798. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 2. marca 1914. Leto 111. Posamezna štev. „Dnevaw stane 6 vin.; ravno toliko prsamezna številka »Bodeče Neže". „DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedei|ab «in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan" s prilogo dostavjjan na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 150 K. Za zunanje naročnike st» ne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno l-90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. B. m Telefon številka 118. jk Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna uev. »Dneva44 stane 6 vin.; ravno ; toliko posamezna številka »Bodeče Neže44. K5 -Uredništvo in npravništvo; ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankiraiia pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :» ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske tiskarne". .-s To naj bo regulacija? (Iz učiteljskih krogov.) Vihar ogorčenja drvi danes do ocffeliskih vrstah — vihar, ki se bo le težko težko polegel 1 Sešla se je zbornica kranjska, da uravna milne zadeve cele dežele, med katerimi pa je regulacija učiteljskih plač najnujnejša. Tako je pov-darjala vlada, tako ie zatrjevala S. L. S. svojim »Slotnškarjem« in tako so po vda rja! i poslanci ostalih dveh stranki Usodo našo pa ima v rokah edino le S. L. S., koje možje tako ponosno trkajo na svoje katoliške prsi! Možje, ki se zoveio apostoli Kristovi, so voditelji te stranke — oni so torej, ki nam prinašajo obljubljeno rešitev •— tako težko pričakovano! Zagotavljali so čestokrat svoje »Slon iška rje*, da hočejo rešiti učiteljsko vprašanje tako. da bo pomnilo vse učiteljstvo, kdaj da ie bila na krmilu kraniske dežele S. L. S.! In res! A ko se uzakonijo določbe novem šol. zakona tako, kakor lih Je sklenil solskl odsek - potem bo res pomnilo vse učiteljstvo, kdai da Je uravnavala našo usodo stranka S. L. S.! — Pričakovali smo kruha in le kruha — zdaj pa nam nudijo tega le košček, zato pa kopico paragrafov, ki naj nam ukrivi hrbtenico! Kruha le košček ker gospo- ua. to kar nam ponujate — a kal! — ponujate ampak obešate na visok nedosegljiv kltn to nas ne more rešiti morečih skrbi! Mi trdimo, da smo pred dvajsetimi leti lažje izhajali s plačo tistih dni, kakor bomo izhajali s plačo, kakor nam jo nameravate dati vi v bodoče! To priznavate sami s tem. ko določate za veroučitelie, da uživajo takoi ob svojem nastopu plačo I. razreda. ker veste, da bi v III In tudi Se v II. razredu stradali! In vendar imajo oni skrbeti samo za svoja usta in žive oni tudi še od altaria! Prav Je, da jih varujete glada, a dajte tudi nain — poštenim vašim de-;a0V3 “° kruha.kohkor ga nam • gre! ,Z0brazbl in l™ našem delu In sedaj nam pa še ta košček kruha obešate na nedosegljiv klin' Ker.,T ^ai druKe*ta Je to, kakor nedosegljiv kruh. ko spravljate naše'krušno vprašanje v zvezo s paragrafi kJ bijejo v lice obstoječim državnim zakonom, in ki zabranijo uzakonitev Jzbolišanja našega krušnega vpra-vprašanja! To. gospoda, veste sami, da je nemogoč zakon, kakor ga predlagate vi. ker vam kliče vlada In vam kličejo možie drugih strank! In to nam kliče tudi naš razum in vam kliče vaše srce! Vaše srce? Ne, ne! Srce ne vsaj do sedal še niste pokazali, da ga imate! In pa: Postavek za regulacijo naših plač je stavljen v proračun za I. 1914. izplača pa se učitellstvu^v najugodnejšem slučaju v 1. 1915! Kak račun le to? Gospodje, ki vodite S. L. S., apostoli Kristovi ste, apostoli tistega, ki je oznanjeval ljubezen vsem ljudem in blagoslavljal celo svoje sovražnike! Dahe. dahe —- posnemaite našega uzornika! Dvignite enkrat svojo roko v blagoslov pokažite nam enkrat- nekoliko svoie ljubezni, da postanemo vaši prljatebi — četudi ne v politiki! — pa vsaj kot ljudje! Ljudskapredavaira »Slovanske čitalnice4' in drugo. Trst, 27. iebr. Pod tem naslovom je napisal g. T. v »Edinosti« strahovito dolgo klo-basarijo, katere IV. odstavek je po pomoti izšel na pepelnično sredo, mesto dan prej, na pustni torek. članek je vzbudil po vsem Trstu splošno veselost, pa tudi ogorčenje, kajti g. dopisnik, chargč d’ affaires pri čitalniškein skioptikonu, se prav nesramno zaletava V tukajšnje slov. akad. društvo »Balkan« in na vse pretege, kakor 2id na trgu, pripoveduje nevednim čitateljem »Edinosti«, kako mora on kot char-gč d’affaires pri ČitalniŠkem skioptikonu skupaj z drugimi »mučeniki« prenašati po tržaški okolici bombe napolnjene s kisikom. Pri tem s prstom kaže na »mlado slovensko inteligenco«, ki sedi v kavarni pri šahu in biljardu, dočitn mora on in njegova družba hoditi v burji in dežju po tržaški okolici v svrho prireje-vanja ljudskih predavanj. Ne glede na to, da je taka samohvala in tako pisanje zelo neokusno in netaktno, pri čemur gotovo trpi ugled »Slov. Čitalnice«, bi se moral gospod T. prej nekoliko bolje informirati o stvareh, o katerih piše. Obenem bi moral biti nekoliko bolj odkritosrčen in naravnost povedati, koga misli pod »mlado slovensko Inteligenco«, ne pa izza plota uredniške tajnosti metati pšice na društvo, ki Je tekom svojega sedemletnega obstanka več storilo in še dela za ljudsko prosveto, nego sama sebe hvaleča »Slov. Čitalnica« »Balkan«, hvala bogu, svojega delovanja ni nikoli obešal na veliki zvon, dasiravno so njega člani že pred g. T. v dežju in burH pod pazduho nosili knjige v tržaško okolico, ker niso imeli sredstev, da bi za »zmerno« ceno plačali voz. Bodi na tem mestu dovoljeno, da pojasnim nekoliko delovanje aka-demičnega društva »Balkan« tudi, kar se tiče ljudskih predavanj, ki tvorijo eno glavnih točk društvenega programa. Društvo je že v prvem letu priredilo nekoliko ljudskih predavanj, katera misel je v »Balkanu« zorela samo dva meseca. Pozneje, in sicer leta 1909—10 Je priredilo skupaj z »Učiteljskim društvbm« izborno uspelo predavateljsko sezono, dokler se ni v sezoni 1910—11 konstituiral poseben odsek, v katerem je bilo zastopano tudi neko drugo društvo. Priredili sino tudi v tej sezoni (namreč 1910—11) nekoliko predavanj, dokler ni odsek zaspal. O vzrokih bi mogel marsikaj zanimivega povedati, gotovo eden najdejavnejših zastopnikov »mlade slovenske inteligence«, naš starejšina dr. Ivan Marija Čok, ki je mnogo pred g. T. prenašal po Trstu bombe, napolnjene s kisikom, dasiravno ni tega raz-bobnal v »Edinosti«, kakor je to storil gospod T., chargčs d’affaires pri čitalniškem skioptikonu. Eden glavnih vzrokov, da je odsek prenehal s svojim delovanjem, je ta, da se ni mogel pozneje sestati niti k eni seji, ker je dosledno in iz nerazumljivih vzrokov izostajal zastopnik nekega društva, pardon »Slov. Čitalnice«, zastopnik, ki igra sedaj eno najvažnejših vlog pri transportiranju ski-optikona! Kljub temu, da je društvo »Balkan« vedno pripravljeno sodelovati na tein polju, tn da je odbor vedno proučeval vprašanje, kako bi se dala najbolje organizirati ljudska predavanja, kljub temama je »Balkan« svoječasno povabil k sodelovanju »čitalnico«, ta poslednja tega ni storita o sedarii priliki, da, niti'vredno si ji ni zdelo, da bi nas Obvestila o tej akciji, seveda samo za to, da se potem g. T. v »Edinosti« šopiri, češ: mi hodimo po burji in dežju, vi pa sedite v dobro zakurjeni kavarni. Vprašam vas: ali ni tako postopanje netaktno in nekorektno? Ali se to ne pravi, operirati s hinavščino? O tem naj sodi slovenska Javnost. H koncu moram še nekoliko reagirati na naravnost brezprimerno nesramnost, ki si Jo Je dovolil g. T. na račun akad. društva »Balkan«, hoteč mu s tem izpodkopati ugled! Omenjeno društvo skrbi za ljudsko izobrazbo tudi s tem, da je z velikimi žrtvami ustanovilo in tudi vzdržuje dvanajst ljudskih knjižnic, tako da v tržaški okolici ni več va- LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. »Ne, ne, kar govorim, je zgolj čista resnica... Vam, draga moja poslanica, se imam zahvaliti da sem mogla preprečiti o Pravem času vse načrte svoje zagrizene sovražnice kraljice Ivane. Ah, kar se tiče tega Kralji Ivane. Ah, kar se tiče tega zaslužite poklon za modrost, s kate-ste izbiiali svoje sle... same "esliive *n marljive ljudi... in za SS. svojih pisem, ki so prava Do twa Uela jasnosti , in točnosti. ush.vV r^°5e' stori,i ste mi ve,,ke «e,8naposle^.!'1i“a|'i;?!fdea.