SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in ‘20. vsakega meseca na coli poli in volja do konca sočega leta ‘2 gld Naročnino in dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer** v Ljutomeru.
Štev. 18. V Mariboru 5. decembra 1874. Letnik IL^ O učnih knjigah za slovenske narodne šole.
(Poročilo dotičnega odseka v graški deželni učiteljski skupščini.)
1. Razen Dr. Močnikovih računic nej za slovenske in za slovensko-nemške šole nobenih primernih knjig; na podlogi sedanjih nej mogoče izglcdnemu učnemu načertu zadostovati. Da se pomanjkanju dobrih šolskih knjig med Slovenci sploh v okom pride, naj bi dotične šolske gosposke v posameznih deželah pač v kratkem potrebne korake storile. Morebiti bi se došlo do že-ljenega vspeha s tem, da se razpišejo darila za najboljše šolske knjige in da se pisateljem pravica založbe zagotovi, ali pa naj slavna vlada izvedenim pedagogom sestavljenje novih knjig izroči.
2. Z ozirom na vis. ministerjalno naredbo od 18. maja, št 6549, vsled katere se posebne, dovoljene knjige za realije še le v 4. razvedu rabiti smejo, morale bi se slovenske čitanke za eno-, dvo- in trirazredne šole tako sestaviti, da so v njih realistične tvarine zadostno zastopane. Na izvirno narodno slovstvo naj se po izgledu nemških čitank primerno ozira, in naj se dodaja pisateljevo ime. Le pri pomanjkanji primernih izvirnih spisov naj se prestave z imenom pisateljevim dovoljujejo. Slovensko - nemške, tako imenovane dvojezične (utraquistične) knjige, nejso priporočila vredne. Vsak jezik ima svojeMoseb-nosti, zavoljo tega je original (izvirni spis) boljši, nego najiz-vertnejši prevod. V drugih točkah pa naj bi si pisatelji slovenskih čitank najboljša nemška berila v izgled jemali; tudi naj bi se za prilične in dobre ilustracije (slike) skerbelo.
3. Na podlagi Janežič-eve „Slovenske slovnice1* naj bi se teoretično-praktična „slovenska slovnica11 za narodne „šole“ v treh delili, in sicer primerno za razne stopinje sestavila. V per-
13
vem delu naj se obravnava goli, v drugem razširjeni in v tretjem zloženi stavek. Z ozirom na razne šolske oddelke in razrede bilo bi tudi „Spisja“ v večih delih treba in sicer najbolje v zvezi s slovnicami.
4.	Kar pa zadeva nemške čitanke in slovnice, bodo si morali učitelji na takih šolah (slovensko-nemških) kjer se v nemščini podučuje , s „pervo“, „drugo“ in tretjo nemško slovnico zadovoljiti.
Dostavek.
Te točke je bila uajpervo sprejela učiteljska konfeienca okrajev: Brežice, Sevnica in Kozje. Bile so potem podlaga posvetovanju dotičnemu odseku, ki jih je tudi z malimi spremembami sprejel. Baš tako so bila v glavni skupščini odobrejena. Želeti je le to, da bi se pač slavna vlada na te serčne želje slovenskih učiteljev, na te nujne potrebe slovenskih šol ozirati izvolila, jn da bi to ali ono ukrenila, da bi le v kratkem kaj storila. Čitank uže tako silno potrebujemo, zlasti 3. in 4. čitanke. Brez boljših čitank slovenski učitelji faktično nič doseči in tudi nikakor novim učnim načertom zadostovati ne moremo. Nemškim učiteljem je lehko, ko imajo knjig na izbiro. Ali mi smo v tej reči siromaki!
Reklo se pa nam morebiti bo:	zakaj knjig sami
ne spišete ?
Marsikateri bi knjige sestavljal in tudi dobre knjige; toda založnika je težko dobiti. — Ali založnik bi se uže še tudi dobil, pa odobrenja od vlade je dan danes — težko težko dobiti. Skušnje so nas uže tega naučile. Toda poterpimo še in imejmo upanje, da se bode slavna vlada vendar enkrat tudi slovenskim šolam skazala prava mati, a ne mačeha, kakor je do sedaj bila.	________
Ukaz
slavnega c. kr. deželnega Šolskega svMa v Gradci od 22. okt. 1874 v zadevi izglednlk učnih načertov.
Zastran izpeljave §. 63. šolskega in učnega reda od 20. avg. 1870 izdaja c. kr. deželni šolski svet izgledne učne na-čerte za vse kategorije narodnih šol v deželi.
Razglasili se bodo po deželnem zakoniku v obeh deželnih jezikih in vsaki narodni šoli se bode po okrajnih šolskih svetih izročil po eden eksemplar, obsegajoči vse šolske kategorije.
Ta učni načert ima v normalnih razmerah na vseh javnih in privatnih narodnih šolah veljati. Tam kjer se pa šola o vuzmi začenja, pa veljajo še le z letnim semestrom 1875.
Lastnike privatnih zavodov in vodstva privatnih narodnih šol, katerim jo treba en iztis teh načertov izročiti, je treba opom-
niti ua §. 70, točka 3 deržavne šolske postave od 14. maja 1869, da jo na tanko izpolnujejo.
Prehodni učni načert je za šole z uredjenimi razmerami samo za šolsko leto 1874/75 dovoljen. Tak načert pa se mora, če ga je v resnici treba, v smislu ministerjalnega ukaza od 18. maja t. 1., št. 6549 s primernimi razlogi zastran potrebnih pre-memb deželnemu šolskemu svetu v potrjeuje izročiti.
Lastniki tovarn in obertnijska društva pa imajo za svoje šole učne načerte s posebnim ozirom na izgledne učne načerte izdelati in je v kratkem času po dotičnih šolskih gosposkih deželnemu šolskemu svetu izročiti.
C. kr. okrajnim šolskim nadzornikom je naloga, v svojih sporočilih zaznamnovati vse one šole, na katerih se izgledui učni načerti v šolskem letu 1874—75 nejso upeljali in povedati tudi, zakaj ne.
Pri	osnovanji načertov za razdeljevanje učnih	ur	na teden,
kar	spada učiteljstvu, oziroma šolskemu voditelju,	naj se ozira
ua §. 27. visoke naredbe (ministerjalne) od 12. julija 1869. Na utemeljene želje katehetov naj se v zadevi podučevanja v verouku po mogočnosti ozir jemlje.
Razdelitev učne tvarine za verouauk na evangeljskih šolah (za katoliške šole se je to uže zgodilo. Ur.), oziroma za učence protestantovske vere, bo se po okrajnih šolskih svetih naznanila, kakor hitro bode superintendenca to stvar rešila.
Na	šolah, kjer nej telovadnih aparotov, naj	se	ozira posebno na	redne in proste vaje in vaje s palicami.
Spis, katerega je želela deželna učiteljska konferenca za razjasnjevanje načerta o telovadbi in enaki komandi, bode se pozneje izdal.
