povsod inštalirana. Partl je prav tako kritiziral nepotrebno investicijo za stari občinski Unimog, ki se bo zdaj itak zamenjal z novim in se tudi dotaknil mizerije na vsakoletnem pliberškem sejmu, kjer ni sodobnih sanitarnih naprav. Da bi bil že čas nekaj ukreniti glede Breškega jezera (katero so imeli zastopniki večinskih strank tako pogosto v ustih), je Partl poklical vsem v spomin in še dodal, da se občina za pospeševanje gospodarskega oziroma za nova delovna mesta le premalo briga. Nakazal je tudi še slabo stanje glede požarne brambe — posebno v Šmihelu. Partl je zaključil svoj prispevek z ugotovitvijo, da je v tem proračunu pač premalo denarja, predvsem za zadeve, za katere so odgovorni referenti Enotne liste in morajo tako gospodariti le z malo sredstev. # Koalicijska partnerja (ÖVP in # SPÖ) si pač bolj mastne kose 9 med sabo delita. Vrhu tega je # bil osnutek proračuna dostav- # Ijen Enotni listi le 3 dni pred # sejo finančnega odbora. Da EL 9 takega postopanja ne more odo- # bravati, je jasno. Zastopniki EL # so redni proračun odklonili. Odklonilno stališče je podal tudi govornik socialistične frakcije, mestni svetnik Valentin Vavti; za posebno katastrofalno je označil slabe izglede na izgradnjo občinskih cest. Kljub temu so socialisti proračun v celoti odobrili. Da je zastopnik ÖVP (Oschmautz) izdelani proračun hvalil, ker je pač izravnan, je razumljivo. Glede razdelitve sredstev v kulturne namene oziroma za gojitev glasbe je menil Fric Kumer (EL), da bi morala občina prav na tem področju več podvzeti v prid zbliževanja narodnih skupin v občini. To potrebo je potrdil tudi vodja frakcije EL, Mirko Kert, ki je še pripomnil, da občina bolj podpira taka društva, katerih delovanje škoduje ugledu občine in medsebojnemu razumevanju. 9 Mestni svetnik Ignac Domej (EL) ® je nakazal slabo stanje stano-9 vanjskih hiš, ki so v občinski 9 lasti. Če strehe ne bodo kmalu © popravljene, bo pač dež storil ® svoje, stanovalci se bodo imeli 9 zahvaliti koaliciji. Čudne predstave je imel glede šole v Šmarjeti zastopnik svobodnjaške Volilne skupnosti Pototsch-nig, ki je predlagal razpust šole, ker preveč bremeni občinsko blagajno. Tam so izdatki občine za vzdrževanje šol zelo visoki, a treba je tudi videti dejstvo — kakor se je izrazil Fric Kert (EL) —, da pomeni šola pospeševanje določenega kraja v smislu bogatitve. ® Do zanimivega dialoga je prišlo 9 med županom Moryjem (ÖVP) 9 ova, Tomaž Holmar, dr. Joško Tischler in mnogi drugi. MIRKO KUMER-CRCEJ: (19. nadaljevanje) Moje drugo potovanje po Nemčiji Rot nas je pripeljala v kraj Otto-breuern, večjo vas z velikim benediktinskim samostanom. Poslopje samostana je bilo ogromno in čet-verokotno. Ena stran je bila dolga morda sto metrov. V sklopu te zgradbe je stala velikanska baročna cerkev, da je take ne vidiš niti v večjih mestih. Videti je bilo, da so menihi kmetovanje bili že opustili in dali polje sosedom-kmetom v najem. Bavili so se pa s šolstvom in imeli v samostanu gimnazijo in dijaške domove. Velike dvorane in zelo akustično cerkev pa so dajali na razpolago za koncertne prireditve, ki so bile na zelo visoki umetniški ravni. Videli smo lepake z vabili na koncerte, kjer bodo sodelovali zbori ali umetniki-zvezd-niki iz Vzhoda kot tudi Zahoda. Šli smo k sv. maši ob osmih. Ob vstopu smo kar obstrmeli nad bajnim razkošjem baročnega okrasja notranjosti. Toliko malih in tudi velikih angelov na enem kraju še nikoli nisem videl. V tej velikanski cerkvi je bilo morda dvajset oltarjev in vse tako bogato okrašeno, da se je kar blesketalo. Najbolj imeniten je bil glavni oltar v prezbiteriju, ves pozlačen. Enako pozlačene vse stene prezbiterija, kake tri metre visoko. Prelepo izrezljani so bili korarski stoli nekdanjih menihov, ki jih je bilo nekoč čez petdeset. Danes jih je menda ostalo le še šest. Imajo pa dosti opraviti, da držijo vse to ogromno kulturno in versko bogastvo v re- du. Toliko kipov, toliko fresk in motivov iz sv. pisma. Človek bi kar gledal, da bi moliti pozabil. Začela se je maša. Vse klopi so bile zasedene in še stalo je precej vernikov. Vedli so se dostojno in lepo sodelovali z mašnikom. Bila je tudi kratka pridiga o svetem Aleksandru, ki mu je posvečena ta cerkev, ki obstaja že 750 let. Pridigar je še oznanil, da bo prihodnjo nedeljo tukaj „Pfarrfest“ (žeg-nanje), na katero smo vsi prisrčno vabljeni. Po cerkvenih slovesnostih bo slavje na samostanskem dvorišču, kjer bo vsak pogoščen z dobrim „Eintopfom“ in potico. Ob tej priliki bodo razstavili tudi obleko sv. Aleksandra, ki jo je nosil, ko je še živel. Ko smo po maši odhajali iz cerkve, smo videli ob stenah table z napisom: Kdo nam bo spekel za „Pfarrfest“ potico? Pod njimi je visela nabiralna pola s svinčnikom. Cela vrsta gospodinj je bila že vpisana, da bodo spekle nekatere orehovo, druge čoko'adno, nekatere spet s sadjem nadevano potico in jo darovale za farni praznik. Res imenitna reč. Škoda, da se ne vrši že danes, ko smo tukaj. Bilo bi zanimivo biti zraven in pokusiti te nemške dobrote. Posebno bi me zanimal „Eintopf“, jed, ki je bila za časa Hitlerja v veliki modi. Tudi v vojni smo jo vsak dan pretepali. Spomin nanjo, kadar je bila pripravljena iz posušenega krompirja in suhega zelja, ni bil nič kaj vesel. Imenovali smo jo „Drahtverhau“ (žična