Še,Ve-kai hoie reCi V“Se navarski *e priš,a lfrabica tu, to vem2 pa'Da * b51a razložite mi V*7* vse t0’ z njo? Akn L" * ste nemara da Je bila nek^kt"101'™’ sem s,i§a,a* seneni nioS“kakS^»'(a ™ Le-ie bi se zgodilo mol* SMri?i bMl0’ varski kai žalega.™1' No M se t zgodilo?« , . , ’ Ka) se Alisa ji ie opisala s kratkimi besedami me tež ki aa CHatelj gotovo še poinm. Pripovedovala le su ho in jasno, z monotoninj glasom. sice brez ljudske knjižnice. Ako bi mi hoteli opisati vse žrtve in poti, ki Jih Je bilo* treba napraviti v to svrho, bi lahko celo leto pisarili članke v nad vse potrpežljivo »Edinost«. Nam tega ni bilo treba, ker samohvale nismo vajeni. Kljub temu, da nam nihče ne more odrekati zaslug na tem polju, se je našel g. chargč. d’affaires T. in Je drznega čela napisal v dotičnem članku sledeče vrste: Treba se je dotakniti na tem mestu še neke druge stvari, ki jo moremo najlepše karakterizirati s sledečim dogodkom. Prišlo mi je v roke povabilo mlade slovenske inteligence, v katerem vabi p. n. tržaško občinstvo na plesne vaje v korist ljudskih knjižnic! Tudi proti taki zlorabi »narodnega imena« moramo z vso odločnostjo protestirati in na ta način, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo. K tej nesramnosti, kajti le na ta način se da kaj takega označiti, naj pripomnim sledeče: 2e več let se prirejajo v Trstu dijaške plesne vaje, ki jih je letos vzelo pod svojo firmo akad. društvo »Balkan«. Pri tem je bil pa odbor tako nepreviden, da ni tega prej naznanil »Slov. čitalnici«, oziroma Je ni prej prosil tozadevnega dovoljenja. Pripomniti moramo namreč, da si odbor »Čitalnice« prisvaja nekako kuratelo nad »Balkanom« in obenem monopol za prirejanje plesnih vaj. Ker je čitalniška dvorana absolutno premajhna za dijaške plesne vaje, so se te vršile v »Dalmatinskem skupu« in je bil eventuelni dobiček namenjen ljudskim knjižnicam kar pa ni razvidno iz tozadevnih vabiJ, kakor laže gospod T. In radi tega je dopisnik gospod T. tako predrzen, da očita »Balkanu« »zlorabo narodnega imena«, proti čemur on »ogorčeno protestiral« Zakaj pa ne protestira tudi proti temu, da se porablja dobiček Ciril-Metodovega p/esa tudi v kulturne svrhe, za naše šolstvo? Tako napadanje in sumničenje društva, ki Je vsaj tako važeft faktor v tržaškem kulturnem življenju kakor »Slov. Čitalnica«, ni samo netaktno in nekorektno, temveč škoduje tudi naši skupni stvari, in le čuditi se je, da daje »Edinost« prostora takim napadom, ki samo škodujejo slogi! Dokler gre za plemenito tekmovanje, dotlej bodi, a napadati se ne pustimo; zato sem prepričan, da pojde »Balkan« naprej po začrtani •poti, spremljan od tistih simpatij, ki jih je dosedaj užival v vrstah tržaškega ljudstva. Gospodje okoli »Sl. čitalnice« pa naj se še nadalje širo-koustijo po Časopisih. Pri tem jim priporočam le eno: »Nekoliko več korektnosti in taktnosti in nekoliko manj operiranja s takimi sredstvi!« «Balkanec.» Kranjski deželni zbor. Konec.. Vpitje v zbornici ne samo da ne preneha, temveč sc še poveča in se stopnjuje vedno bolj. Klerikalni poslanci na najbolj surov način psuieio in žalijo napredne poslance, v Čemur se posebno odlikuje mladi kanlan Škulj, ki se ie v nekem pismu bahal, da je on »prvi v svoji rodbini, ki je dosegel dostojanstvo poslanca«, ampak v tej seji je očitno pokazal, da tega dostojanstva ne zasluži in da bi storil bolje, da je ostal kjersibodi v hribih. Izključenje posl. Ribnikarja. Dež. glavar se vrne na svoj prostor in sporoči patetično, kakor on to že zna. da ie disciplinarni odsek Izključil posl. Ribnikarja iz treh sej In ga ie pozval, da takoj zapusti zbornico. Ribnikar je zbiral svoje papirje in zakliče proti dež. glavarju: To je navadno »asilstvo. Dež. glavar: Posl. Ribnikar, vi nimate besede, ne smete nič več govoriti in morate takoj zapustiti zbornico! Ribnikar mu odgovarja: »Go« spod deželni glavar, vi ste nasilnež!« Dež. glavar se iezi. zvoni in žuga, klerikalci tudi žugajo in se jezijo, Ribnikar se pa za to ne zmeni in kliče dr. Šušteršiču: »Žalostno ie, da Je tak nasilnež potrien od cesarja za deželnega glavarja!« Dež. glavar postane naravnost besen in vpije na Ribnikarja (ki že odhaja), da mora takoj zapustiti zbornico, ampak Ribnikar mu pove še enkrat,/da le žalostno, da Je potrjen Od cesarja za deželnega glavarja, ko je bil pa že pri odprtih vratih, zavpije še enkrat dež. glavariu:. »Nesramen nasilnež ste. Tlsza!« Ko izgovori Ribnikar še te besede, odide in močno zaloputne z vrati. Konec debate. Govoril je še klerikalec Rer-havec, ki smatra, da je doklada na vino opravičena, kakor so po njegovem sploh opravičene vse nove doklade, ampak njegovi volilci bodo najbrže drugačnega mnenja. Ko je Perhavec končal svoj slavospev novim dokladam, je posl. Mihelčič predlagal konec debate in klerikalci izvolijo za generalnega pro-govornika dr. Lampeta in za gavnega kontragovornika Hladnika, ker oni imajo svoje parlamentarne običaje in hočejo imeti tudi za kon-tra-govornika svojega človeka, ki bo proračun hvalil. »Jezus!« je vzkliknila nato Katarina in sklenila roke. »Ali je mogoče, da ste bili v takšni nevarnosti! Ce le pomislim, da je malo manjkalo, pa bi tila kraljica navarska umorjena, me že stresa mraz od nog do glave... Kraljica je naposled vendarle reva, smrti ji ne želim... zadošča mi, ako jo razorožim... saj mora vsak braniti svoje pravo... In dokaz, da ji nočem zlega, je to, da mislim na mir in vas hočem poslati k njej nazaj, ker bi rada pripravila njenega duha na velik dogodek ... Zdaj ste gotovo že spočiti, dete moje... odpravite se lahko še danes Tako govoreč je merila kraljica Abso z ostrini pogledom. , _ eA,e sta*° Pred njo trepeta- nHj' , j emteno glavo, osupla kakor Eiwi J5* x* kak° Se 0Žil° nad n)'m H 46 'Z- a kraljica navarska pravzaprav v Parizu?« »Prišla jc prodajat svoje dragulje, Veličanstvo!« »Ah! Pakato! Revica uboga. Svoje dragulje!... Glej. glej!... Ali Je izkupila kaj prida?... No, to mi je vseeno; kdo bi bil tako radoveden. Sicer pa se lahko šteje srečno, ako še ima dragulje, da jih lahko prodaja; meni jih je ž ezmanjkalo... To se pravi, nekaj jih še imam... n tudi ti niso več moli... Namenila sem jih prijateljem... Na. Alisa, poglej! Vze-,mi skrinjico... tam< na molilniku... da.« Alisa je ubogala in postavila na mizo ebenovo skrinjico, ki jo je Katarina nemudoma odprla. Imela je več predalov, ki so se vrstili drug vrhu drugega; vsakega izmed njih le tvorila z baržunorn preoblečena plaščica. ki si jo lahko dvignil na dveh svilenih vrvicah. Ko je kraljica odprla skrinjico, je zagledala Alisa vsebino prvega predela. Bila je zaponka za pas in par uhanov, oboie okovano bogato z biseri, ki so se lesketali mameče na bar-žunastem ozadju. Alisa je gledala brezbrižno in hladno ta zaklad. Kraljica se ie ozrla nanjo od strani in droban smehljaj ji je zaigral na ustnicah. »Vraga!« si je mislila. »Gospodična je postala izbirčna 1... aj praviš o tem, dete moje?« je prašala glasno. »Pravim, da so tl dragulji prekrasni, madam.« »Seveda so... Voda teh biserov je čudovita; zaman bi iskal človek hibe na njih... Toda kaj sva že govorili? ... Toliko reči imam v glavi. Ah, da; kraljica navarska Je prodala svoje zadnje dragocenosti... pri kom že?« »Pri .židu Izaku Rubinu,« ie od-gogovorila Alisa; spomnila se je. da niti ni omenila kraljici tega kupca. »Da, da, res je tako,« je rekla Katarina. »Kam si že rekla, da je odpotovala nato dobra kraljica? ...« »V Sen-Žermen, madam, odon-dot v Scnt preko Tura, šinono, Lu-dena, JVlpnkonturja, Parteneja. Niorta in Sen-Zan- d’AnžeIija. Takšen je bil vsaj potni načrt, ki sem gai zvedela. Morda so ga pozneje izpremenili. Iz Senta, menim, pojde nje Veličanstvo kraljica navarska v La Roše!.