Ker so ona razjasnjevanja, ki so bila začasnim učnim na-čertom od 19. febr. t. 1. pridjana, gotovo velike vrednosti, zavoljo tega se učiteljstvu prav živo priporočujejo in naznanja se, da se dobivajo po 40 kr. v pomočili uradni direkcije c. k. štajerske uamestnije.
Novi učni načerti.
Štajerski učitelji imamo uže učne načerte, po katerih se nam je verh družili postav na tanko ravnati, ker so baš v ta naiuen izdani. Prejšnji normalni učni načerti, ki so bili minulo zimo izišli, nejso več za nas norma; tudi ministerjalni plani nejso baš za štajerske šole veljavni, dasi so skoro v vseiu taki, kakor na novo izdani štajerski. Prav vstreženo mora biti vsemu učiteljstvu, da ima pred saboj natančen smoter, kojega mora v šoli doseči in da ima načert, po katerem sc mu je ravnati. Eni in isti načerti za vso deželo so prav potrebni uže zavoljo ena-
13*
kosti in edinosti, da nej ena sola, en učitelj jako preobložen z urami, med tem, ko ima drugi le malo število ur na teden; kajti dosedaj so to število odločevali okrajni šolski sveti na predlog učiteljstva. Kakor je pri uradnikih število uradnih ur na tanko določeno, tako je tudi prav, da je pri šoli v tej stvari po vsej deželi enaki red. Natanko zaznamnovana tvarina za poedeni razred ali oddelek mora biti popolnem po volji vsakemu učitelju. Tu ima on pred seboj določeno delo, katero mora v enem letu prebaviti. Ako je svojo tvarino dobro premlatil, storil je svojo dolžnost in ima — mirno vest. Natanko zaznamovana tvarina pa služi učitelju tudi v to, da se more spričati pred svojimi nadzorniki, in da se tudi nadzorniki o učiteljevi delavnosti ali nedelavnosti osvedočiti morejo. To so brez dvombe dobre prednosti novih načertov sploh. Prednost teh načertov je pa tudi pravilno število ur, ki se je poedinim oddelkom in razredom odločilo, čez katero se ne more nihče pritoževati, dasi se tudi ne more reči, da bi morda premalo bilo. Hvalevredno je to, da je za pervi razred (oddelek) samo 18 ur na teden odmerjenih, torej manjše število, kakor je to sedaj po šolah v navadi bilo. To se jo zgodilo z ozirom na male, 61etne otroke, ki so bas v tem pervem oddelku, in ki se po splošnem mnenji zdravnikov in pedagogov ne smejo preobloževati. Malo ur se je po teh načertih za pisanje odločilo, namreč samo po 2 uri v vsakem razredu. Toda to je tako razumeti, da za pravo lepopisje zadostujete dve uri, ker se mora v narodni šoli pri vsakem pisanji sploh na lepoto ali vsaj pravilnost gledati.
Izpeljava teh načertov ne bo baš lehka, zlastim slovenskim učiteljem in šolam, katere še nemajo dobrih šolskih knjig in druzih učil.
Težka bode izpeljava za slovenske šole tudi zavoljo tega, ker se bodo ure, določene za jezik sploh, za slovenščino in tudi za nemščino porabiti morale. Pri računstvu bodemo imeli toliko Časa še to nepreliko, da učne knjige (Močnikove računice) se glede tvarine ne vjemajo s tvarino v načertih. Veudar bode to v kratkem odpravljeno, ker dr. Močnik predeluje svoje računice po novih načertih.
Pri realijah smo tudi v zadregah. Za tri razrede bi morali imeti dobrih čitank, v katerih bi bile realije dobro zastopane, kar po v sedanjih berilih baš nej. Za 4. razred bi bilo pa posebnih knjig za realistične predmete treba, a takih nam tudi po večjem še manjka. Verh tega manjka še mnogim šolam učil, zlasti pa fizikaličnih aparatov.
Težko bode šlo učiteljem tudi pri podučevanji v petji po notah, katero mora učitelj uže v 3. razredu vaditi. Naj večjo težavo bodo pa učitelji imeli z telovadbo.
1.	je mnogo učiteljev še, ki sami telovaditi ne znajo;
2. manjka telovadnic (sob za to) telovadišč (prostorov na prostem) in tudi orodja še;
3. bi moral učitelj tudi z deklicami telovaditi. To so tri velike opovire, katere so na potu pri izpeljavi novil; načertov v zadevi telovadbe.
Razen tega je pa uže nemška terminologija pri telovadbi v teh načertih tako težavna in nenavadna, do so jo strokovniško izobroženi nemški telovadni učitelji komaj razumeli. Koliba večja težava je sedaj za navadnega, zlasti pa za slovenskega učitelja! Kljubu temi pomanjkljivostim ali težavam novih plaiov jih mi z veseljem pozdravljamo, ker so vendar zdatni napredek v našem šolstvu, ali ker bodo prav za prav napredek pospeševali, zavoljo tega jih priporočujemo zlasti slovenskim učiteljem v točno izpolnovanje.
Petje v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
Mej pozameznimi izobraževalnimi pomočki zavzima jetje eno pervih mest. In ne stoperv sedaj, temveč uže v sta-em veku so poznali n&rodi, kako ono mogočno upljivnje na s,lo-veka. Pravljice nam kažo njegovo moč; n. pr. kako je Oifej krotil s petjem divje živali itd. in zgodovina nam svedoči, kako so se narodi navdušeno bili za domovje pevaje bojne pesni.
Petje je izraz čutil in ima še to prednost pred prosto besedo, da je naravni izraz, kojega um6 vsi ljudje, dočim lo beseda strogo loči posamezne n&rode. Poleg tega se pav petji združe izrazi čutil in proste besede, kar ga še pt-sebno odlikuje. Petje Človeka dviga v višje sfere, kjer pozablji zemeljske nadloge in težave. Pastir tam v logu si veselo pc peva ter skače sem ter tja, dasi se mu morebiti delajo — paj čevine v želodci; delalec, ki si v potu svojega obraza služ vsakdanji kruh in še ne ve, bode li jutri obedoval pri — „8olnciu ali kje! in vendar si poje veselo pesen ter si s tene lajša svoje žalostno stanje. Sploh povsod nahajamo petje, tako v najvišjih, kakor v najnižjih krogih. A ne samo odrasli ljudje, temveč tudi detca si popeva. Otrok še včasih dobro ne govori, vendar uže poskuša posnemati pesnico, kojo mu je zapela njegova pestunja. Jokajočega otroka mati najpreje utolaži s kako pesmico; koj je tiho, jame se smehljati in lovi glas pred materinimi usti mislč, da ga vjame ter ponese potem k ustam. Ko se detca igra, si dela sama melodije in če kje kaj sliši, koj poskušava isto posnemati, kolikor baš gre.