ovira), tako se je upirala v požiralniku. Zvečer sem bil povabljen k drugemu bratu moje gostiteljice, Francu Fricu. Bil je uslužben pri policiji ali orožnikih po naše. Službo je delal v Hintersteinu, stanoval pa je v Blaichachu, kjer je imel lastno hišo. Bratova žena je bila nekaka predsednica katoliških žena. Tudi tu so imeli imenitno opremljeno dnevno sobo. Posadili so nas v mehke naslonjače in povpraševali, kaj bomo pili in kaj bi jedli. Postregli so nam z vinom in pecivom. Pogovor je tekel predvsem o potovanju in dopustih. Policist je bil že marsikje. Tudi na Koroškem ob Osojskem jezeru. Od tam je delal enodnevne izlete v Slovenijo. Bil je na Bledu in v Ljubljani. Peljal se je od tod v Trst in od tam skozi Furlanijo, pri Trbižu pa spet na Koroško. Spoznal je tudi koroške Slovence. Gospodar, pri katerem je v Št. Andreju ob Osojskem jezeru prenočeval, mu je pravil, da so hote'i po vojni Jugoslovani od Koroške vse kraje, kjer prebivajo Slovenci, imeti zase. Tega pa zavezniki niso dovolili. Zdaj pa spet postavljajo slovenske table. O tem so brali v časopisih in videli v televiziji tudi tukaj v Nemčiji. Spoznal sem, da so premalo in tudi napačno poučeni. Pojasnil sem jim zadevo, kot jo Slovenci gledamo. Ne zahtevamo odcepitve tega ozemlja, ki bo zaznamovano z dvojezičnimi tablami, pač pa isto enakopravnost, kot so je na primer deležni Nemci v Južnem Tirolu. Tam so vsi napisi dvojezični, po vseh uradih se lahko govori tudi po nemško. Pri nas nam pa nemški nacionalci hočejo še to malo, kar je zapisano v državni pogodbi, skrčiti na skoraj nič. In če se Slovenci branimo, nas imenujejo ekstremiste. Z zanimanjem so me poslušali, nazadnje pa rekli, da bi bilo res najboljše, vse izpolniti, kar je podpisano in potem mirno živeti eni poleg drugih, Nemci poleg Slovencev, Slovenci pa poleg Nemcev — Dajčkarntnerjev. Naslednji dan je budila gospa že precej zgodaj. Danes se bomo peljali malo dalje. Treba bo vzeti potni list s seboj. Pripravila je tudi za vsakega „Brotzeit“, da se ne bomo lačni vozili med Avstrijo in Nemčijo. Naša pot nas je peljala v obmejne kraje. Peljali smo se po lepih cestah med planine, visoke čez dva tisoč metrov. Prekoračili smo državno mejo pri trgu Vils in se pripeljali v Reute na Tirolskem. To je že malo mesto, ki pa služi povečini tujskemu prometu. Sedaj v glavni sezoni je bilo vse polno turistov na cestah. Dolgo smo iskali parkirni prostor, da smo mogli iti nato v trgovino in nakupiti blago, ki je v Avstriji cenejše. Predvsem močni avstrijski rum z osemdeset odstotkov alkohola so Nemci mnogo kupovali. Pa tudi razne suhe klobase so šle dobro v denar. Po nakupu smo se peljali dalje in prišli poma'em spet v Nemčijo. Cariniki so sicer vprašali, če kaj carinskega blaga vozimo s seboj, preiskovali pa niso nič. Po daljši vožnji smo se goram spet nekaj oddaljili in prišli v predgorje. Zavili smo vstran in se ustavili na parkirišču za več sto avtomobilov. Bili smo pred kraljevskim gradom Linderhof, ki ga obiskuje vsak dan več stotin turistov. Tudi danes je bilo parkirišče že močno zasedeno. Na vozilih so bile značke iz vseh de'ov sveta. Kdor obišče Bavarsko, hoče videti tudi gradove, ki so jih bavarski kralji dali zgraditi. Mi smo si ogledali grad, ki ga je dal sezidati zadnji bavarski kralj Ludwig II. Na dvorišču pred gradom sta se zbirali dve skupini: ena za nemško govoreče, druge za angleško govoreče. Čakajo vedno, da skupina doseže število trideset oseb, nato jih spustijo v notranjost gradu. DOM v TINJAH Od petka, 3. III., ob 18. uri, do nedelje, 5. III., ob 13. uri, sl. DNEVI MEDITACIJE ZA DEKLETA od 20. leta naprej „Uresniči svoje najboljše misli“ Voditelj: župnik Peter Sticker V soboto, 4. ML, od 8.—18. ure, n. TEČAJ ZA ŽENE IN DEKLETA „Izdelava stenskih zvezd in meditacija“ Voditeljica: ga. Elizabeta Brugger V nedeljo, 5. III., od 9.—18. ure, n., sl. CURSILLO — postna obnova KPD „ZARJA“ V ŽELEZNI KAPLI vabi na igro MATI ki bo v nedeljo, 5. marca 1978, ob 11.30 dopoldne v farni dvorani v Železni Kapli. Nastopa mladina iz Šmihela. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „DANICA“ vabi na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, dne 5. marca 1978, ob 19. uri pri Voglu v Šentprimožu. Po občnem zboru bo SPZ predvajala film: Povest o dobrih ljudeh. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „BOROVLJE“ vabi na skioptično predavanje o „LUŽIŠKIH SRBIH“ v nedeljo, 12. marca 1978, ob 14.30 v društveni sobi v Borovljah. Predavata: dr. Pavel Apovnik in Hanzi Weiss. Tam je treba najprej odšteti vstopnino, nato pa smeš po stopnicah v vrhnje kraljeve sobane. Spodaj so namreč samo gospodinjski prostori za uslužbence in jih ni vredno ogledovati. Zgoraj pa je kraljevska razkošnost kot je opisana v bajeslovnih knjigah. (Dalje prihodnjič) Od ponedeljka, 6. III., ob 18. uri, do četrtka, 9. III., ob 13. uri, sl. DUHOVNE VAJE ZA III. RED „Svetost je več kot pobožnost“ Voditelj: p. Jakob Vučina Od četrtka, 9. III., ob 18. uri, do nedelje, 12. ML, ob 18. uri, n. CURSILLO ZA MOŽE Od petka, 10. ML, ob 18. uri, do nedelje, 12. ML, ob 17. uri DNEVI MEDITACIJE ZA ŠTUDENTKE višjih razredov srednjih in visokih šol „Življenje — neutešeno upanje“ Voditelj: Jože Kopeinig Zavod šolskih sester v Šentrupertu sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1978/79 učenke v KMETIJSKO GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO. Na šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih. Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). Namen šole je učenkam poglobiti splošno izobrazbo dosedanjega šolanja. Usposobiti jih za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega. Posebno važnost se polaga na spretnost v kuhanju, šivanju, gostinstvu in vzgoji v družini. Pogoj za sprejem je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V danih pogojih dobijo učenke državno podporo. Za šolo se lahko prijavite že sedaj! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole: 9100 Völkermarkt, Klosterstr. 2, tel. 0 42 32 / 796. VUWV DR. IVO ŠORLI: 24 VEČNE VEZI POVEST Spodaj je Kocjančič mladega graščaka še enkrat pomiril, potem pa sta s hčerko sedla v voz in zdrčala med bujno cvetočimi jablanami, ki so po teh krajih že kar stalne spremljevalke belih cest. XXXIX. „No, kaj praviš, Ljubica?“ je vprašal oče, ko se je bil udobno zleknil nazaj. „Divno! Neverjetno divno!“ „Že, že... Toda jaz mislim ljudi. Gospod sinko na primer?“ „Izredno simpatičen človek. Pa mama tudi!“ „Veš, kakšen občutek imam?“ je po daljšem molku povzel oče. „No?“ „Da se bo iz tega nekaj — spletlo!... “ „Ah, papa!“ je zardela hčerka. „Nič, papa! To so baje tako imenovane slutnje. Toda tu skoraj niti slutenj ni treba več. Nisem okulist, ali na oči se vendar nekoliko razumem. Fant se je očitno že kar .smrtno' zaljubil vate. Vprašanje je samo, koliko je stalen ... Čeprav bi mi bilo skoraj ljubše, da ni... “ „Kaj — kaj ti na njem ni všeč? ... “ „Nič... Razen da je — Nemec!" „Nemec? Jaz nisem niti opazila ... “ „Saj to je!“ se je zasmejal oče. „Tudi jaz sem opazil, da ti tega nisi ,niti opazila'..." „Ampak za božjo voljo, papa! Vendar ne boš rekel, da... “ „Da si tudi ti že zaljubljena vanj? Ne, to menda danes še nisi. Toda če bo začel mladi človek trdnjavo vztrajno oblegati..." „Utrdi jo!" se je zasmejalo dekle. „Saj jo že utrjujem! Zato sem ti tudi takoj od vsega začetka povedal — svoj edini pomislek. Res pa je, vrag vedi kako, da pri tem fantu res nekako ne občutiš razlike... Skoraj vsi ti ljudje imajo že na obrazu, v glasu, še bolj v očeh nekaj rezkega, trdega, včasih naravnost odklonilnega; tu pa se pretaka kar nekako od srca do srca... Saj je tudi matere prisrčnost in dobrota sama; toda ona vendar in navzlic vsemu stoji na drugem bregu, ne? Kaj takega res še nisem doživel! In laskam si, da imam dober nos tudi za te stvari... Mogoče pa le, da teče po njegovih žilah nekaj naše, slovanske krvi?... Laband — to je prav tako lahko nemško, kakor na primer poljsko. Morebiti so predniki kod iz Pomeranskega ali... “ „Oh, ljubi papa, celo ti imaš včasih .teorije'... Čeprav si ravno tako zlat, kadar jih nimaš!" se je zasmejala Ljubica. „In zanimivo je, da jih tudi ti imaš samo tedaj, če ti tvoja bistra pamet več ne zadostuje. Gospod Laband je pač simpatičen človek... “ „Mogoče ... “ je zamrmral oče. „Toda nekaj bo že tudi na tem, kar vedno pravim: drugo pokolenje... nadaljnji člen sorodstva... Najgloblje razumevanje se vam izgublja ... Najtanjše razlikovanje izginja ... čez prepade, že itak komaj zaznavne, se delajo meglene brvi..." „Poslušaj, papa!“ ga je ustavila hčerka. „Jaz vse to popolnoma prepuščam tebi! Nikoli ne bi vzela moškega, ki mi ga ti zvržeš, celo če bi ga ljubila... ali pa iz sebe same drugače sodila. Ne samo zato, ker sem polna slepega zaupanja v tvojo življenjsko modrost, temveč tudi zato, ker sem ti to dolžna... dolžna vsaj to majčkeno uzdarje za vse tvoje žrtve... aii če že te besede nočeš: za ves tvoj edinstveni način z menoj... Zato premisli, pravim, premeri in pretehtaj, potem porečeš svoj da ali ne! Dotlej pa bodi brez skrbi: če bi se mi ta dečko res poskusil približati, bom stala kakor kip, ki ne premakne roke niti proti sebi niti do sebe... Samo eno je, papa..." „Kaj dušica?“ „Tako blizu skupaj bi si lahko ostala..." Tesno se je pritisnila k njemu in mu glavico položila na prsi. In ko ji jo je privzdignil, da ji dene roko okrog vratu, je videl, da so ji vse solzne lepe oči. „Zaupaj mi, dete!" ji je šepnil. „Sub tuum praesidium!“ se mu je nasmehnila in mu gladila na sencih že rahlo sivkasto navdahnjene lase. XL. „Meri, tehtaj, premišljuj!“ je Kocjančič tiste dni z nekoliko podsmeha večkrat samega sebe opozoril. In poten1 \ RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODMJE NEDELJA, 5. marca: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 6. marca: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Dr. Anton Feinig: Hišna, ledinska in krajevna imena na Rutah — Sopranistka Vera Lacić poje operne arije. TOREK, 7. marca: 09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, Poslušajte! (Obiskali smo slovenski otroški vrtec v Celovcu). SREDA, 8. marca: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Veseli val. ČETRTEK, 9. marca: 13.45— 14.45 Celovški radijski dnev-n>k — „Spreobrnjenje“ (Igrajo gojenci Mohorjevega dijaškega doma v Celovcu). PETEK, 10. marca: 09.15—09.30 „Velika noč na spod-niem Koroškem“ (Šolska radijska oddaja za vse šolske stopnje) — 13.45— 14-45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. SOBOTA, 11. marca: 09.45— 10.30 Od pesmi do pesmi — °d srca do srca. TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 5. marca: 10.00 Govor in odgovor — 11.55 Evrovizija iz Mittern-dorfa: Mednarodno smučarsko letanje Kulm ’78 — 15.30 Fantomas ogroža svet — 17.00 Kurt Grabowski — 17.20 Mihaela pomladi — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Tako je prišlo do aiarca 1938 — 19.00 Avstrija v sliki ob nedeljah — Predarlska — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Ne dan ne ura — 21.50 Šport — 22.00 Ponočno branje — 22.45 Poročila. PONEDELJEK, 6. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — tO-00 Šolska televizija — 10.30 The Merchant of venice — 10.30 Barcaro-la — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Re-b®1 Jacquou — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport ob ponedeljkih — 20.55 Roots — 21.40 Poročila in šport. TOREK, 7. marca: 9.00 Am, dam, des — 930 The bellcrest story — tO.OO Šolska televizija, fizika — 10.30 v senci vislic — 17.30 Am, dam, des 17.55 Za lahko noč — 18.00 Raji živali — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Po sledeh Mozartove čarobne piščali — 21.10 Telemuzej — 21.20 Panorama — 22.20 Poročila in šport. SREDA, 8. marca: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Šolski poizkusi in šolska reforma — 10.00 Nepoznana soseščina — 10.30 Morilska družba z omejenim jamstvom — 17.00 Obisk v gradu — 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje cunje — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Lotte v Weimaru — 22.00 Poročila in šport. ČETRTEK, 9. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska televizija; Dunajski kongres — 10.30 Lotte v Weimaru — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Servisni predal — 20.20 Čarobna piščal — 22.30 Poročila in šport. PETEK, 10. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska televizija: Rimljani ob Donavi — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Osem jih uide — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje, trgi, muzikantje — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Nonstop nonsens — 21.05 Marec 1938 v poročilih očividcev — 22.05 Šport in reklama — 22.15 Casanova 70 — 0.05 Poročila. SOBOTA, 11. marca: 15.35 Ljubljeni lažnik — 17.00 Risati — slikati — oblikovati — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Večvrstna harmonija knjigovezca — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport ■— 20.15 Heinz Conrads in njegovi prijatelji v paleju Auersperg — 21.40 Šport — 21.55 Vprašanja kristjana — 22.00 Organizacija — 23.45 Poročila. 2. SPORED NEDELJA, 5. marca: 11.00 ORF-ste-reo-koncert: Mozart, klavirski koncert štev. 23, a-dur, Beethoven: Simfonija štev. 6; dunajski in berlinski filharmoniki, dirigenta Böhm in Karajan. — 16.00 Stekleni človek — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Ö 9 — Dunaj — 18.00 The ghost and mrs. Mur — 19.45 Možje brez živcev — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Prizma, nato diskusija: So možje copate? — 21.50 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 6. marca: 18.00 The bellcrest story — 18.30 Jezuitje — 19.30 English on TV — 20.00 Slovesi — 20.55 Prost vstop — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 On a clear day you can see forever. TOREK, 7. marca: 18.00 Šolski poizkusi in šolska reforma — 18.30 Svet v temnem — 19.30 Nepoznana soseščina — 20.00 Morilska družba z omejenim jamstvom — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.35 Club 2. SREDA, 8. marca: 18.00 Francoščina — 18.30 Ö 9 — Gradiščanska — 19.00 Mejnik svetovne zgodovine — 19.45 Koncert na orgle — 20.00 Apropos TV — 20.50 Prizorišča svetovne literature — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.10 Werner Schneyder: Oprostite, prosim, motnjo! — 22.20 Čas v sliki 2 — špe-cial. ČETRTEK, 9. marca: 17.30 Ruščina — 18.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 20.00 Osem jih uide — 21.55 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.35 Club 2. PETEK, 10. marca: 17.30 Orientacija — 18.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 19.30 Enej — 20.15 Znanje aktualno — 21.05 Bankirji — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 Gilbert Becaud: Mednarodni šov. SOBOTA, 11. marca: 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 17.00 Club-regional — 18.10 Happy tennis — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Thrillseekerjevi — 19.55 Galerija — 20.15 Nemška nagrada za malo umetnost 77 — 21.35 Šelak-plošče. IV liiibliana NEDELJA, 5. marca: 8.25 Poročila — 8.30 Za nedeljsko jutro: Srečanje oktetov 77, barvna oddaja — 9.00 625 — 9.40 M. Kerstner: Gruntovčani, barvna nadaljevanka — 10.40 Frida in Tora, mladinski film — 11.45 Mojster pek — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Kulm: Smučarski poleti, barvni prenos, približno 14.30 Poročila (do 14.35) — Svet, v katerem živimo, Okrogli svet, Poročila, Cherbur-ški dežniki, barvni film, Veleslalom na Jahorini, Športna poročila — 17.45 Državno košarkarsko prvenstvo, v odmoru Propagandna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, barvna serija — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Tihe bi- logorske poti — 21.35 TV dnevnik — 21.55 Športni pregled — 22.40 Poročila. PONEDELJEK, 6. marca: 9.05 TV v šoli: Pravljica, Perutninska farma, Za pesmijo — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis — 11.10 TV v šoli: Za najmlajše (do 11.25) — 15.05 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.15) — 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku: Pridite na razstavo iz otroških žepkov, barvna oddaja — 17.30 Svet, v katerem živimo —■ 18.00 Obzornik — 18.10 Zidno slikarstvo, barvna serija Slikarske tehnike — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 A. Hieng: Nori malar, barvna drama — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Kulturne diagonale — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Mozaik kratkega filma. TOREK, 7. marca: 8.30 TV v šoli: Nemščina, Pomlad, Črka kot številka, TV vrtec, Delavsko samoupravljanje — 10.30 TV v šoli: Risanka, Prirodoslovje (do 11.05) — 14.30 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 16.05 Šolska TV: Vesele vrečke in škatlice, Prometna vzgoja: Rdeče, zeleno in tudi rumeno (do 16.30) — 17.10 Poročila — 17.15 Revija folklore, barvna oddaja — 17.45 Obzornik — 17.55 Pisani svet: Vrata, barvna oddaja — 18.35 Mozaik — 18.40 Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja — 19.15 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Jugoslavija pred kongresi — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 G. E. Clancier: Črni kruh, barvna nadaljevanka — 21.45 Jazz za izvoz: Kvartet Toneta Janše, barvna oddaja — 22.15 TV dnevnik. SREDA, 8. marca: 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, Majhno mesto, Od Budve do Žabljaka, TV gledališče — 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film (do 11.10) — 17.20 Poročila — 17.25 S Makarovič: Kosovirja na leteči žlici, barvna nadaljevanka — 17.40 Potovanje v deželo lutk, barvna serija — 18.00 Obzornik — 18.10 Srce mi kremen je postalo, reportaža — 18.40 Mozaik — 18.45 Mi smo maj, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Dotik — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 TV dnevnik — 22.10 Miniature: Za statve in harfo, barvna oddaja. ČETRTEK, 9. marca: 9.00 TV v šoli: Majhno mesto, Vreme in podnebje, Literatura — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika (do 11.05) — 15.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 16.00 Šolska TV: Vesele vrečke in škatlice, Prometna vzgoja: Rdeče, zeleno in tudi rumeno — 16.30 Poročila — 16.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, barvni posnetek nastopa parov v Ottawi — 17.35 Velike reke, dokumentarni film — 18.25 Obzornik — 18.35 Mozaik — 18.40 Zgodbe iz Kalevale, barvna oddaja — 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Boccaccio-Vuga: O sokolu, TV nanizanka Dekameron — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 V živo, vmes Poročila. PETEK, 10. marca: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Obiščite z nami Zagreb — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (11.05) — 15.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 16.15 Svetovno prvenstvo v drsanju, barvni posnetek tekmovanja moških v Ottawi — 17.15 Poročila — 17.20 Gozdne zgodbe in nezgode, barvna serija — 17.35 Deček Dominik, barvna serija — 18.00 Obzornik — 18.10 Čez tri gore... Oktet Poljane (Prevalje), barvna oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Prostorsko načrtovanje, barvna serija — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Kramljanje z Indijanci, barvna oddaja iz cikla Kanadski mozaik — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Serijski film: Serpico — 23.00 Poročila. SOBOTA, 11. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Zgodbe iz Kalevale, barvna oddaja — 8.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici, barvna nadaljevanka — 8.30 Vrtec na obisku: Pridite na razstavo iz otroških žepkov — 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje, barvna oddaja — 9.15 Pisani svet: Vrata, barvna oddaja — 9.50 Študij na univerzi: Medicina — 10.10 Madona, kje vse sem te kopal (Belgija) — 10.40 M. Kovač: V preiskavi, barvna drama — 11.35 Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja — 12.05 Poročila — 14.40 Poročila, barvni film — 14.50 Palček Tom, barvni film — 16.20 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, barvni posnetek tekmovanja žensk v Ottawi — 17.20 Mozaik — 17.25 Nogomet: Vojvodina — Čelik, prenos, v odmoru Obzornik — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 D. Du-rieux: Paul Gauguin, barvna nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Zabavno glasbena oddaja — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Propagandna oddaja — 22.15 625 — 22.55 Evropsko dvoransko atletsko prvenstvo, posnetek iz Milana — 23.55 Poročila. fiase&ftast {e boifia, Ua{U navada imafo ZaccuU Ufya caßi taUfy U po kuhinje! PODJERBERK — ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92 ■■«V.V%%v\VS%W.V%W.W.WAiV.W.%VV.W.%W.VVWV^W.'/W,A^V.V.‘.SWUVA%W^dWAn«%W.V\/VWJVJWAS'VVVA-.-bW.W^^JW^AV-W.V.W.W.W.'.S% s' je prizadeval, da bi si tega mladeniča tam zunaj živega Postavil pred oči. Toda ko mu je nekaj časa „meril svojo teorijo, kakor krojač obleko“ — se je samemu sebi rogal — je vsakrat Posebej dočutil, da ga tudi oni ironično gleda: izproži zdaj roko, zdaj nogo, se okrene, celo zavrti, kakor mu pač veli "krojač“ — nenadoma pa zdrkne vsa ta lepa draperija spet ha tla. „Torej izjema?