« Katarina je poslušala pozorno vohunkino poročilo; Alisa je govorila mrtvo, kakor da pripoveduje nadležno lekcijo, ki jo želi otresti čitnpreje s svojega spomina. »Toda čemu pravite, Alisa, da utegnejo izpremeniti potni načrt?« je vprašala Katarina, ki je Aliso zdaj tikala, zdaj vikala, kakršen je bil trenotek in potreba. »Takoj povem, Veličanstvo...« »Dajte, dajte, dete moje; zakaj ste tako vznemirjeni? Saj ste vendar počivali celih deset dni. In tudi zadrege vam nisem očitala, v katero bi me bili lahko pripravili s tem. da se niste oglasili nemudoma po moje nove ukaze... Toda zdaj le treba napraviti vesel obraz... še majčken napor, Aliska... Saj veš, da zaupam samo vate — sami sovražniki me obdajajo ... videla boš, da nimam skrivnosti pred teboj,.. Povem ti veliko novost... krali se hoče spraviti popolnoma s hugenoti... razumeš? In potem postane* moja sestrična Navarska naša prijateljica... in pride v Pariz... na ta dvor.« Čimdalje je govorila Katarina, tem huje je bledel Alisin obraz. Ob zadniih besedah se ji je iztrgal pridušen vzklik; kraljica se je napravila, kakor da ga ne sliši. »In zato,« ie nadaljevala, »je potrebno, da pošljem kraljici navarski sporočilo... ustno sporočilo, ki mora priti do nje pred oficijelnimi ponudbami ... veš? ... Za to važno misijo pa sem izbrala tebe.« Alisa se je zganila, kakor da hoče prekiniti kraljico. »Tiho.« je nadaljevala Medičej-ka. »Poslušaj me dobro, saj veš. da le najin čas dragocen... Ti se torej odpraviš. Čez eno uro.. nič kasneje najdeš pred svojimi vrati popotno kočijo; daj voziti v galopu ... dokler ne dohitiš kraljice... A zdaj odpri duha in zapiši si dobro moje besede v glavo. Poverim ti dvojno misijo. Prvo je. da stopiš pred kraljico in JJ razložiš z vsem potrebnim rahločut-Jem predloge, ki ti jih povem takoj. drugega pa, da ji ponudiš... ali pa tudi ne ponudiš majhen dar, ki mora priti od tebe same, da veš... Jaz nočem biti udeležena pri tej reči... oh 1 bodi brez skrbi... nič hudega ni, samo skrinjica rokavic... Le tiho. saj vem že naprej, kal porečeš... najdi izgovor kakršenkoli, samo dopove! JJ, da sem ti Jaz poverila poslanstvo, rokavice pa vzemi nase... ti sama si Jih kupila v Parizu, da napravil veselje svoli dobrotnici...« (DaJJe.I Hladnikov govor Je bil izpod kritike in poslanci so formalno zbežali iz zbornice, da jih ne umori s svojim dolgočasjem. Izključen poročevalec. Posl. dr. Lampe je ostal svoji nebrzdani naturi zvest in mesto da je govoril o proračunu, je blatil in sramotil in psoval napredne poslance. Za dr. Ravniharja je rekel, da !e prevzel odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda« samo zato. da ščiti krivico in lopovščino. To le pa le preveč, posebno ako se vzame, da napredni poslanci niso bili navzoči, ker niso hoteli poslušati Lampctovih surovih izbruhov. Poročevalec »Slov. Naroda« g. Pu-stoslemšek se ni mogel premagovati udaril ic z roko ob mizo in zaklical: »To ni res!« Dr. Pegan opozori dež. glavarja na ta klic in ta iezno zavpije: »Kdo se z galerije vmešava?« Pustoslem-šek odgovori odločno: »Jaz setn rekel, da dr. Lampe ne govori resnice.« Dež. glavar prekine sejo in odredi. da se mora Pustoslemšek za vsele) odstraniti z galerije, ta mu odgovori, da mu je hvaležen, da mu ni treba več gledati klerikalnih ko-incdii in odide. Posl. Reisner se oglasi k dejanskemu popravku in izjavi: očita se mi. da hočem javnost slepiti z napačnimi številkami. Jaz sem svoje račune 'Ponovil pred. dež. rač. svetnikom Lindtnerjem in enim drugim uradnikom deželnega odbora ter pred uglednimi člani večinske stranke, ki so mi potrdili, da so moji računi o zvišanju doklad na užitnino točni. Poročevalec dr. Krek ie še nekaj govoril in potem se otvori specijalna debata. ki so'se je napredni poslanci vestno udeleževali in stavljali razne predloge. Posl. dr. Novak je stavil naslednji predlog: Visoki deželni zbor skleni: Ustanovi se deželna finančna kontrolna komisija, obstoječa Iz 8 članov, ki Uh voli deželni zbor. in sicer: vsaka izmed obstoječih volilnih kurij po dva člana. Podrobni odsek posla te komisije In njen poslovnik določi deželni zbor. Deželnemu odboru se naroča, da Izdela zadevno poročilo in ie predložil v prvem bližniem zasedanju deželnemu zboru. Po kratkih replikah ie bilo poročilo finančnega odseka spreieto in proračun sprejet tudi v tretjem čtta- niu. Dolenjske železnice. V imenu finančnega odseka predlaga dr. Krek: Viseči dolgovi. Posl. dr. Krek ie poročal v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora'v zadevi konver-tacije deželnega visečega dolga in predlagal: I. Deželni odbor se pooblašča. da v poplačilo visečega dolga, ki se je napravil v letu 1909 do 1913 v pokritje stroškov za investicije. odnosno v pokritje primanjkljajev pri tekočem deželnem gospodarstvu, najame ob ugodnem času na način, ki se mu zdi najbolj primeren, posojilo do svote 4 milijone 400.000 K. katere je obrestovati kvečjemu s 4l/a% obrestmi in vrniti najkasneje v 30 letih. II. Sklepu j«'up ..... 1"1 mm> FRANCE ŠT A J ER: Zaklet maček. I. dejanje. PozoriŠče: na strehi iz rdečih kor-cev stoji steklena kletka in v kletki spi lepa mačica. Maček prileze po strehi, ne vidi inačice »n mrmra: »Včasih ponoči se naenkrat prebudiš in se zazreš v temo. Tako tiho je vse in temno ter neskončno samotno. Ob takih tre-notkih je duša žalostna. — Ali, da pod I. je izposlovati Naivišjo pritrditev. III. O izvršenem najetju posojila je svoječasno poročati deželnemu zboru. Sprejeto. Dolenjske železnice. • Posl. dr. Krek je poročal v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora v zadevi delne uporabe garancijskega zaklada Do-leniskih železnic za tekoče deželno gospodarstvo in predlagal: I. Od denarjev. nabranih v garancijskem zakladu Dolenjskih železnic, je vsoto, ki presega znesek 1.500.000 K, oddati tekočemu deželnemu gospodarstvu. Pri dotičnem obračunu je vpo-števati obveznice z nominalno vrednostjo. II. Od glavnice 1,500.000 K. ki ostane še nadalie ohranjena v garancijskem zakladu Dolenjskih železnic. je vse tekoče obresti, pričenši z letom 1914.. oddajati tekočemu deželnemu gospodarstvu. Sprejeto. Posojilo za dež. elektrarne. Posl. dr. Krek ie poročal v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora v zadevi najetja posojila za deželne elektrarne in predlagal: I. Deželni odbor se pooblašča. da v pokritje stroškov za deželne elektrarne odnosno v svrho dobave obratne glavnice za ta deželna podjetia najame na način, ki se mu zdi naibolj ugoden, posojilo do vsote 2.000.000 K. katero je obrestovati kvečjemu s 4% % obrestmi in vrniti najkasneje v 50 letih. II. Potrebščino za obrestovanje In vrače-vanje posojila 2.000.000 K je pokrivati iz dohodkov deželnih elektrarn, če pa so ti nezadostni, ie dotični primanjkljaj pokriti iz tekočih dohodkov deželnega gospodarstva in ga tudi snreleti v deželni proračun. III. Ločitev uprave deželnih elektrarn od druge deželne uprave se naknadno odobri in deželni odbor pooblasti, da Izvrši, kar je v ta namen potrebno. IV. Sklenom pod I. in II. je izposlovati Najvišio sankcijo. Sprejeto. Druga poročila. Poročilo finančnega odseka o poročilu deželnega odbora o davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin v letu 1912 in 1913 se vzame na znanje. Poročilo finančnega odseka o poročilu deželnega odbora o iznremembi zakona z dne 6. julija 1889, dež. zak. št. 15. glede doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu: 1, Predloženi načrt zakona se ©&oV»r\. 2. Deio\n»m«. odboru se naroča, da načrtu zakona izposluje NajviŠjc odobrenje. Spre-jeto. , , Poročilo finančnega odseka o poročilu deželnega odbora o milostnem odpisu davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v potrebnih, ozira vrednih slucahh: Visoki deželni zbor skleni: 1. De- želni odbor se pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišani do-tičnega občinskega odbora, ako isti na njega pripadajočo davščino na prirastek odniše in odpis iste tudi deželnemu odboru priporoča, izjemoma popolnoma ali deloma odpisati do-tično predpisano davščino od prirastka na vrednosti glede onega dela. ki spada od te davščine na deželo. 