Naloga narodne šole je gotovo, da to pevsko zmožnost otrokovo in njegovo veselje do tega podpira ter vedno bolje budi. In petje, kot predmet v šoli, ima ta „bcne“, da krepi in
čisti glas toi učence sposobi, da mogo glasno govoriti in čitati ter blagodejno modulirati. Ono pa tudi blaži serce in kroti strasti, lu baš radi svoje odgojevalue moči je petje upeljano v narodne šolo. Detca navajena svobode, prijde v šolo in mora tu mirno sedeti. Kako jej to težko de, a pomagati si ne more in če si, dobi strogi ukor. Če pa učitelj po dokončanem nauku zapoje kako pesnico, — kako se jej zvedre obrazi, koj je ži-veja ter poskušava učitelja posnemati. Detca spozna, da v šoli, na meliae deni in šola, kjer se vsi združe, se je pa tako prikupi, di jedva čaka na čas, ko treba iti v šolo.
V šoli naj se torej uči detca petja. A narodna šola uejma zadače izbraževati umeluike, ampak le gojiti dobro narodno p e tj eter izpodkopavati one „klafarske“ pesni, koje , se se sedaj nahajajo mej narodom. Lepo narodno petje je velika dragocenost in jako upljivuje na splošno omiko, lu šola naj bi ga toej v por vej versti gojila. A v njej sc ne smejo učiti take pesuj ki nejmamo niti besedij uiti melodije v narodnem duhu. Nej losta, daje pesen umetno sestavljena, (kajti taka še nej izliv serčnih čutil) ampak pesen naj bode prosta, lelika in taks, ki prihaja — iz serca. Nej dosta, da se besedam da mebdija, ampak melodija mora biti prav v istem duhu kakor so besede same, ker sc sicer da melodija pač naučiti, a ne ukoreniniti. Melodija tudi ne sme biti prevelicega obsega. Nirodne pesni se navadno giblje v enoj oktavi in je ne preko-rsče velikokrat. Baš tako naj bi bile sostavljene šolske pesni, kr se šola mora ozirati na narodno in ne na umetno petje, kr baš je narodna šola.
Slednjič naj bi se pa v narodno šolo upeljale le d v o-glasne pesni, ker so posebno mikalne in se lahko izpeljo. 'ečglasno petje bi prizadejalo dokaj truda, ker detca uejma ua-adno velicega obsega in bi bil torej tretji ali še četerti glas ibogo slabo zastopan, ter bi se radi tega jako malo ali celo lič ne čul izmej družili. Tretji in četerti glas bi trebal tudi ako veliko vaje, predno bi dospela do s a 111 o s t a ln o s ti, ato bi bilo le — potrata drazega časa. Detca pa tudi nejma potrebne nižave za omenjena glasa in bi bilo torej nenaravno siliti jo v nižavo; s taciin prisiljenim petjem se glas tudi p o-, pol no 111 a minira, posebno-v letih ko detca — mutira. Sicer pa narod sam vcčjidel dvoglasno popeva in bi torej tudi detci zadostovale dvoglasno pesmi.
Se pa li petje pri nas tako goji? Slovenski narod je gotovo jako muzikaličen in rad popeva. A v pomanjkanji dobrih pesmic seže tudi po manj e dobre in po slabe.
Da se pa narod obvaruje slabej pesnij, treba mu v šoli dobre dati. A pri nas sc je to do sedaj žalibog le uialokedaj zgodilo. Pesni, ki so v istiui dobre, sc nekaterim kar studč. A poiščejo si tacih, ki niti besedij nejmajo primernih, a melo-
dijo pa tako, da se je uho ne more nikakor privaditi. In s ta-cimi pesmami se terpinči in terpinči uboga detca. Mesto, da bi petje detco na šolo še bolje vezalo, jo — odganja. Jaz sem uže sam imel priliko v šoli tako pesen slišati; pesen uže sama na sebi za nič, potem je pa tudi detca popevati nej mogla čisto, — to je pekel za uho. Toda ne bilo bi uže toliko reči, če bi ne imeli dobrih šolskih pesnij. A šolarske pesni imamo od našega izverstuega skladatelja A. Ned ved-a. Res da se mej pšenico tudi ljubka nahaja, a večina je vendar izverstna.
Kako primerne so za pervi razred „ Veseli učenecu, „Soluce vse oživlja1*, „Izpod skale“ itd. A za višje razrede „Zvonikar-jeva", „Popotnik“, „Na trati zeleni". „Pomladu, »Pastirska", „Oj zlati čas" itd. Poleg teh omenjeni skladatelj uabira še druge, ki bodo baje v kratkem prišle na svitlo. Le škoda, da nej tudi krasnih besedij: „Tam kjer beli so snežniki" za narodno šolo postavil! Poleg teli šolskih pesnij, si učitelji lelike izberč še druge. Za deklice sti jako pripravni: ,,Planinarica“ in »Perice." Ko sem še v Ljutomeru bil, sem omenjene pesni poleg druzih naučil detco, in ona jih je jako rada popevala. Prav čudil sem se včasih, sprebajaje se po polji sč svojimi kolegi, kako je detca baš te pesni na polji delaje popevala.
Treba torej po vseh narodnih šolah upeljati pravo petje, da se tako izpodrino one „klafarske“, ki so mej narodom, ža-libog! uže precej razširjene. S pravim, poštenim petjem se bode pa tudi morala pospeševala in tako bodemo šli korak za korakom naprej.
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
VII.
Heraklej.
Mej drugimi junači, ki so v tako zvanej junaškej dobi (Hero-enzeit) storili veliko dobrega gerškemu narodu je posebno zua-menit Heraklej (Hercules). On je bil sin cevzov in alk-menin, kojo je Oevz v podobi njenega sopruga zapeljal. Ko je Al k e m en a imela poroditi, je znanil vsem prebivalcem Olimpa, da bode rojen junak njegove kervi, ki bode gospod vseh okoli njega stanujočih ljudij. A Hera je prosila iz nagajivosti Cevza, da naj priseže, da bodo vsi, ki bodo ta dan pozneje rojeni, cevzovega otroka sluge. In potem je alkmeniu porod zaderžala ter naredila, da je stenelova sopruga svojega nezrelega sina porodila E v r i s t e j a pred Časom. Tako je bil Cev/, tedaj prekanjen in Heraklej, pervotno Alcid imenovan, evristejev sluga. A Hera še nej mirovala; vsakako je hotela alkmeuinega otroka uničiti. Radi tega pošlje uže nad njega dve veliki kači, ko je bil še v
zibeli, a on jih igraje se podavi. Odgojevali so ga najizverst-niši vitezi.