“ se je vpraševal Kocjančič. „Toda ali lake izjeme sploh so? Ali pa celo, da je teorija prazna?“ In vendar ne! Življenje dan na dan kaže, da ta teorija hiti teorija ni. Marveč živo, često že kar tragično dejstvo! !h vrag s teorijami — tu gre za resnično življenje, za srečo ali nesrečo neskončno ljubljenega bitja! če bi bil vsaj Marega tu! Toda ubogi prijatelj je v zad-hjem času začel čudno bolehati. Sam zase je bil prepri-žan, da se je na zadnjem letovanju nalezel prehlada v grlu Kocjančič se je bal veliko hujšega. No, po nekem čud-hem zakonu med ljudmi, ki so si posebno blizu, je svetnik ^klanjal celo vsak pogovor o svoji bolezni z njim. — Edi-H"3 toliko je Kocjančič dosegel, da se je prijatelj odpeljal k specialistu, ta pa ga je poslal kam na jug. "No, in kaj bi mi naposled mogel povedati Marega?“ te vzdihnil zdaj Kocjančič. „Razpravljala bi pač in ugi-do pravega konca pa človek le ne bi prišel!“ -A treba bo priti do konca!“ je spoznal. Zakaj lepi La-^ahdov voz je mimo Ljubičinega okna drsel posebno ’’°Prezno“. In prav gotovo večkrat, kakor bi bilo nujno Potrebno ... Vse razmišljanje pa je potem nenadoma presekal mladi V°Zač sam! Bilo je že proti poldnevu neke sobote, ko je bil Kocjančič odpravil še zadnje svoje bolnike in še enkrat pogledal v sprejemnico. In glej, tam se je umerjeno dvignil iz naslonjača mladi Laband. „Želel bi poravnati svojo dolžnost za vaš zadnji obisk pri moji mami. Čujem, da gospodje zdravniki čakate do novega leta; no, meni je na tem, da vsak račun sproti uredim. Sicer pa sem si rekel, da bi si ta strošek morda lahko — prihranil..." „O?“ je zamrmral Kocjančič. „No, da... Samo, prosim, da me razumete prav!... V današnjih dneh menda ni več navada, da bi se snubec moral obrniti najprej na očeta — moderni ljudje baje postavljajo starše rajši že pred ,dovršena dejstva1. Kvečjemu, da jim dovolijo še nekakšno .zadnjo besedo1. Jaz tvegam skoraj večjo sramoto: da me odkloni — nevesta... Vzrok pa je samo v tem, da se moram skoraj bolj bati očeta... Skratka: kaj bi rekli, gospod doktor, če bi vas jaz zdaj prav iskreno zaprosil za roko vaše gospodične, in šele potem potrkal pri njej?“ Kocjančiča je ta lahkotni način nekoliko presenetil; toda vedel je, da si nekateri, zlasti mladi ljudje v takih položajih radi pomagajo tako. Zato je po kratkem pomisleku mirno spregovoril: „Torej imate — pomisleke? Resne pomisleke celo?“ je osupnil Laband; toda tako, da ni pokazal niti malenkostne užaljenosti, niti omalovaževanja teh morebitnih pomislekov. „Hm, oprostite, stvar mi prihaja nekoliko nenadoma... Čeprav moram reči, da je vaše postopanje pravilno... In tudi pametno ... 11 „No, kaj pravi predvsem vaša gospa mama? Kajti razume se... “ „To se seveda razume!“ ga je živahno prekinil mladi mož. „Moja mati pravi, da ni videla še nikoli nič bolj ljubkega, bolj prisrčnega, bolj razumnega, bolj naravnega. Skratka, mama bi v svojih navdušenih slavospevih prekosila samega D’Annunzija z vsemi njegovimi jssimi1! Vaši pomisleki — da jim spet dam to ime — se morejo torej nanašati samo na mojo osebo. Kajti, kar zadeva moje premoženjske razmere ... “ „O tem ni dvoma, o tem ni dvoma!“ se je podvizal Kocjančič. „In tudi kar zadeva vašo osebo — no, kaj bi vam delal poklone!... Ne, to, kar vi imenujete .pomislek1, je zgolj... kako bi rekel... teoretičnega značaja ... Vse svoje življenje namreč sem, kakor pravijo filistejci, .zastopal mnenje1, da bodi v zakonu čim manj — da se tako izrazim — .apriorističnih razlik1. Večkrat sem tako-le v družbah pripovedoval, da sem videl najidealnejšo zvezo v življenju med dvema človekoma, ki sta zrastla celo pri isti skledi: on kot domači sin, ona kot rejenka. Starši so bili Tolminci in na Tolminskem za praznike delajo ,budlje‘. Budlji pa so debeli cmoki iz koruzne moke, a v njih ocvirki in — rozine! Že Kranjcu bi se želodec obrnil! Onadva pa sta se ves advent in ves post veselila na budlje! Oprostite, a morda me boste umeli... “ „Vi hočete reči, da je vaša gospodična hčerka Slovenka, jaz pa Nemec?“ je zategnil Laband. „Tako nekako ... “ je počasi in nekoliko v zadregi pritrdil Kocjančič. „Bog vedi celo, zakaj mi je to naenkrat tako težko šlo iz ust... Imate nekaj, da se vas moja teorija boji... “ (Dalje prihodnjič) Obiščite mednarodni sejem „ALPE - ADRIA“ od 14. -19. marca 1978 Tradicionalno ime - nova vsebina Mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, živilski izdelki, oprema za gostinstvo, oprema in pripomočki za dom in gospodinjstvo, „Naredi si sam“ oprema za avtomobile, rekreacijo (šport, lov, ribolov, turizem), izdelki domače obrti. Preko 70 razstavljalcev iz Avstrije. Posebno privlačna bo kulinarična razstava v naši VINOTEKI, kjer boste lahko ne samo pokušali in kupovali preko 200 vrst jugoslovanskih vin, ampak si boste lahko ogledali tudi jedi štirih dežel in se lahko na kraju samem odločili, katero izmed njih boste naročili v ljubljanskih restavracijah. Mednarodni sejem ALPE-ADRIA od 14.