2. Deželni odbor se pooblašča, da sme na izrecno prošnjo pro- dajalca davščino od. prirastka od- pustiti. če ta verodostojno dokaže, da Je bil zaradi na posestvo že poprej vknjiženih dolgov prisiljen k prodaji ter da je dobljeno kupnino tudi v resnici porabil v poravnanje označenih dolgov. 3. Deželnemu odboru se naroča, da predloži dogovo-rivši se s c. kr. deželno vlado primerno novelo h zakonu o davščini na prirastek vrednosti nepremičnin, s kateri naj se omilijo po ddsedanji izkušnji pretrde določbe o izmeri te davščine, zlasti glede na ekonomske razmere kmečkega prebivalstva, in se strožje pritegneja špekulantski razkosevalci zemljišč. Sprejeto. Deželni glavar zaključi sejo ob pol 5. uri zjutraj; prihodnja seja v pondeljek 2. marca ob 4. url popoldan. Protestni shod v Mestnem domu. Sijajen shod Nar. napred. stranke. — Dvorana nabito polna. — Vsi sloji zastopani. — Velikansko ogorčenje proti klerikalnemu nasilstvu. Da protestira proti vsakovrstnim nasilnostim, ki jih v deželnem zboru uganja klerikalna večina z deželnim glavarjem na čelu, je sklical odbor narodno-napredne stranke za včeraj ob 10. dopoldne protestni shod, ki je bil obenem združen s protestnim shodom »Zvpze gostilničarjev«. Velika dvorana Mestnega doma je bila natlačeno polna. Prišli so protestirat proti ravnanju in nakanam dcžehiozborskih katoličanov, pripadniki iz vseh slojev mestnega prebivalstva in tudi mnogo udeležnikov z dežele. Ob 10. uri je otvoril zborovanje župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar, ki je shodd tudi predsedoval. Pozdravil je vse navzoče in povedal namen slioda. Na to je poročal deželni In državni poslanec g. dr. VI. Ravnihar, ki je v kratkih, jedernatih, elegantnih besedali označil položaj narodno napredne manjšine v deželnem zboru. Njegove besede so bile protest proti nasilnemu in pristranskemu vodstvu deželnega zbora, kjer se doživljajo stvari, ki jih ne doživlja noben parlament na svetu. V kranjskem deželnem zboru se spodkopavajo temelji vsakemu parlamentarizmu. Niti v ogrskem parlamentu se kaj tacega ne dogaja. Res se vrše tudi tam nasilnosti, toda poslanci morejo braniti. Ravno svobodo besede se nam pa v kranjskem deželnem zboru vzeli. Ko sc nas od naj-višje strani ozmerja, hočemo reagirati. tu nam pa predsedstvo vzame besedo, da)e ukor. Če smo proti temu protestirali so Izključili našega poslanca Iz sej. Ravno predsed. deželnega zbora, ki bi nam moralo dati zadoščenja ima drzno čelo za takšno ravnanje; on. ki Je od cesarja potrjen. Kako naj iščemo zadoščenja torej? AH naj iščemo viteškega zadoščenja od Lampeta, Zajca in Jarca? (Klici: s klofutami! Drugi klic: so preumazani.) Vrhunec nasilnosti je pa razveljavljenje dveh poslancev narodno-napredne stran? ke, ker je proti zakonu,' njegovemu smislu in proti dosedanji praksi. Klerikalci so, ki teptajo avtonomijo in tudi nimajo nobene pravice sklice- vati se na avtonomijo. V očigled nasilnostim, ki se vrše, ni nič Čudnega, da se je zaslišal klic po komisariatu. Vlada Je dolžna napraviti red in pripomoči zakonu do veljave. To je dolžna sama sebi in slovesu pravne države. Končno je govornik predlagal resolucijo, v kateri se protestira proti nasilnemu postopanju v deželnem zboru in v katero se poživlja vlado, da varuje postavno zajamčene pravice prebivalstva. Kot drugi govornik je nastopil deželni poslanec g. Ribnikar, ki je natančno obrazložil pogajanja v odseku za volilno reformo, kjer so klerikalci kratkodušno priznali, da se jim gre le za to, da mestno prebivalstvo oropajo njegovih zastopnikov in temu pravijo pravno naziranje. V odseku za volilno reformo zastopniki narodno-napredne stranke smo stali na stališču splošne in enake volilne pravice s proporcem. Klerikalci, oni, ki kriče, da je ljudstvo za njimi, se seveda tega boje, kakor se boje tudi razdelitve volilnih okrajev v splošni kuriji na 20 manjšili okrajev. Na to je govornik naslikal tok pogajanj, v katerih Je narodno-na-predna stranka pokazala vso dobro voljo. Klerikalci so stali na svojem in hiteli z vsem, kakor hiti cigan s konjsko kupčijo. Klerikalci so sc naravnost cinično obnašali v tem odseku. Pri zahtevi po varstvu volilne svobode so sc posmehovali. Nato je g. Ribnikar prešel k svoji osebi in ovrgel klerikalne laži. kakor da bi bil on tisti, ki je zahteval za Kočevarje mandat! V resnici je pa to bil poglavar klerikalne stranke sam, ki je to zahteval. Pri obeh govornikih so bili zborovalci še dosti mirni, ko ie pa nastopil deželni poslanec g. Reisner iti v temeljitem, neoporečnem in razumljivem govoru razjasnil nakane klerikalne deželnozborske večine na žepe davkoplačevalcev, je pa v zborovalcih zavrelo. Gospod poslanec je razkril klerikalno nakano do obisti. Klerikalci so govorili o 105% povišanju deželnih doklad, v resnici je pa tudi 174% zvišanje. In to zvlšanle bo nosil povsod ravno najrevnejši sloj mestnega prebivalstva. Podra-žene bodo vse živllenske potrebščine in stanovanja. Kdo bo trpel? Revež! Izvajanja gospoda poslanca Reisncrja so bila silno temeliita Ip ni čudo, da so klerikalce zadela v deželnem zboru tako občutljivo, da so psovali, kakor znajo le oni. V predlagani resoluciji se protestira proti povišanju davkov, ker 1 bot. davkoplačevalcev. Zastopnik gostilničarjev g. Pintar je prečital na to odgovarjajočo resolucijo, ki je bila tudi enoglasno sprejeta. G. dr. Novak Je nato obrazložil, na kakšen način se pti sejah postopa od strani predsednika deželnega zbora proti nar. naprednim zastopnikom, katerim se ne le odreka beseda, temveč se jim celo odvzame možnost natančno premotriti predloge deželnozborske večine, ki oznani dnevni red oz. predloži predloge svoje še le tik pred sejo, mesto 24. ur popreje. O gotovih točkah se razprava sploh ne dovoli in se vsaka tozadevna opazka smatra za — žalitev predsednika. Ožigosa oni del klerikalnega proračuna, kjer je govor o »raznih drugih stroških«. O teh stroških se nan naprednim zastopnikom ne da nobenega vpogleda in gotovo je. da je to fond za klerikalna korita. Nato je rovzel besedo g. dr. Tavčar, ki je izjavil, da bo pred-nesel glas ljubljanskega prebivalstva o političnem ropanju pred tistim, ki ima pravico za ves narode. Od tam pričakuje rešitve! Na to je bil krasno uspeli shod zaključen ob 12. uri. Goriško. Glasovanje o učiteljskih plačah v deželnem zboru gorlškem je pokazalo, kako sta zadeli druga ob drugo nepremostni smeri: Slovenci za po-deželjenje šolskih bremen, Lahi za okrajne šolske zaloge. Res je, da na prvi pogled plačujejo Lahi več direktnih davkov (ne sicer, kakor laže »Eco del Litorale« %, ampak ca, 62%), a to ne more biti merilo za kulturne potrebe. Ali goriški Lahi a la Orzan, Bozzini in veliki hišni posestniki s slovenskimi strankami, južna železnica itd. itd., ali je to vse res laška davčna sila?! Ali ne nosimo Slovenci teh denarjev skupaj, ali ni le slučaj, da se davki v tej obliki pobirajo? In končno, ali je davek, ki ga plačujejo tvrdke v Tržiču, res laški davek? Da plačujejo goriški Lahi več davka kot mi, je bajka, ki sloni na slučajih davčnega sistema. In to zlorabljaio Lahi, ki kriče, kadar se hoče kake stroške prevaliti na deželo. Tu je nepremostno nasprotje med nami in njimi. Mi plačujemo indirektno, oni pa naše denarje neso k blagajni! Zato pa ne smejo biti povsod privilegirani. Goriška deželna uprava nima pod seboj ne cest ne šol. čemu vraga pa imamo ta luksus, da plačujemo Pet-tarinu penzljo??!! Šole in ceste morajo pod deželno upravo, prej Slovenci ne smejo počivati! Poslanec Fon je pri debati o učiteljskih plačah zagreš:l nekaj, česar se mu ne more odpustiti. Dasi zagr-ljen (vsaj delal se je. da ne more govoriti na glas) se je oglasil k besedi, da nasprotuje poslancu dr. Gregorinu. Le-ta je bil namreč v svojem govoru trdi! braneč slovensko stališče. da je država preoustivšl del dohodkov deželam storila to z izrecnim pogojeni, da se bo s tem rešilo pereče učiteljsko vprašanje. To je resnica, ki jo vsakdo ve, ki se je le malo zanimal za javna vnrašanja. Vlada se ie, ob raznih prilikah pozvana, da prevzame učiteljstvo, izjavila, da bodo dežele ravno z novimi preod-kazi zmagale poviške v prid učiteljstvu. Seveda zakonite vlnkulaciie preodkazov žal osrednja vlada ni ukrenila v prid učiteljem. Zato pa je goriški Fon čutil potrebo vreči poleno. Nameri! ga je učiteljstvu, vrgel je pa tudi Slovenstvu! Ako bi iz preodkazov morala goriška dežela dati kaj učiteljstvu, bi imeti seveda Slovenci včč od tega kot Italijani. Naravno tedaj, da je moral vsak pame-ten Slovenec držati stališče samostojnih poslancev, da mora dežela kaj storiti za učltelistvo. Fonu to ni bilo prav. Srd proti učiteljstvu mu je več kot narodna korist. Zatorej hajd, poleno v roke in v boj za — Italijane. Kako se kaznuje Izdajstvo? Telovadni nastop in veselica Sokola v Divači. 