A ko pa umori v jezi svojega učitelja godbe, ga Alkme-nin soprug za kazen zapodi mej svoje pastirje. Tam ubije ki-teronskega leva, ki je po okolici delal veliko škode in se obleče v njegovo kožo. Mej drugim je bilo njegovo najljubše orožje nek ohlešek. Ko se je vračal z lova, sreča erginove poslance, ki so šli v Tebe po tribut. V patrijotičnem ognji jim poreže nosove in ušesa in poveže roke, ter jim veli, naj se vernč in bodo zadovoljni. Ves razseljen napove Ergin Tebancem vojsko. A Herakljej dobi od svojo prijateljice Atene orožje, se postavi na čelo tebanskim mladeničem ter nabije sovražnike in jim tudi kralja usmerti. Tudi soprug Herakljeve matere (Am-fitrijon) je pal v tej bitvi in jegov naslednik Kreon di zrna-galcu svojo hčer M ega r o v zakon. A Hera Herakleju ne privošči niti družbinske sreče. Postal je besen in v ogenj pometal svoje otroke. Ko pride k zavesti gre iz Teb v Delfe pitat, kako bi se opral teh grehov. Pitija mu pa veli, naj ide k Ev-ris tej u, da doverši 12 del, koje mu ta bore zaukaže doveršiti. In ta dela so:
Umoriti je moral n c mej s k ega leva, ki je bil sin ti-fonov in ehidnin ter neranljiv. Heraklej zamaši torej en izhod levovega berloga, ter zadavi s praznimi rokami razseljeno žival. —
Potem je moral umoriti lernejsko kačo, ki je imela 9 glav in med njimi eno ueumerjočo. Heraklej jo torej zapodi iz luknje, ter jej hoče glave razbiti sč svojim ohleškom. Toda vsako odbito glavo sti dve novi nadomestile in kača ga uže popolnoma oklene in vclikansk rak, ki jej je prišel na pomoč ga ščiplje v nogi. V tej zadregi pokliče Heraklej svojega voznika in ta z gorečimi drevesi posmodi korenine odbitih glav. Neumerjočo glavo pa dene Heraklej pod neko veliko skalo in ostrupi svoje pušice s kačjim žolčem. Toda Evristej ne pusti veljati tega boja, ker je Herakleju pomagal njegov voznik. Veli mu torej naj divjega prešiča, ki jo bil v arkadiškem gozdu, živega vjame. Heraklej preganja prešiča v največjem snegu tako dolgo, da ga upeha ter ga potem na herbtu prinese Evristeju, ki se je pa iz bojazni pred jim skril v nek sod.
Še težje pa jo bilo Herakleju živo vjeti neko, Artemidi posvečeno jelenico, ki je imela zlate roge in neupehljive železne noge. Ta žival je eno leto letala po vsej zemlji, dokler je nej pri reki Ladoni dohitel ter jo dejal čez ramo. Mej potjo pa ga srečata Apolon in Artemida in ga karata, zakaj je hotel sveto žival umoriti. A on ju utolaži ter prinese jelenico živo svojemu gospodarju.
Tudi štimfališke ptice, ki so jedlo ljudi in imele žo-
lezno perje, kljun in kremplje je moral Heraklej nekoliko postreliti nekoliko pa prepoditi.
Potem Evrijstej zaukaže Herakleju naj iz hlevov eliškega kralja Avgija v enem dnevu spravi gnoj. Heraklej je to tako rešil, daje napeljal dve reki skozi hleve ter jih hitro očistil.
Tudi divjega bika kretiškega kralja Mina je Heraklej vjel ter ga prinesel čez morje.
Potem je moral Heraklej Diomedove konje pripeljati, ki so pobite tujce jedli in bili priklenjeni z verigami k železnim jaslim. On je s pomočjo nekoliko družili vzel konje iz hleva in jih prignal do morja. A predno jih spravi na ladije ga dohiti Diomed. Jamo se pretepati in Diomed sam pade. A mej tem pojedč jegovi konji Hermovega sina in ra,di tega jim da ujezeni Heraklej njih lastnega gospoda. Konji so potem iz Miken ušli in so jih volkovi požerli.
Potem je moral Heraklej prinesti pas amaconske kraljice Hi poli te, kojega je želela Evristejeva hči. Po dolzem potovanji pride vendar k Hipoliti in se ž njo pogaja za pas. A Hera je razširila mej amaconami vest, da je njih kraljica v nevarnosti, in te so obježene naskočile Heraklejevo ladovje. In Heraklej mislč, da je izdan, ubije kraljico ter jej vzame pas.
Tudi gerijonejevo govedo jez veličini trudom odvzel lastniku ter jo pripeljal svojemu gospodu.
Ednajsto jegovo delo je bilo, da je prinesel zlata j a-belka iz verta Hesperid. Po dolzem tavanji je prišel do A tla, ki je v zahodu deržal ne bo na svojih plečih, in ga prosil naj mu tri jabelka odtcrga z one jablane; mej tem pa je moral on (Heraklej) deržati nebo.
Slednjič je moral peklenskega psa Kerbera k Evristeju pripeljati. Na tem potu sta ga spremljala Herm in Atena. Veliko je moral prestati predno je dospel do Plutona, ki mu je stoperv dovolil Kerbera odpeljati, če ga premaga brez orožja. Heraklej, zavit v levoro kožo, davi tako dolgo peklenskega psa, dokler ga ne ukroti ter ga potem pelje pred Evristeja, kojemu se je od straha kar koža ježila in mu vstajali lasje. Heraklej spravi potem Kerbera tudi nazaj pred pekel. Stoprv zdaj je odpustil Evristej junaka.
Potem je še veliko prestal Heraklej. Predvsem je znamenita sledeča dogodba, ki je največ upljivala na njegovo konečno osodo.
Nek knez na Evbeji, ki je mojstersko znal z lokom streljati, je obljubil tistemu svojo krasno hčer Jolo, ki ga bode v tem prekosil. Heraklej ga res prekosi a knez mu neče hčere dati očitaje mu njegove pregrehe in sužnost, ter ga zapodi iz mesta. Kmalu potem pa pride knezev sin k Herakleju iskat ukradenih kobil in on ga, maščevaje se, vorže se stolpa, da se ubije. In tako je bil Heraklej zopet s kervjo vskrunjen. Radi tega popita v Delfih pri Orakeljnu, kaj mu jo storiti. Pitija mu veli naj se proda v sužnost ter d& ta denar knezu, kojemu je
sina ubil, v zadostenje. Hermez torej proda Herakleja kraljici Onifali, a oni knez (Evrit) odbija vsako zadostenje. V tej sužuosti je premagal Heraklej več sovražnikov in je moral potem kot nališpanaženska v haremu presti, dočim se je Omfala kin-čala z levovo kožo in ohleškom. Ko je bil sužnost dostal, se je še pri mnogih prilikah skazal junaka, potovaje sem ter tja. Posebno je prišel ob pravem času v mesto Kalidou v Etoliji, kjer je baš takrat povodni bog Abeloos šiloma snubil vinejevo hčer Dejanejro. Tudi Heraklej jo jame snubiti in radi tega sta se z bogom jela za njo tepsti. A Heraklej je premagal boga ter tako dobil krasno Dejanejro. Pri nekem gostivanji je pa Heraklej uže zopet v svojej neprevidnosti umoril necega dečka. Kadi tega se izseli k kralju Keiksu. Ko na potu prideta z ženo do neke reke, črez kojo je prepeljaval centavor N e s, d& Heraklej svojo ženo po Nesu prepeljati.