—19. marca 1978 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Umrla je Soštarjeva teta V nedeljo, 19. februarja 1978, smo kljub slabemu vremenu z veliko udeležbo pokopali daleč naokrog znano „Šoštarjevo teto“ Ano Huter. Za vse, ki so jo poznali, je prišel ta nenadni odhod nepričakovano, kajti „Nanca“, kot so jo vsi klicali, se je še počutila zdravo ter še pomagala v gospodinjstvu, hodila v cerkev, ter često obiskala znance v sosednjih vaseh. Toda možganska kap ji je v petek, 17. februarja 1978, zjutraj, v 85. letu starosti, pretrgala nit življenja. Rojena je bila pri „Huterjevi hiši“ v Globasnici ter se v svojih mladih letih učila šivati, dokler ni morala prevzeti gostilne pri Šo-štarju. Od tu pa je zaslovela po vsej Podjuni kot „Soštarjeva Nanca“, kot gostilničarka, ki je nudila svojim gostom domačnosti, obilo zabave in pa tudi nauke. NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, ViMringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik ?a Jugoslavijo ADIT-DZS. Gradišče 10. 61000 Ljubliana. tel 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil . za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni oošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Toimaier. Verovce štev. 2, 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Marsikateremu, ki je že preveč po-g'edal v glaž, je rekla: „Dejsti si pil, zaj pa domov, kaj pa bo žena rekla?“ Nudila je streho številnim prireditvam, kot so to bili tečaji vseh vrst in tudi skozi vsa leta je imelo sedanje SKD v Globasnici svoj sedež pri šoštarju. Za časa druge svetovne vojne pa je prav zaradi tega živahnega kulturnopolitičnega delovanja morala zapustiti svoj dom, ter s številnimi drugimi iz Globasnice nastopiti pot v izseljeništvo. Ko se je po koncu svetovne vojne srečno vrnila domov, je nudila pod njeno streho bivališče izgnancem, ki so našli doma opustošenje, da so si mogli zgraditi nove domove. Takoj je polna idealizma tudi začela nadaljevati prekanjeno kuiturno-politič-no delo, znova je postala njena hiša center prosvetnega dela. Težko je našteti vse prireditve, pri katerih je sodelovala ali kot igralka ali ko je šivala po cele noči obleke za nastopajoče. Dolgo časa je stala društvu ob strani z nasveti in pomočjo. Zaradi teh njenih zaslug jo je SKD v Globasnici preteklo iesen proglasilo za častno članico. Ob odprtem grobu se je v imenu Slovenskih izseljencev zahvalil za vso njeno trpljenje, za slovensko besedo v času 2. svetovne vojne Jože Partl, ter predsednik SKD v Globasnici Luka Hudi z obljubo, da bomo njo in njene nasvete ohranili v trajnem spominu! Občinska seja v Globasnici V ospredju prve občinske seje letošnjega leta v Globasnici je stal proračun za poslovno leto 1978. Redni proračun znaša 5,5 milijonov šilingov, izredni pa 11 milijonov. Le-ta pa vsebuje izključno samo sredstva za financiranje gradnje nove ljudske šole v Globasnici. ® Pri rednem proračunu je občin-@ ski odbornik Janez Hudi od slo-© venske volilne skupnosti kriti-@ ziral predvsem narastek izdat-® kov župana, personalnih stro-® škov ter potovalnih stroškov. 6 Predlog volilne skupnosti zmanj- # šati te stroške ter denar dati za 9 renovacijo farne cerkve v Glo- # basnici in za pospeševanje goli spodarstva, je bil soglasno spre-II jet. Podpore za društva v občini se razdelijo po zelo enostavnem ključu in sicer za vsako društvo 3500 šilingov. Tudi za Kameradschaftsbund v Strpni vasi, ki je po besedah župana: „Zelo dobro organiziran in tudi uspešno deluje,“ organizira v letu pa samo občni zbor in božičnico, je odpadlo 2000.— šilingov. Res čudno merilo, če pomislimo, koliko prireditev organizira Slovensko kulturno društvo Globasnica ali SPD „Edinost“ Stehen v primeri z ostalimi društvi v Globasnici, ki so deležni iste podpore. Proračun v skupni višini 16,5 milijonov šilingov so občinski očetje po spremembah, katere je predlagala slovenska frakcija, soglasno sprejeli. Po sklepu glede zavarovanja no- vega šolskega poslopja, je sledila kot naslednja točka dnevnega reda novo numeriranje hiš v Strpni vasi. ® Med dosedaj živahno vzdušje ® v občinski sobi se je takoj po # predlogu slovenske frakcije, naj $ bi bili ti napisi dvojezični, na- # selila smrtna tišina in začude-0 nje nad tem predlogom. In glej. ® med ta večer vse drugo kot pri-® jateljsko vzdušje med sociali-® sti in ljudsko stranko, se je po- # javilo ta večer prvič soglasje in 0 se je ta predlog odklonil. ] Po zgledu zveznega kanclerja se je ravnala socialistična stranka pri vo'itvah zastopnika agrarnega odbora ter podprla kandidata ljudske stranke. ROŽEK: Podžupan Arneitz odstopil Čeprav je bil na programu finančni načrt za leto 1978, je bila glavna točka zadnje občinske seje 22. februarja v Rožeku odstop dolgoletnega podžupana in socialističnega odbornika, ravnatelja osnovne šole Johana Arneitza. Odstopil je iz zdravstvenih razlogov s koncem preteklega leta; njegova stranka je predlagala za njegovega naslednika učitelja Schillerja, ki dela na glavni šoli v Vrbi in je doma na Breznici pri Šentjakobu. V slovo je socialistični odbornik Tscher-nutter poudaril, da je „Arneitz hotel vedno najboljše, največkrat ga samo niso razumeli“. Pred obravnavo proračuna sta opozorila odbornika Markowitz (SPÖ) ter slovenski odbornik Kan-zian na zamudo in netočnosti pri izdelavi zapisnika občinskih sej. Župan je pri obravnavi proračuna predvsem poudaril, da se celotna vsota ni zvišala za več kot za 5 odstotkov in da je bilo zelo težko priti kljub temu do izravnanega proračuna. Dohodkov ima občina, ki ima okoli 1500 prebivalcev, nekaj nad 5 milijonov šilingov, izdatkov samo tristo tisoč več, kar za občino tega sestava že nekaj pomeni. Tu in tam bi se gotovo dalo še kaj prišparati, predvsem če pomislimo, da so že januarja porabili za odstranjevanje snega okoli 50.000. — šilingov in da bodo za gradnjo novih stranišč pri požarni brambi v Rožeku in Dolinčičah porabili kar 350.000.