21. t. m. je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Prvikrat je pokazal »Divaški Sokol« sad delovanja tekom štirih mesecev svojega obstoja. Telovadnica in galerija so se gUHlaBi biti bo kmalu posijala luna, kajti vetrič piha, zdi se mi, da te poznam, ampak morebiti te zamenjujem. V temi se naglo zamenja. Meni se je že dostikrat pripetilo, da sem zamenjal koga. Nekoč na maškaradi sem zamenjal ministrskega predsednika z zunanjim ministrom. Anipak pred-pustom to ni bila ravno taka nesreča. Nerodnejšc je, če človek sam sebe zamenja, kakor se je na primer ob časih, ko še ni bilo ne duha ne sluha o predpustu, ogrski ministrski predsednik grof Tisza zamenjal s uum... . .____________ ----- srednjeveškim vitezom in se dvobo- bi vsaj sijala luna. ampak oblaki jo I jeva! tako ognjevito, da so celo ja- . « ■ .» __I i • l .t'.. Xl,: apIa« rolrft m rrnA- zakrivalo. Ah, luna, ti rasteš, poje maš in se skrivaš, toda moje hrepenenje raste in samo raste vedno bolj v neskončnost. Minilo nama bo življenje: jaz drugod, ti drugod in nikdar. ah, nikoli ne bom pobožal dlačice moje mačice. Mačica se zbudi in pihne prc- Maček: Zdi se mi, da sem čul glasove; toda noč je temna in jaz ne ugledam ničesar. Ah, da bi vsaj sijala luna, ah, da bi razpihal vetrič oblake I Mačica: Kukuc, kuktic! Maček se zadene ob kletko in pihne prestrašeno trikrat zapovrstjo. Mačica: Ali se čudiš? O, prav Jc, da se čudiš. Kdo bi se ne čudil? Jaz sama se čudim najbolj, zakaj so me zapili v stekleno kletko. Ko pa minejo pomladanske noči, so rekli, bom zopet prosta in svobodna! Maček: Glejte, glejte, oh, par-don. Jaz te žalibog uc vidim. More- ponski petelinčki na oslovskem gno ju obstali in zijali 1 Mačica: Predpust je minul, in pust jc že pokopan, toda ti si še vedno pust, razumeš, pust, siten, dolgočasen! Maček: Človek ni zmerom dobro razpoložen in še map} maček. Ako pa ima maček — mačka, potem, o potem — Mačica: Če imaš mačka, pojdi spat, pa kar prec! Maček: Čakaj malo, glej. veter piha in razganja oblake — Mačica: Ah. kako lepo, glej, kako lepo je posijala luna! Maček: Oh, luna, do smrti ti bom hvaležen, ker si mi odkrila to lepoto. Oprosti lepa mačica, ker sem te dolgočasil. A zdaj šele razločim tvojo lepoto! Ko bi vedela, kako dolgo te že ljubim! Mačica: Jaz te poznam, toda ravno zato, ker te poznam, te ne ljubim! Ti si namreč tepec l Nedavno so poročali časopisi, da si skočil z mostu v reko. . „ . . Maček: To nisem bil Jaz. Jiste-mu gospodu je bilo ime: Feliks, po slovenski Srečko! Samo zato, je bil tudi tako srečen, da se m ubil! Samo začetnice imava enake. In časopis je priobčil samo začetnice. Resnično, vsi so mislili, da sem bil jaz tako tenktenk • * • Mačica: Rada verjamem, kei ti si prefigast, da bi skočil cejo iz stola na tla! Ampak v časopisih so pogosto druge notice, ki se tebe tičejo. Vsak dan se tebe kal tiče! Resnično se te tiče marsikaj drugega. Tiče se te in tiče kaj drugega. Maček: Ravno resnično ne! če so bili kakšni špasi, ampak zares ne! Ampak povej rajše naravnost, zakaj praviš: »tiče in tiče!« — Cernu molčiš tako sramežljivo. Odgovori, prosim! Jaz te rotim, da mi odgovoriš! - No. morebiti sem pa uganil sam! O inačica, ali si zato rekla: »tiče,« ker bi rada jedla ti-e? Povej odkrito! Glej, zelo te ljubim in bom šel na lov ter t' prinesel živega slavčka, da ti bo pel, ,n^. tem’ . ® boš trančirala. Ni bčka, ki tako sladko poje in okusno diši. Mačlka: Slavček morebiti res lepo diši, ker poje v dišečem grmovju, ampak ti ne dišiš lopo. Skozi steklo čutim in duham. Maček: To je samo momentano. Prej sem obril nekega kozla in zato tako smrdim. Resnično, ne smrdim zmeraj. Ko se bom dobro okopal, bom dobro dišal. Ampak kozlov ne bom več bril in cukal za brado. Za zahvalo me je namreč parkrat bušk-nill — Toda ti res ne veš, kako vroče te ljubim! Vsaj enkrat bi te rad objel, toda napoto dela steklo! Mačica: Kako bedasto govoriš; če te bom dolgo poslušala, bom jaz stekla... Maček: čakaj, grem rajše jaz, da ti prinesem lepega tiča. Zmeraj praviš: »tiče in tiče«. Ali bi ti ugajal divji petelin? Nekoč sein ga vjel živega. To ni umetnost, če ga lovec ustreli, ko peje; kajti petelin je gluh, ko poje! Ampak moj divji petelin je molčal, niti besedice ni zinil. Takrat sem jaz pel, o mačica, tako sladko sem mijavkal, ker sein mislil na tebe in hrepenel po tvoji ljubezni. Petelin pa je molčal in poslušal mene. Bil je grozno zamišljen in zatopljen; tako sem ga uje! lahko. Mačica: Danes si popolnoma trapast, jaz te ne morem poslušati. In tako grd si danes. Maček: Jaz sem zmeraj grd. Ampak danes sem bled, ker imam mačka! Mačica: Ti nisi nikoli rdeč, niti tedaj, če kvantaš! Ampak danes si pepelnato siv! Maček: Mačka imam. O mačica, kako neskončno te ljubim! Glej, luna sije in tvoja dlačica se sveti Čarobno. Toda žalibog ne morem udreti v tvojo kletko. Ah, kako bi bilo fletuo, verjemi! Mačica: Besede, besede in zopet same besede. Maček: Glej, vetrič piha — to jc skoro burja. ah. tvoja kletka se maje, o mačica, zdaj se bova objela. Mačica pihne ogorčeno, burja pa prevrne kletko in jo butne s strehe. * Maček sc skloni čez rob in se zjoče: »O inačica, moja lepa mačica, ne gane se! Li res umre vsakdo, ki vzljubil sem ga v duši? Ah, tak žalosten konec. Ampak zdaj so postni dnevi. Pust je pust, in post je post. Žalost pa jc žalost. O, mačica, moja lepa mačica. 2. dejanje. Pozorišče: pošastna pokrajina, grebenasto skalovje, razrita steza. Pust spi na stezi z debelo glavo v suhem jarku. Maček prileze skrokano in žalostno in modruje sam pri sebi: »Dobro si vino, zdravilo starcev, krepčilo trudnih, bodrilo obupanih. Bog te je ustvaril, o vino. Vse je Bog ustvaril! Ampak Noe je iznašel vino. Ni poznal tvoje moči. Morebiti bi Noe ne iznašel vina, če bi vedel, kako bo zapeljevalo veseljake. T°d.a Noe ni vede 1 ničesar In ni slutil ničesar. Ce bi sploh kaj vedel, bi nikdar ničesar ne iznašel. Njemu se je posrečilo. In ko je spoznal, da je vino dobro, ni bil več trezen. Bil je strah policije. Noe je sovražil vodo. Nikdar se ni umil Zato ga Je hotel Bog kaznovati in je poslal ogromno vode na zemljo. Toda Noe ni maral vode. On Je pil vino in v pijanosti je iznašel barko. Noe se je rešil na barki, nas pa bodo uničile barke. O, zakaj je Noe iznaše! barko in vinol če bi Noe vina ne iznašel, bi jaz maček ne vozil barke; in če bi Noe ne iznašel barke, bi davkoplačevalci napolnile do zadnjega Kotička, tako, da jc preostal telovadcem le najmanjši prostor, kar ga je mogoče odmeriti za telovadbo ene vrste 200 vstopnic je bilo prodanih k telovadbi. Posetila sta nas tudi po en brat goriškega in ljubljanskega .y.oko*a' Domačini in ožja okolica so boi častno zastopani. Točno ob 5-uriz _ tamburaški zbor sokolsko koračn co in vrsfa ostnib telovadcev pr koia-ka k orodju. Točen nastop cele vrste in izvajanja vaj pocdinih telovadcev so nadkrila vsa pričakovanja gledalcev, posebno pa več onih tujih narodnosti, ki so prišli k telovadnemu nastopu. Nastopila je vrsta in žela pri odkorakanju navdušeno in burno pohvalo, spremljano po zvokih sokolske koračnice. Po polurnem odmoru se je vprizorila veseloigra »Raztresenca«, ki je splošno ugajala in gre vsa hvala pridnim igralcem in režiserju. Ubrano petje moškega zbora po končani igri je bila zadnja točka, ki je pripravila veselo razpoloženje za večerno veselico in ples. Za hip se je dvorana izpraznila, da se jo pripravi za ples, med tem so gostje v prostorih brata staroste pridno iskali sreče v bogato dotiranem srečolovu. Kmalu pa so zvoki pridnih tamburašev zvabili mladino nazaj v dvorano in še marsikatere stare kosti so izvajale okrogle gibe kakor pred davnimi časi. Kdor je še ostal hladnokrven, tega sta vrla bratca Longin in Benjamin s svojimi dvospevi spravila v dobro voljo. Tako je šlo vse v najlepšem redu. le neki usiljivi pek je hotel na vsak način spraviti v modo svoje, na poseben način pečene in predpustno zavihnjene p»este. Ko Je vse prodal, je veselje še bolj narastlo, kajti vsak kupec je prišel do prepričanja, da mu bode presta najbolje teknila, če jo obesi na svoj nos. In naprej je šio v veselju, dokler ni zmanjkalo časa in prodajalcem materiala. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu moralnemu ah gmotnemu uspehu te prireditve, bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Na večstransko željo se ponovi v nedeljo dne 1. marca t. 1. nastop telovadcev, igra in petje. Tudi brata Longin in Benjamin bosta še enkrat povedala v dvospevu svoje zivljenske dogodke. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina za odrasle 50, za otroke 20 vinarjev. Dnevni pregled. Škandal za škandalom. Danes se v Marmaroš-Sigetu proglasi raz-r?d*?a 51’. nedolžnimi ogrskimi Kusi, ki niso storili druzega, kakor ua so po svoji vesti molili k bogu. o tem bo konec procesa, ki pomenja Škandal za pravne razmere v drtfgt polovici naše monarhije. Najpreje je mažarska pravica pognala pred sodišče 188 oseb in jih obdolžila, da so se združili zato. da bi se odtrgali od ogrske in s pomočjo prestopa v pra-p ,priPraviii za Združitev L, fJ S?l0v!co teh »veleizdajalcev, je sodisčc izpustilo takoj v za-cetku procesa. Veleizdajalci so bili nedolžni. Potem so jih odpustili zo-*i«a12’7nakM\da ph *e ostalo napo- mt nmti ? ?cJe amaknila tožba zopet proti 26. tako da Mb ie okoli 45 šc pred sodiščem in ti pričakujejo razsodbe. Obsojeni bodo ker to hoče mažarski Tizsa. Toda nedolžni so! Rumunski pravoslavni ne imeli mačka hudega, neprestanega mačka! To bi se moralo reformirati Ampak reforma? Hm, čudna Kadar se človek ne domisli, n- pr bSkul,a' dovt‘p’ pa re^e hudiča re{oimirali volitve. O, ku? Ven i Pa PoCne ta pijanec v jar- <“>» -Stodii *vefom,a? - Ma Pust-ni i ° ?.“ da se oeijctn? pijana* ali »e vidiš, . Maček: Veseli . ta vipavski dovtin ve,,da Poznate že čivka! ' sak Pegam ga Pust se zbudi: »Kak?«.« . . „ O. vraga, ali se ne Peljem? M°vt. je zdelo, da se peljem. Na lenS^i1* se zu sem sedel in vlekla sta ga ^°I J« mula. Ne, narobe, mula in 0mladi, pa še prostora ni. Ravno tako je v Gaberjah pi i Celju s slov. ljudsko solo; najprvo se govori, ne stori se pa ničesar. Vam Slovencem nič, Nemcem pa vse! Celje. Znano je celjskim Slovencem, da je na poštnem uradu nastavljen neki nemčur, ki uganja svojo vročekrvno aarmansko politiko š tem, da nahruli vsacega Slovenca! Najbolj ga peče, ako je naslov pisan v slovenskem jeziku, ker ne ve, kje je kraj ali pošta. Zato začne nad strankami vpiti, kakor da bi imel s kakimi Albanci opraviti! Mi Slovenci mu povemo, da naj bo na pošti miren in občuje s strankami tako, kakor se spodobi poštenemu človeku v kulturni Avstriji! — Eden v imenu vseh! Celje. Bliža se 5001etnica, kar je bil ustoličen zadnji slovenski vojvoda v sedaj zatiranem nekdaj svobodnem Korotanu! Zatoraj naj se spomni vsak zaveden Slovenec in Slovenka, revež in bogataš naše prekoristne Ciril in Metodove druž- Maček: Kjer jo manjka! — Veseli bodite, da jo pelje. Sol je slab simbol, kajti sol pomeni: »pojte se solit! k Pust: Ti proklet maček! Maček: Ne proklet, ampak zaklet! Jaz sem bil nekoč človek, veste, pravi človek, toda zdaj sem zaklet! — Pust: In jaz sem bil pust — toda so me prognali! Še voznik me je stresel iz voza. Žalostna je najina usoda! — 3. dejanje. Pozorišče: morska obal, na levi gostilna. Ezav-paša: Brbomdiribomdiri bondado.... Brbomdiribomdiri bondado... Ajej Ojoj. Im»* Mu,ot,nac: Strezni se no, ali imaš še zmeraj mačka? Ezav: brbomdiribomdiri bondado ‘Jr - rrr ost - £,r.r — kr»‘ — offtet skiski — paaaa njonjo. Ojoj. Mulotlnac: Ali si postal futurist? Dunaj te je pokvaril. Danes si grozno dolgočasen! Vse so ti hoteli razkazati na Dunaju, ampak tl neumna strela si hc. Slovenci, pokažimo da Se živimo, vstajamo iz 5001elnega sijanja in darujmo za naša slovenska narodna društva, za Ciril Metodovo družbo, da nam zgradi slovenskih Šol, ki jih rabimo! Zatoraj Slovenci zbirajte! Mi vstajamo in vas je strah! Tatvina. Dne 25. m. m. se je splazil neznan tat v podstrešje hiše posesti) ice-vdove Marije Knoblehar iz Zavodja in je vlomil v tam nahalaiočo se škrinjo. Odnesel je več perila v vrednosti štirideset kron. Tat je pobegnil po isti poti, kakor je prišel noter, namreč skozi odptino v podstrešju. Liubliana. — Kdor je pozabil včeraj kupiti »Bodečo Nežo«, naj jo kupi danes. Številka je tako lepa, da jo bo vsak z veseljem shranil. Mislimo, da dobro blago se samo priporoča. Pošljite jo tudi znancem, ki bodo veseli »Bodeče Neže«. — Sijajen shod in sijajen finančni načrt. »Sijajen shod« je prišel pri nas nekako že v pregovor. Ako so o katerem shodu more reči, da je sijajen, se je to moglo reči o včerajšnjem shodu v »Mestnem domu«. Ta shod je bil tako sijajen, da je popolnoma zatemnel sijajnost finančnega načrta S. L. S. — »Stranka nekdanjega Pihler-jevega kevdra« je nazval dr. Tavčar klerikalno stranko. Kajti s tem, da bodo z davki podražili vino, bodo klerikalci ljudi gonili — k šnopsu. To je žalostno za stranko, ki se hoče s »Sveto vojsko« boriti proti alkoholu. »Namen posvečuje sredstva« so rekli jezuiti — toda na tem so — propadli. —- Veselje je bilo gledati ljudi, ki so včeraj dopoldne hiteli na shod. Zanimivo je bilo pri tem videti tudi take, ki so šli doslej s klerikalci. Marsikdo je namreč spoznal, kako neumen je bil, da je držal s klerikalci. Shod ga je o tem še boljše poučil. Počasi pride spoznanje. — Kdo naj plača vinski davek. Ze par dni po naših gostilnah ni drugih pogovorov, kakor o novih deželnih davkih. Tudi včeraj so se zunaj na izletih Ljubljančani jezili nad klerikalci. Neki gostilničar je rekel, da naprednjakom vina ne bo podražil; ker niso volili klerikalno, pač pa klerikalcem, ki so izvoliti take poslance, da so jim živila podražili. — Kdor pozna našo Ljubljano in kdor je videl letošnji predpust, ta je lahko opazil, kako se na vseh koncih iu krajih varčuje. Tudi letošnje veselice so sč vršile v znamenju varčnosti. Vsi pri redi tet Ji, so pazili, da je bilo vse kolikor mogoče poceni, ker bi sicer ne bilo občinstva. In zdaj pride neki Jarc in pravi, da imajo Ljubljančani mnogo denarja, ker hodijo po veselicah. To je nesramnost, ki si jo more dovoliti le kak Jarc. Torej se vsled klerikalne zapeljivosti Ljubljančan niti pred pustom ne bo sinel malo razveseliti. Seveda takle Jarc lahko gobezda, on je priženil 80.000 K, ima profesorsko plačo in vleče dijete kot deželni in državni poslanec (čeprav na Dunaju kozle strelja. Op. stavca!) Zra-'čunajte koliko pride Jarcu na dan. In tak »zastopnik ljudstva« si upa Ljubljančanom očitati, da lahko plačujejo klerikalne dolgove, ker hodijo na veselice! Ga bo že minilo! . Goa«Ina. AlltO!l IvaflČiČ Euffet, TRST. Andemo de Toni, via Nuova i: TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j ničim za pristna Istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ---------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo. « — Kinematograf »Ideal«. Obletnica bitke pri Oeversee, ki se je praznovala v Gradcu in Princ Wied na Dunaju prinaša Pathe žurnal v torek v kinematografu »Ideal«. Poleg tega tudi še neprekosljivo džungeldramo v dveh delih »Strahote džungel« in veseloigro »Moric in vesela vdova«. Danes zadnji dan krasne veseloigre »Kolodvorski hotel«, ki je te