Ko je pa Heraklej uže proti drugej strani vodo bredel, čuje za sabo upitje Dejanejro s kojo je Nes gerdo ravnal, ter ga ustreli z otvorjeno pušico. Nes se hoče maščevati in radi tega svetuje Dejauejri, naj pristreže njegove kervi, ki ima to lastnost, da zvestega ohrani moža, če bi se hotel izneveriti. In prilika za uporabljenje tega pripomočka je res kmalu prišla. Heraklej, ki je še vedno ljubil Jolo z vojsko napade Evritil ter ga pobije in reši iz gorečega grada „serca kraljico.u Ko se pripelje domov, hoče bogovom darovati. Ker pa nej imel pri sebi praznične obleke pošlje Liha k Dejanejri po njo. Zdaj porabi Dejanejra Nesov svčt ter pomoči Heraklejevo obleko z nesovo kervjo. In ko se obleka na njem ogreje, čuti strup lernejske kače ter ubije nedolžnega poslanca in si potem strupla terga kožo. Dejanejra slišavši to prigodbo se sama usmerti. Heraklej si da narediti gromado in se na njej sožge. Hcra se potem ž njim sprijazni ter mu da svojo hčer Ilebo za soprugo.
Popravek: V Št. 11. Slov. učitelja čitaj v članku „Zgodovina v nar. šoli“ mesto: Partaros Tavtaros; mesto: Pitane Titane; mesto: Den-kalion Doukalion; na strani 166 v 4. versti od zg. mesto: pinako j unake, na st. 167 v opombi spodaj mosto: Petisensa „Petiscus-a.“
Dopisi.
S Kranjskega. Dopis v 10. štev. „Učit.olja“ iz Ljubljane malo prehudo šiba kranjsko učiteljstvo. Treba jo le to pomisliti, da je ono morebiti najnesročnejše učiteljstvo v avstrijskih kronovinah, da jo moralo več let, nego učitelji drugih dežel čakati boljših plač po novih šolskih postavah, in da so mu tudi to plačo le zelo pičlo odmerjene bile. Verh toga so kranjskim učiteljem po več mesecev nej nič plačevalo, in šo sedaj no dobivajo v največjom rodu svojih terdo zasluženih krajcarjev. V teh stiskah in nadlogah so bili kranjski učitelji vendar za svoj narod delavni, domoljubni in značajni. A bas zavoljo toga jeli so jih vladni možje in njih tovariši nemškutarji na lopi in na gerdi način na svojo stran vabiti,
začeli so jim v ta namen podpore obljubovati, in tudi si veliko prizadeli, da bi kranjskemu učiteljstvu pomagali. Kakor je pa znano, se nej posrečilo tem ljudem, da bi bili jim priborili boljše materijelno stanjo, kakor se jim le malo posrečilo, da bi bili več učiteljev stalno in zaterdno pridobili. Sladko besede so vendar nekatere naše kolege nekoliko prevarale, da ne vedo, pri čem da so in komu bi naj verjeli. Obračajo naši učitelji plašč ne po enem vetru, ampak po vseh vetrovih. Zjasnilo se jim bodo uže počasi vso okoliščine in uvideli bodo gotovo prej ali slej namere raznih strank.
Dopis o skupščini v St. Jerneju na Dolenjskem v zadnji številki „Slovonskega Učitelja11 je sicer žalostni dokaz še o splošni zmešnjavi moj učiteljstvom, vendar morajo pa zadnje tri številko „L. Schulz." vsakega učitelja kranjskega, ki ima le malo značajnosti še v sebi, dovolj prepričati ne samo o tendeei teh ljudi, marveč o ostudnem načinu, s katero hočejo svoje namene doseči. Če z največjo surovostjo obirajo osebnosti narodnih poslancev kranjskega deželnega zbora, kako si-li nadjati smejo, da bodo baš isti poslanci, kedaj učiteljstvu plače povišali. —
Na dalje je pa to za nas narodne učitelje tolažljivo, da so nem-šku tarski poslanci v našem deželnem zboru še skoro več zakrivili nepo-višanja učiteljskih plač, nego slovenski. (Poročevalec Langer je bil nam v zboru živ dokaz o tem.) Iz gotovega vira Vam sicer tudi poročati morem, daje v mor odaj alnih, ali vsaj v važnih učiteljskih krogih veliko nezadovoljstvo nad Gariboldijem, ki le preveč strastno v „Schulz." pisari, in da se utegne v kratkem zgoditi, da si bodo celo njegovi sedanji prijatelji drugega in zmernejšega voditelja izbrali.
Iz logaškega okraja 20. novembra. Bilo je pred nekaj dnevi čitati v slovenskih novinah, da nameravamo tukajšnji učitelji osnovati samostojno učiteljsko društvo. Ta novica je bazirala na sklepu, kojega je naredilo 7 učiteljev tega okraja, sobranih neki četertek v Starem tergi. Takrat so omenjeni učitelji pooblastili podpisauega, naj blagovoli eno polo za podpise „ad cirkulandum" poslati. Dalje so mu naložili pravila sostaviti, koja hote pri pervem shodu pretresovati.
Podpisani je koj prihodnji den poslal omenjeno polo mislč. da ostanč vsi učitelji pri tem, kar so v Starem tergi -sklenoli. A motil se je; 13. t. m. mu dojde ona pola nazaj z različnimi opombami, čes da ne poznajo pravil, da no vodo namena in nazadnje pa še besede, koje je baje govoril naš okr. š. nadzornik, češ da tacega društva no trebamo, da nam no treba pravil, da se tako lehko shajamo in posvetujemo o šolskih zadevah i. t, d. Tako je torej naše samostojno učit. društvo splavalo po vodi in kakor mi je nek burač (? Ured.) pripovedoval, sicer zato, ker smo baš na Kranjskem.
Janko Žirovnik.