— šilingov. Turistični prospekt, ki je stal nad 100.000. — šilingov, najbrž tudi ni tista odrešilna medicina za pospeševanje turizma, ki v občini le bolj šepa. Za slovenska občinska odbornika Maksa Kanziana-Kocjana in Jožka Lepuschitza-Mežnarja pa je gotovo bila najvažnejša točka zasedba mesta voditeljice občinskega otroškega vrtca. Čeprav je v tako hvaljenem zakonu o narodnostnih skupnostih uradni jezik Tudi Hrvati... (Nadaljevanje s 3. strani) niso tako v ospredju, močno obžaluje, a vidi vzroke v tem, da Hrvati nimajo takšnega gospodarstva, ki bi stalo kot potenten partner v ozadju in ugodno vplivalo na poročanje v časopisih. Tako je ta tiskovna konferenca bila le neke vrste vaja. Dr. Ivo Müller, predsednik Hr-vatskega kulturnega društva v Železnem, se tiskovne konference ni udeležil. Že prej pa je v časopisnih intervjujih dejal, da nima smisla sodelovati v sosvetu, kjer imajo besedo tudi notorični asimilanti. Od le-teh ni pričakovati, da bi, potem ko so vsa leta zagovarjali in propagira1!' asimilacijo, naenkrat spremenili cilje in mentaliteto. občine Rožek tudi slovenski, je bila nameščena proti glasovoma odbornikov slovenske liste nova voditeljica, hčerka rožeškega žan-darja Tschernutterja, ki ne obvlada slovenščine, akoravno je za mesto zaprosila tudi obeh jezikov vešča vrtnarica. Vprašujemo se, kako se naj „Volksgruppengesetz“ uveljavi, ko že v otroškem vrtcu slovenščina nima prostora? Omeniti je treba še, da je vložitev prošnje za prenamembo zemljišč še možna do 31. marca ter da je 9. marca pri Kosi na Ravnah sestanek, na katerem se bo razpravljalo o načrtovani avtocesti. Zaradi poprave poti v Ščedem bo župan Kopeinig v pismu „malo zakuril“ Šentjakobu, ki ima polovico poti v svoji lasti in se ne zgane. F. K. LUTKOVNA PREDSTAVA: „UŽALJENI MEDVEDEK“ Prireditelj: SRD „Radiše“ Kraj: Gostilna Taver na Radišah Čas: nedelja, 5. 3. 1978, ob 11. uri Kraj: Miklavž v Bilčovsu Čas: nedelja, 5. 3. 1978, ob 14.30 Gostuje: Oder LUTKE KDZ IGRA: „MATI“ Prireditelj: SRD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 5. 3. 1978, ob 14.30 Gostuje: KPD iz Šmihela Deloma se je uredila v zadnji točki dnevnega reda tudi nastavitev odbornika slovenske frakcije Franca Fera. Za konec seje pa je sledil nujnostni predlog ljudske stranke, katera je vse do tedaj go-vorPa o štedenju: za nakup zemljišča v Štebnu naj bi kar dala občina 350.000.— šilingov, ker bo baje, po besedah odbornika ljudske stranke, v nekaj letih postalo aktualno v Štebnu vprašanje o novem gasilskem domu. Brez sklepa v tem vprašanju se je seja po sedem in pol urah končala. FIS — CIS — GIS — DIS VELESLALOM MPZ „PODJUNA — PLIBERK“ V soboto, dne 25. februarja 1978, je MPZ „Podjuna Pliberk“ priredil pri Najberžu na Peci prvi veleslalom. Udeležilo se ga je čez 30 smučarjev, ki so tekmovali v treh skupinah. Pokale za zmagovalce so darovali: KKZ, hotel Breznik iz Pliberka in Slovenski vestnik. Uspešni organizator tega veleslaloma pa je bil Mak Fridi. Rezultati: Skupina ženske: 1. Germ Clavdija, 2. Mak Jožica, 3. Germ Marta. Skupina ženske: 1. Germ Klavdija, dl Jurij, 3. Germ Robert. Skupina gostje: 1. Leitgeb Erika, 2. Opetnik Siegfried, 3. Leitgeb Monika. Po razdelitvi nagrad pa so udeleženci še dolgo v noč veselo prepevali in se ob zakuhanem vinu nadvse dobro zabavali. L. K. Berite in širite „nt“! Zanimiva izobraževalna prireditev v Rožu 3. Rožanski izobraževalni teden, ki ga organizirajo prosvetna društva v Rožu ter na Gurah, (prvi del programa glej spodaj), se bo pričel v petek, 10. marca 1978, ob 19. uri zvečer z zelo aktualnim predavanjem v Kot-mari vasi: univ. prof. dr. Norbert Schausberger, predstojnik inštituta za sodobno zgodovino v Celovcu, bo govoril o ozadjih okupacije Avstrije pred 40 leti. Dr. Schausberger, ki se zelo prizadeva za boljšo politično vzgo- jo državljanov (posebno v šoli), je te dni izdal obširno dokumentacijo o dogodkih leta 1938 pod naslovom: „Der Griff nach Österreich“ (založba Jugend und Volk), ki je naletela na močno zanimanje v javnosti (predstavila sta jo že Avstrijski radio ter TV). — V nedeljo, 12. 3. pa bo v Svečah osrednja prireditev, — spomin na Andreja Einspielerja, očeta koroških Slovencev, ob 90-letnici njegove smrti. SLOVENSKA PROSVETNA DRUŠTVA IZ BILČOVSA, KOTMARE VASI, ŠENTJAKOBA, ŠENTJANŽA IN SVEČ prirejajo 3. „ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN“ od 10. do 18. marca 1978 Petek, 10. marca 1978, ob 19.00: Kotmara vas, farna dvorana: Otvoritev. — Univ. prof. dr. Norbert Schausberger: „Der Griff nach Österreich — Der Anschluß 1938“. Sobota, 11. marca, ob 22.00: Moščenica pri Linčiju: Dr. Anton Feinig: Hišna in ledinska imena Moščenice in okolice. Nedelja, 12. marca, ob 19.30: Sveče pri Adamu: Dr. Valentin Inzko: „Andrej Einspieler in slovensko vprašanje na Koroškem — ob 90-letn:ci smrti očeta koroških Slovencev“. Sode-!uje pevski zbor SRD „Kočna“. 4 i v i i t \ i ( s t I ( t t I I I 1 I I i I I i i