dni povzročala bučen smeh. Trst. Po karnevalu. Nekdo je v nekem listu napisal učeno razpredeno poročilo o ginevanju in umiranju italijanske karnevalske kulture. Razpravica je bila primerna za pepelničnega mačka. Sicer damo možu v marsičem prav; toda preenostran-ski ne sme biti v takih filozofičnih razmišljanjih. Ošvrkniti bi moral tudi one nagnusno našemljene figure, ki so bile v obraz najelementarnej-šim pravilom estetike, figure, za katerimi so se skrivali tudi drugi, ne pa samo italijanski element. Dopovedati bi bilo treba takim stvarcam, da ne napravljajo najboljšega vtisa na splošno javnost, zlasti, ker po takih figurah človeštvo sodi vse ostale. Basta! Tržaški Hrvatje so jeli z vsemi močmi delati na to, da dobe v Trstu hrvatsko ljudsko šolo. Ne gre za to, da bi to šolo vzdrževala vlada, ker od današnje vlade nimalo Slovani ničesar pričakovati — saj niti nam Slovencem ne da v Trstu niti ene ljudske šole — namreč se snuje nova hrvatska ljudska šola na podlagi samopomoči. Hrvatsko šolsko društvo v Trstu zbira vinar za vinarjem in kadar bo nabranega zadostno denarja, takrat se prične z zidanjem hrvatske ljudske šole, katero bi pravzaprav morala ustanoviti in vzdrževati vlada. Da vlada tako postopa, to je sramota, ki jo mora priznati ves kulturni svet. če pa kdo te sramote noče priznati, je to znamenje, da je dotičnik prava barbarska prikazen. S to nečastnostjo, ki je gotovo v posmeh vsaki kulturi, se di-čijo naši tržaški Italijani, ki se sicer pri vsaki priliki prištevajo h kulturnim narodom in imajo zmeraj na jeziku, da so sinovi kulturnih Rimljanov. Tl Italijani vedo, da se postavi hrvatska ljudska šola z denarjem, darovanim v ta namen hrvatskemu šolskemu društvu v Trstu. Pa vendar se tako jeze! Kaj pa bi šele nastalo, če bi financirala to šolo vlada, ki je za to poklicana? Italijanaši bi menda znoreli od same jeze in zavisti. To je italijanska kultura in naj se le ponašajo z njo! Hrvatje in Slovenci pa bomo šli svojo pot naprej in si bomo sami ustanavljali potrebne narodne šole, dokler vlade ne prisilimo do tega. Toda pride čas, ko se bo vse to nad vlado temeljito maščevalo — pa tudi nad našimi narodnimi nasprotniki. V tem prepričanju gremo naprej do naših ciljev, Italijani pa naj se le jeze, kolikor hočejo. čepel na na »Kttrntnerici«, kjer se šetajo lepe dame in zijal ter ščipal, šlatal... Ezav: Brbomdiribomdiri bondado! Mulotlnac: Kako čuden si danes, kakor bi bil obseden. Ali je zlezel hudič vate ali pa maček pepelnični! Kdo ve! — Cuj. Ezav: glavar vojvodine zadovoljnih Kranjcev je dejal, da bi se rad pogajal s taboj in sploh z Albanci, da bi se preselili na Kranjsko kajti potem bi ministri na Dunaju poslali Kranjcem kar telegrafično milijone! Ezav: Brbomdiribomdiri bondado! propropro rarara !čun — čun — čun! Mulotlnac: Tu imamo sestanek, ampak dolgo jih ni! Počakajva v gostilni. da si kuriraš mačka! (Odideta v gostilno.) Morje pljuska ob skale in galebi kriče. Krasen solnčen zahod. Nato se pripode odnekod oblaki. Naglo se zvečeri in nastane temna noč. Maček pripelje karjolo ali »šaj-trgo« ali po slovenski: samokolnico — in v njej sede glavar z lampo, zajec z rdečim janezom. in pegam brez Lambergerja, seveda! Glavar: Gospoda, na cilju smo! Kaj bi se dolgo razgovarjall, sai veste! Proračun — dolgovi — miljeni — mijav, milav! Maček: Proračun, ojoj, dolgovi, ajaj milijoni, milijoni, milijoni mijav, mijav, mijav! Glavar: Olede Albancev sem se spotoma premislil. Recimo, da bi se res preselili na Kranjsko — hm — te strele bi vendar gotovo samo ropali in posiljevali naše Johance ter Bogu-mile! Grof Aeloti pride od desne, zelo žalosten in izgine v temni noči, kakor senca, monotono, enolično vzklikajoč: »Ezav. Ezav. zakaj si me zapustili Ezav. Ezav, kje si — Eza — av. av -— av!« Pegam: Mož ima mačka. Glavar: Molči no! Torej, gospoda, z Albanci pravzaprav ni nič! Navezani smo nase! Morebiti nani bo sreča mila! Kopliimo šac, kopljimo zaklad! — Hej, zajec! Ti slišiš travo rasti! Nasloni uho na zemljo in poslušaj, če ne raste v globočini kak »šac«! In ti lampa, sveti mu. no, da bo boljše slišal! Žalec: Saj bi poslušal; me pa janez moti, ker grize kamilce in tav-žentrože! Glavar ni slišal dobro: »Tav-žent?! O strela! Tavžent si našel? Za silo bo že!!« Maček: Mijav, mijav! Zajec: Tavžentrože — rože! Glavar: Idi k vragu z rožami. Meni je za znoreti. Jaz bom skočil v vodo. Janez: Lampa. posveti mu. no! Nov slovenski dnevnik v Trstu, Dne 9. t. m. prične pod imenom »Jugoslavija« izhajati v Trstu nov slovenski dnevnik. Izhajal bo zvečer in bo stala posamezna številka 4 v. List bo pisan v jugoslovanskem in strogo demokratičnem duhu. Nov advokat v Trstu. Govore, da odpre v kratkem svojo odvetniško pisarno dvorni svetnik v pokoju dr. Obulien, dosedanji eksponent kranjskega klerikalizma v Dalmaciji. Mož se je tudi produciral na lanskem katoliškem shodu v Ljubljani. Iz občinskega sveta je izstopil dr. Guido Liebman. Ta odstop se menda ni izvršil po lastni volji tega moža, ki je splošno znan kot zagrizen nasprotnik Slovencev; bržkone je zagrešil kaj črnega. Če je temu tako, potem Je mora! biti pregrešek že zelo hud, ker bi ga drugače ne bili zapodili. V našem občinskem svetu uganjajo namreč Italijani velike lumparije, nezakonitosti, * pa vkljub temu prav trdno sede na svojih stolčkih, če pa je lumparija že preveč očitna, jo je seveda treba ublažiti. SOOletulco ustoličenja koroškili slovenskih vojvod bodo slavili tržaški Slovenci dne 4. aprila. Ob tej priliki se vrši veliko manifestacijsko zborovanje za obmejne Slovence. Natančen spored naznanimo pravočasno. Ta ideja je gotovo velike važnosti. Ljudstvu se bo predočilo, kaka je bila naša preteklost in za koliko smo v 500 letih nazadovali, Marsikdo, ki je do danes spal, se bo, videvši naše nazadovanje, vzbudil in navdušil za narodno borbo. Želeti bi bilo, da bi se vršile slavnosti 5001etnice ustoličenja koroških' slovenskih vojvod po vseh slovenskih pokrajinah. Ta žalostna 5001etnica mora povzročiti v nas preobrat, prerojen je! Naš odpor proti potujčevanju in narodnemu suženjstvu se mora podvojiti. Lastna žena ga je dala zapreti. Te dni je bil aretiran in vtaknjen v zapor Jožef Trampuš, star 39 let in stanujoč v utici S. Michele 35. Aretiran je bil na prošnjo njegove lastne žene Jožefe, stare 29 let. Ženska je prišla na inšpektorat v ulico Muda vecchia, kjer je povedala, da Je zapustila moža pred kakimi desetimi dnevi, ker ni mogla več vztrajati z njim. Preselila se je k svojim staršem v ulico Donato Bramante, lt. Njen mož pa hoče na vsak način, da se povrne k njemu, a ker ga ona ne posluša, jo zasleduje ter pravi znancem, da jo ustreli; pri sebi nosi nabit samokres. — Na policiji je tudi povedala ženska, da je pripeljal njen mož na svoje stanovanje našopirjeno malopridno žensko in Je počenjal z njo razne pohujšljivosti pred lastnimi otroci, kateri so ostali pri njem, in sicer dva dečka, ki sa stara 5 in 7 let ter deklica, stara 13 let. Toži-teljica je izjavila na policiji, da ima priče za vse te nesramnosti, katere pa hoče navesti šele preiskovalnemu sodniku. — Policija ni pomišljala in je nepoštenega moža zaprla. —————a ~rr a Glavar sl odpne hlače, pa ko zapazi, da nima plavalnih hlač, si brž zapne sramežljivo hlače! Maček: Mijav, mijav! Ezav paša pride iz gostilne in mrmra: »Brbomdiribomdiri bomdado!« Glavar: Nič ne bo! Gospod Ezav paša. ali se bova pogodila? Ezav odhaja zopet v gostilno in mrmra: »Brbomdiribomdiri 1« Pegam: Ali naj bo to dovtip? Jaz vas prosim, ekscelenca Ezav. da poveste posebej, če je to dovtipi Kako naj sicer vem, kdaj naj se smejem! Maček: Mijav, mijav, stvar je resna, mijav, milav! Glavar: Smeh je odveč! Kop* flimo šac, strele 1 Z Ezavom ni niči Kopljimo šac. da nas ne bi vzel vrag! — Ali je vse mačkasto?! Kopljimo šac, sicer bo polom — polom — po* lom — polom!! Ezav poje v gostilni: »Brbomdiribomdiri bomdado!« Maček: Mijav, mijav... pust je prognan —i Kie so milijoni? tjavendan t dolgovi v milav. irrlav.,. 