Iz Ljutomera. Za avstrijsko narodno šolstvo je c. kr. založba šolskih knjig na Dunaji vendar le prav koristna naprava, če so se tudi nekateri nemški učitelji o njej liže voČkrat nepovoljno izrazili, ker svojih lastnih produktov tako lehko izpečati ne morejo, vendar je ona vsaki predini avstrijski šoli v velik hasek, ker jej vsako leto po več knjig za
siroinaško otroke pošilja. Tako n. pr. imamo pri nas mnogo vincarskih otrok in tudi drugih siromakov, ki se no morejo knjig kupovati. Celo leto bi bili taki otroci brez knjig, ako bi so jim v začetku knjige, od šolske zaloge darovane ne posojevale. Da tudi ta zaloga nekoliko napreduje, t. j. da se briga za boljšo uredbo knjig, nam spričujejo berila slo-vonska, v katerih je zdaj jezik boljši in v katerih jo tudi uže nekaj slik, dasi jako malo. —
Pri nas je šolska mladina v šestih razredih pospravljena in ti razredi v 3 poslopjih. A ta neprilika se bodo odpravila. Za novo šolsko poslopjo so je kupil pri nas prostor za 3000 gld. Na spomlad se bodo delale uže priprave za novo šolo in upanjo imamo, da bode v dveh letih dogotovljena. Naši šolski možje so za šolo dovolj vnoti, no moremo so o njih pritoževati. Zgodi se vse, kolikor se baš v sodanjih hudih časih zgoditi more. Naš glavar je za šolo tudi zelč vnet in jako delaveD. Naših učiteljev pa posebno rad nema, so mu prehudi Slovenci, sicer nočemo nič reči, ker bi s tem njegova ljubezen do njih ne rastla. Najboljše je, da zdaj pozimi lepo mirno za gorko pečjo sodimo In pedagogično članke pišemo, kar tudi svojim kolegom po drugod svetrgomo s tem dostavkom, da bi kaj dobrih pedagogičnih in znanstvenih spisov tudi uredništvu „Slov. učitelja“ poslati izvolili, kajti ono bi baš sedaj dobroga gradiva potrebovalo. —
Iz savinjske doline. 5. novomb. jo imelo novo osnovano „Savinjsko učiteljsko društvo“ svojo porvo rodno sojo. Po pozdravu g. predsednika Škofleka voršil so jo pogovor v peterih točkah v živahnem debatiranji. Perva točka je bil pogovor zastran nemščine v narodnih šolah. Načert, ki ga je dal dež. šol. svet deželni učit. konferonciji, tukajšnjim učiteljem kar nične dopoda — ker je smoter za nemščino nedosegljiv. G. Agrež govori proti totemu naČertu, in pravi: Slovenski jezik naj bo podlaga v slov. ndrodnih šolah, in le s pripomočjo tega se more nekoliko v nemščini dosoči. G. Klopčič meni: Ako se od učencev ljudskih šol toliko zahteva — kaj naj se pa potem v Brednjih šolah terja? Skušnje kažejo, da učenci druzega in tretjega razreda srednjih šol nejso zmožni broz podpore k o-rekten nemški spis napravitil Dajo smoter nedosegljiv, — tege mononja so vsi učitelji. Sploh še je mislilo, da predloženega načorta dež, šol. nadzornik nej mogel pisati — to jo pisal nekdo ki še ljudske šole od znotraj videl nej.
Po nasvetu Megličevem so na posamezno točke nej prešlo. Ako je smoter nedosegljiv, bi bilo debatiranje o posameznih točkah — prazno delo. Sklenilo se je dalje dež. poslancu, g. Dr. Dominkužu zahvalo poslati, ker je tako dobro v XV. seji dež. zbora slovenščino v slov. ljudskih šolah zagovarjal.
Druga točka: Pridobimo si družabnikov s tem, da si vredimo naše moči za lopo potjo, deklamacijo in godbo. Partiture posameznih pesnij pošiljale sc bodo od g. predsednika vsakemu na svoj dom. Ker so z deklamacijami učitelji zavoljo zamudo časa no morejo ukvarjati, naj vsak posamezni za to skerbi, da se bo njegova mladež toga tem bolj poprijela. — Prednašali se bodo pri vsaki skupščini v pervi versti predmeti, naslanajoči
se na šolstvo; vender naj so ne izključujo tudi druga podučljiva predna-šanja, — da si le društvo opljiv in zaupanje ljudstva pridobi. Slednjič g. predsednik pravim udom priporoča malo več živahnosti.
Tretja točka: Društvo naj napravi kje v sav. dolini shod, združen z lepo veselico — kamor naj se tudi neudje povabijo. Volil se je odbor, ki ima za potrebne priprave skrebeti. (Kje in kedaj bode dotična veselica, to bodem poročal po raznih časopisih.)
Četorta točka: Kar imamo zanimivega v svojih zborih, to naj so razglaša po časopisih. Sklenilo se je naše društvo zadevajoče reči objavljati v „Slov. učitelju" in „Slov. Narodu", ker ta dva lista sta v resnici šoli in učiteljem prijazna.
Peta točka: V vsakem zboru mora biti vsaj eno prednašanje obče zanimivo in podučljivo. Odbor mora za to skorbeti. Kar se prednaša, to naj tudi ostane pri društvu.
Obveljal je predlog g. Megliča, kateri je nasvetoval, naj se vsa pred-našanja pismeno oddajo odboru, kateri jih v društvu hrani. Ko je užo dosta pripravne tvarine skupaj, naj se voli odsek, katerega naloga naj bi bila, najboljše spise izbrati in jih na društvenski račun v tisk poslati. Tako pridejo šoli prijazne brošurice na svitlo in mej ljudstvo, in morebiti se nam posreči, da ljudstvo postane prijaznejše novim šolskim postavam. V to nam bog pomozi!	(Dobra	misel.	Ur.)
v
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovonski Štajor.") Račun od 1. junija do 81. oktobra 1874. Dohodki: 1) Naročnina ..Slovenskega učitelja" in društvenina 307 gld. 91 kr.; 2) prineski ljutomerskih podpornikov 8 gld. 15 kr.; 3) darovi raznih dobrotnikov 41 gld.; 4) dohodki pri ^učiteljski besedi" 21. septembra v Mariboru 42 gld. 40 kr.; 5) za pristopnice k zboru 21. septembra v Mariboru 5 gld. 20 kr.; skupaj 404 gld. G6 kr. Stroški: 1) Razni stroški v tiskarni za društveni list in druge reči 278 gld. 70 kr.; 2) stroški pri osnovanji društva, pošta, pisanje za-viikov in drugi potroški pri uredništvu 36 gld. 95 kr.; 3) odgovornemu uredniku 10 gld.; 4) stroški pri zboru in „bosedi“ v Mariboru 51 gld. 90 kr.; 5) naročnina (polletna) na en list (K. Schulblatt) 1 gld.; 6) za papir in manjše potroške 2 gld. 40 kr.; skupaj 380 gld. 95 kr. Po teh odbitih stroških ostane v blagajnici 23 gld. 71 kr. Opomba; Za tekoče (74.) leto ima društvo še 226 gld. 50 kr. naročnine in društvenine na dolgu. —
V Ljutomeru 1. novembra 1874. Odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Stajer." J. Lapajne, predsednik in namestnik nenazočega blagajnika. —
Račun se popolnoma zlaga. V Brežicah dne 16. listopada 1874.
Pregledovalci:
J. Poljanec, 1. r. Ivan Ornik, I. r. Ivan Kunstič, 1. r.
(Iz deržavnega zbora.) Odsek za dohodke ln stroške pri šolstvu je imel sojo o preliminiranih zneskih za vso šolstvo avstrijsko v bodočem letu. Po vladinem proračun znašajo vsi stroški za šolstvo 10,644.343 gld. Odsek je to število za 396.550 gld. zmanjšal. Za ^učiteljišča" se ima potrositi 1,061.000 gld. Za tirolsko ljudsko šolstvo se ima dovoliti 25.000 gld., da so temu zanemarjenemu šolstvu na noge pomaga. Sprejela se je resolucija, da ima vso šole, katero zdaj še kmetijsko ali tergovsko mini-
sterstvo oakerbujo, tudi naučno ministerstvo sprejeti. Izrednih podpor za „učiteljišča“ v Mariboru in Gradei (borž čas za zidanje) odsek nej privolil.
(f Jože Zalokar.) Nemila sraert. nam je vzela zopet ljubega sobrata, g. Jože-ta Zalokarja, učitelja v Borovnici na Kranjskem, ki je 5. novembra nagle smorti umori. Pokojni jo bil 1. 1804 v Lescah na Gorenjskem rojen, doveršil jo samo 4. razred nekdanje normalke in dobil v Ljubljani za učiteljevanj o potrebno sposobnost. Služil jo celili 48 let, tudi zadnje dni svojega življenja noj še užival tordo zaslužene pokojnino, (lasi bi mu jo bilo kranjsko šolske gosposko lehko naklonile. Pri njegovem službovanji v Borovnici nej bilo baš prijetno, kakor tudi nobenemu učitelju nej, kajti podučovati jo moral dosta nad 200 otrok in to v slabem šolskem poslopji. Vodno si jo želol podučitelja za pomoč in boljše šole, a niti pervega niti druzega noj učakal. Naj v miru počiva!
(Iz Ormuža) so nam o zborovanji ondotnega učiteljskega društva dne 5. novembra tako-le poroča: G. Schmiodinger je poročal o tein, kar jo doživel v Leobenu in Gradcu pri učiteljskih zborih. Nazadnje pravi, da so gornje - štajerski učitelji marljivejši od nas in nas prav po očetovsko k skupni delavnosti opominja. — Potem hvali iu predstavlja ormužko šolo, kakor najboljšo. Bi tudi velika sramota bila za ormužke učitelje, ako šola pri najugodnejših razmerah no bi stala na pervem mestu. Govornik prosi g. Raušlna, nadučitelja v Ormuži, naj bi on pri prihodnjem zborovanju pokazal in razložil šolska uradna pisma, — da bi se tudi drugi učitelji po teh ravnali. Ko g. Sch. konča, oglasi se g. Raušl in se huduje nad Sch., zakaj ta slov. učiteljem manj delavnosti pripisuje, nogo nemškim. On pravi, t. j. Raušl: Prepričan som, da se vsak izmed nas baš tako trudi in iz ljubezni do poklica ravno tako svojo dolžnost spolnuje, kakor naši nomški kolegi na gornjem Štajerskem; ali pri nas so vse drugo razmere, ko imamo podučevati v dveh jezikih, mod tom ko nemški učitelji podučujejo samo v enem. Kar pa naše slov. šolske knjige zadeva, pravi govornik, mora že vsakem« slabo prihajati, če ktoro v roko vzame, ker sedajnemu času in sedajnim terjatvam v nikakovem oziru no zadostujejo. —
(Iz Kranjskega.) Delovanje nekaterih okrajnih šolskih svetov na Kranjskem je še urnejše nogo hitra jčža, katero je dovršil ogerski stotnik Zubovič, kije v 14. dneh iz Pošto v Pariz prijezdil; kajti učitelji radoljškega okraja imeli so žo meseca oktobra minolega leta v Begunjah uradno učiteljsko konfcronco a še sedaj — čez leto i mesec dni — prejeli niso za potovanje odškodnino. Ravno tako so nekateri užo pred 2 leti zapustili ta okraj, a šo sedaj svoje popolne plače prejeli niso, ako ravno so radi toga žo bog ve koliko prošenj pisali. Ni tedaj čuda, da učitelji ta okraj tako zapuščajo i so so v teku onega lota uže 3 v postonjski okraj preselili z enako plačo. In če bode še dalje tako šlo, bodo v tom okraju kmalo vse učiteljske službo prazno, kajti okrajni glavar radoljški ima posnemanja (?) vredno navado, da na prošnjo i pritožbo učiteljev tako dolgo odgovarja, da jim toga i unega manjka, ali da se je žo vse na zahtevanje učiteljevo zgodilo, dokler učitelj sit veduega pisanja v lastno i šolsko škodo z prošnjami ne odjonja. Ros urno in lepo dolovanjo!
(V Ljubljani) so bode zidalo bajo v kratkem novo moško in žensko učiteljišče. Ljubljana bodo torej imela skoro sama nova in lopa šolska poslopja, kakor so: nova realka, nova narodna šola in sedaj novo učitoljiščo.
(Na ljubljanskem učiteljišči) in sicer na moškem je letos vseh skupaj 62 kandidatov in sicer 21. v L točaji, 20 v 2. in 21 v 3. tečaji; na ženskem učiteljišči je v 1. tečaji 22, v 2. t. 25, v 3. t. 19 in v 4. tečaji 25, skupaj 91 pripravnic.
(Prof. dr. Notolička), ud graškega deželnega šolskega sveta itd. jo eden največih prijateljev napredka pri narodnem šolstvu in učiteljstvu. To spričujejo njogove dobro in popularne knjigo za narodne šole, kakor tudi njogova volika prijaznost nasproti učiteljstvu. Nov dokaz temu' bode
njegovo brezplačno predavanje graškim učiteljem o fiziki v narodni šoli. L)a bi tega moža tudi slovenski profesorji posnemali I
(Razširjenje šol) v ljubljanski okolici. Enorazredne šole v St. Vidu in pri Mariji devici v Polji so imate za en razred pomnožiti. Podu-čiteljska služba v Igu se je v učiteljsko spremenila. Nova šola se bodo ustanovila v Lipoglavi. 2. učiteljskemu mestu na Verhniki so je 450 gld. plače odmerilo.
(Graško mesto) ima na svojih narodnih šolah 6 ravnateljev, 2 nadučitelja, 48 učiteljev in 31 podučiteljev. Vsi stroški za graško narodno šolstvo znašajo nad 113.000 gld.
(Zopet nekaj o nemščini) na naših narodnih šolah. Dotični odsek je v graški deželni učiteljski konferenci predlagal 5 ur nemščine v 4. razredu s tem dostavkom, da so naj na slovenskih šolah zavoljo nemščine 1 uro več podučuje, nego je določeno v splošnih načertih, kateri pa 28 ur na teden terjajo. 28 ur je pa tudi maksimum, več ur na teden se vsled učnega reda od 20. avgusta 1870 učencem ne sme nalagati; 29 ur je tedaj nepostavno, kar si gotovo dotični odsek v Gradci premislil nej.
(Graška „padagogische Zeitschrift") dobi namesto g. Glauz-a z novim letom novega urednika v osobi g. Trunka, o katorem smo mi več hvalevrednega čuli. Sicer se glasi menda v sv. pismu: Po njih delih jih bote spoznali.
(Pomanjkanje podučiteljev) je baš zdaj skoro največje zlo pri našem šolstvu. Tako nam kolegi od vseh strani tožijo. Zavoljo tega jo treba za taka mosta vzeti največkrat neučiteljev, s katerim je mnogokrat velik križ, kakor je nam baš te dni prijatelj tožil.
(Nemški obrazci po slovenskih šolah) se nam zdč ne samo nepedagogično, nego celč krivično ravnanje, zlasti, ako so nemški taki obrazci, kateri so dajo v roke slovenskim staršem in slovenski deci. Zeld napačno učitelj ravna, če na pr. učencem čiste nemške „Schulnaehrichten“ v roko daja, ko vendar vč, da jih otroci ne umi); to se, kakor smo čuli, godi po uekaterih šolah.
(0 učiteljskih izpitih) v oktobru v Gradci moremo obširnejše poročilo podajati. Oglasilo se je bilo 34 kandidatov in 5 kandidatin za narodno šole, 2, kandidata za moščansko šole (iz matematične stroke) in 3 kandidatinje za moderne jezike. Za narodne šolo je prestalo izpit 21 kandidatov in kandidatinj, za meščanske šole in jezike pa 3, drugi pa nejso prišli k skušnji, ali so pa odstopili mod skušnjo ali jo pa nejso dostali. —
(Učiteljsko preskušnje v Gorici) so bilo 12. m. m., delalo je 7 Slovencev, večina je bila starejših učiteljev, a tudi en duhoven, s katerim pridobi učiteljici stan prav dobro moč.
(Kaj je „urni načert?“) Ukaz štajerskega deželnega šolskega sveta o upeljavi novih učnih načertov veleva, da ima vodstvo šolo po teh načertih izdelati še „urne in lekcijske načerte“ za svoje šole. Kaj jo lok-cijski načert (Lektionsplan ali Stundoneinthoilung po starem) to umevamo. Kaj je „urni načert" (Stundonplan) to nam nej prav jasno. V Klodi-čovih normalnih planih jo „urni načert" to, kar je v ministerjalnih in novih štajerskih „izmera ur“ (Stundenausmass). V onem ukazu pa „Stun-denplan11 ne more pomerjati „Stundenausmasa“, ker je ta plan užo v planih dogotovljen. Po §. 27. min. ukaza od 12. julija 1869 se pa ume pod besedo ,.Stundonplan1' — ,,Lectionsplau“ in po §. 64 učnega reda od 20. avgusta 1874 se tudi ne more spoznati, kaj je ,,Stundonplan11, samo to je v tem §. povedano, da je treba ..Stundeuplane11 v poterjenje okrajnemu šolskemu svetu predloževati. Vprašanje je zdaj dvojno: i) Kaj so prav za prav „urni načorti?11 in 2) ali še velja § 64. v ukazu od 20. avg. 1870, ki govori o veljavnosti teh načertov?
(Ptujsko okrajno učiteljsko društvo) je imenovalo predsednika štajerskega „Lehrerbunda;“ g. nadučitelja Jože Petz-a za svojega častnega uda. Gospod Petz je res eden najmožatih graških učiteljev.
(Prenarejene istrijansko nove šolske postave) so od cesarja poterjeno. Pa tudi po teh bodo istrijanski učitelji le male plačo imeli, namreč po 600, 500 in 400 gld., vendar le tisti učitelji, ki imajo spričevala v smislu postavo od 14. m. 1869, vsi drugi bodo imeli po 100 gld. manje.
(V Gorici) bode meseca januarja perva deželna učiteljska skupščina. Pri učiteljski preskušnji 12. novembra so 4 slovenski kandidatjo izpit prestali, med njimi kaplan V., pali so pa 3. V učiteljišči goriškom je samo 18 Slovencev in 11 Italijanov.
(Na Dunaji) je na učiteljišči tudi 4 Slovencev, kakor „Slov. Narod" poroča.
(Hvale vreden sklep.) Koroška deželna učiteljska skupščina je sklenila, da naj se nekatere za staršo važno postavno šolske določbe tiskajo na zadnjo stran „šolskih naznanil", in sicer za slovensko kraje tudi v slovenskem jeziku. Dobro !
(„Karntischer Sc h ul kal e n de r“) za leto 1875. jo prav ličen koledai-ček z imenikom koroškega učitoljstva, ki bode vsakemu koroškemu učitelju gotovo prav po volji. Trdim slovenskim učiteljem bi bil enak koledarček po godu. Pa kaj ! ?
(Tudi Nemci so počasni.) Poročilo o 21. nemški učiteljski skupščini v vratislavi meseca maja jo prišlo še le meseca novembra na svitlo.
(V Kobaridu) na Goriškem so jo v zvezi z ondotno trlrazrcdno narodno šolo odpori slovenski pripravljevalni tečaj za učiteljišče. To je zopet nova zasluga primorskega deželnega šolskega nadzornika, g. Kio-diča. Vso čast takim močem!
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Slovenjem Gradcu s 700 gld. do 21. decembra na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. Andreji v Slov. gor. s 550 gld. in stan. do 25. doc. na kr. š. svet. Učiteljska sllužba v Marnborgu s 600 gld. do 31. decembra na kr. š. svet. Pod-učiteljska služba v Petrovčah pri Celji s 440 (330) gld. in stan. do 15. decembra. Učiteljske službe v Goricah, Ksaveri, sv. Martinu (vse v gornjegradskem okraju) s 550 gld. in stan. na kr. š. svete.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Komendi s 500 gld. in stan. do 15. dec. Učiteljska služba v Poljanah s 400 gld. in stan. do 18. dec. Učiteljska služba v Gorjah s 400 gld. in stan. do 12. dec. Učiteljska služba v Zaspem s 400 gld. in stan. do 12. dec. Učiteljska služba v Borovnici s 500 gld. in stan. in učiteljska služba na Verhniki s 450 gld.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Gospodična Francika E k el j iz Ljubljane, poduči* teljica v Ljutomeru; g. Ivan Kunstič, učitelj v Sevnici; gospodična Marija Fischer, plemenita Wildensoe, podučiteljica v Ptuji; g. Ivan Gregorič (mestno fare orgljar v Radgoni in bivši učitelj na Kranjskem) poduči-telj v Ljutomoru.
Na Kranjskem: G. Val Kr op, učitelj v Toplicah; g. Skcrbinec, nadučitelj v St. Vidu pri Zatični.
Na Goriškem: G. Bon. Poniž (iz Ajdovščine) pride na goriško vadnico. Gospodična Černigoj jo učiteljica v Ajdovščini.
Lastništvo ^Učiteljsko društvo za slov. Stajer.“
Za uredništvo odgovoren I)r. Lorene. — Tisek ,,Narodne tiskarne1' v Mariboru.