01. kie bon- jemav da bom doklade dajavl Veliko presenečenje! V življenju nikdar več ta priložnost! 300 korov samo K 4 90. Krasna ura ,Orion" z verižico, natančno idoča, za kar se jamči 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 1 prstan za gospode z iniit. žlahtnim hame-nom, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 par gumbov za manšete 3 kar. double zlato z patentno zaklopko, 20 najlepših razglednic sveta, 20 korespondenčnih predmetov in Se 200 raznih predmetov, ki so v hiSi zelo potrebni. Vse saupaj z uro, ki je samo vredna tega denarja velja le K 4‘90. Pošilja po povzetju ali naprej poslanemu znesku Allgemelnes Industrie-Haus, Krakov (Avstr.) Orzeszkowa 5/409. Pri naročilu dveh zavitkov se priloži ena prima angl, britev. — Za neugajajoče denar nazaj. — Rlziko izključen. EPIROTI SE DR2E. Valona, 1. marca. Mednarodna kontrolna komisija je dobila Iz Korfa poročilo, da so Eplroti v Argisokastru sklenili, da ne priznajo albanske vlade in da bodo svojo neodvisnost branili do skrajnosti. ker ni bilo v bližini nikogar razun gostilničarke. — Vrgla sta se po tleh in zločincu se Je posrečilo sneti orožniku bajonet; s tem ga je poškodoval po čelu in roki, nato je zbežal čez vinograde, njive in kamenje proti cesti (omeniti moram, da Je gostilna, v kateri se je to godilo, oddaljena od vasi). Nato se Je začel lov za zločincem. Orožnik Paladin je dvakrat ustrelil za zločincem, ki se je znal spretno skrivati med visoko skalovje. Nato je tekel orožnik za njim in kričal ljudem, ki so bili na cesti, naj ustavijo tatu. Dva Devinca sta ga hotela prijeti, zločinec pa je nameril na njiju revolver in dvakrat ustrelil brez uspeha. Potem je skočil na drugo stran ceste ter skakal oziroma plazil po skalovju proti morju. Ko je prišel do 80 metrov visokih sten, ki v divji romantiki padajo proti morju, prišel je v dogled tudi orožniku Pa-ladinu, ki je kljub temu, da je bil ranjen neumorno sledil in obvestil tudi drugo orožništvo in vaščane; začelo se je iskanje po strmih stenah med Devinom in Sesijanom, ki je trajalo do trde noči. Preiskale so se vse votline, razpoke, dolbine in koti, a zaman, doslej ni bilo za zločincem najti drugega kot par krvavih sledov. — V gostilni, kjer se je vršila borba med orožnikom in Barufaldi-jem, je ostal njegov klobuk, površnik, v katerem je ostala njegova in tovariša Debiasijeva fotografija, ter vrečica z orodjem, ki mu je služilo za njegova hudodelstva t. j. svedri, ključi, vijaki itd. — O nadaljnem zasledovanju in uspehih poročamo. Sraka. Zaprli so te dni neko Marijo Turšič, strežnico, staro 32 let. tTa ženska je pospravljala pri raznih družinah in tudi v nekaterih javnih lokalih, a povsod, kjer se je nahajala v službi, je kradla na debelo in drobno. Vse ji je prišlo prav, bodisi denar ali obleka, posoda ali lepoti-čje. Dolgo časa ni nihče slutil, da ima Turšič dolge prste, sedaj pa je policija razkrila to njeno svojstvo. Kogar zanima, naj čita, kako delavna sraka je bila ta ženska. Družim Oa-sparis v ulici Oiulia 49, je odnesla cel kup perila, srebrno uro in zlato verižico ter nekaj drugih drobnih reči. Kuharici gostilne »Caccjatori« je ukradla denarnico s 400 kronami. Pri družini Dibisogni v ulici Cavana Je odnesla denarnco s 5 kronami, pri družini Belli na Barrieri 32, bankovec za 20 K in več kuhinjskega orodja; gospe Karolini Verzegnassi je odnesla par uhanov z brilanti, vrednimi 1400 K. Tisto jutro, ko je bila aretirana, je ukradla pri družini Nardin v ulici Cavana več kave, sladkorja, nekaj obleke in 5 K povrhu. Pred kratkim je odšla tudi v Ljubljano, kjer je tudi izvršila nekaj tatvin, ko pa jo je začela zasledovati ljubljanska policija, jo je odkurila brž zopet v Trst. — Policija je izvršila hišno preiskavo pri njej ter je našla celo zalogo raznega pokradenega blaga in perila. Našla pa je tudi več zastavnih listkov raznih zastavljenih dragocenosti iz katerih je razvidno, da je prejela za zastavljeno blago nad 1000 K. Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen Bortolomej Švara, star 26 let, oče treh otrok. Sodišče ga je .obsodilo na 1 leto ječe, ker je vlomil v noči od 7—8. novembra v trgovino Salvatora Sabbadinija, odkjer je Odnesel 4 fot. aparate, 13 daljnogledov, 8 električnih žepnih svetilk, 2 žepna užigalca, dva stroja za bri- . tje, dve posteljni ogrodji iz kovine in | le nekaj drugih reči v skupni vred- J nosti 845 K 10 v. — Obdolženec je 'dejal, da Je bil prisiljen krasti, ker je bil brezposeln in družina lačna. — ©vara je bil aretiran dva dneva po Izvršeni tatvini. Izsledil ga je nadzornik pol. agentov Titz, ki je sklepal. da Je avtor tatvine najbrže Šva-jra, ker je stanoval blizu Sabbadinije-,V« trgovine in je bil znan kot izboren ponarejevalec ključev. Titz je Izvršil hišno preiskavo in našel v fevarovem stanovanju več pokradenih reči iz trgovine Sabbadinija. Tako Je prišla tatvina na dan. Gonja za laškim svedrovcem Barufaldijem. Iz Devina se nam poroča; Od kar se pojavljajo vlomi v tržiškem okraju, se oblastva mučijo, da bi dobila v pest zločince. Na Čelm teh stojita Barufaldi in Debiasi, ki bivata »koraj neprenehoma v Tržiču, katerih pa radi njune rafiniranosti ni bilo mogoče dobiti v pest. Večkrat sta že bila opažena od znancev, toda vsakikrat sta izgledala drugače, bodisi* da sta menjala obleko, bodisi, da sta si nataknila umetne brke ah podobno. „ , . Pred par leti jc bil Barufaldi v Tržiču zasledovan od orožnika; v skrajnem hipu se je pa drzno pognal na strešno cev in iz III. nadstropja splezal ter pobegnil. Danes (27. febr.) pa se je pojavil V Devinu v gostilni nasproti postaje. Ker se Je zdel sumljiv, obvestila je gostilničarka orožnike, nakar se je podal nemudoma orožnik Paladin k njemu. Kakcr hitro ;e zloglasni Barufaldi spoznal kritičen položaj, segel Je po revolver; tedaj Je začela huda borba med zločincem in orožnikom, ki ni imel nobene nemoči, Namesto K 12*—, samo K 5 50 t;. 20.000 parov usnjatih * J&Pčevljev na zadrgo z do-LŠSt c * l>ro zbitimi usnjaUmi podplati, ki so bili pri- Jpf pravljeni za Balkan, so 5 1 •: mi zaostali vsled voj- «• «ke. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje E od izdelovalno ceno zn samo K 550. obijo so v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendo. ferstras. 139 25. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 8(1 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov oh (t. url zvečer. F. Žagar, Ljubljana, Stari trg 32 naredi čepice tudi, ako se prinese blago. 1660—1 DtTovo čLoišell Kavarna § Central ^ j Dobro upeljana, veliko let obstoječa, prvo' vrstna z obširnim krogom najboljših stalnih naročnikov, na na bolj prometnem kraju v Ljubljani, se vsled bolezni za fakturno vrednost takoj proda. — Pismene ponudbe na .Prvo anončno pisarno-. Prve delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 20. febr. do 27. febr. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Cene v kronah Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TD M ST) mednarodna špedicija, .špedicije in zacarinan.je vsako vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno pod | e tj o selitve in |ircv)iiiinje pohištvu v mestu in na vso strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omoiacije itd. Spedicijaki urad, generalni zastop In prodaja voznih listov: delnisk« parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke tn obratno ter lTst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Tret Avstrijskega Llovda Cunard-Line za 1. m 11. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ^Jadranske banke . rp m '1'OČHS, JOOsfcCSŽtS. 1 kg govej. mesa J. vrste 1 . telečjega mesa . . . 1 , prašlčj. mesa (sveež.) 1 . . tprck) 1 . koštrunovega mesa 1 » masla . . . . - • 1 , masla surovega. . . 1 . masti prašičje . . . 1 , slanine Speha (sveže) 1 . slanine prekajene . . 1 , sala ....... 1 , čajnega masla . . 1 . margariskega masla . 1 jajce.......................... 1 iiter mleka . . . . 1 , , posnetega . 1 , smetane sladke . . 1 . kisle ■ • 1 kg medu ................. 1 piščanec ...... •\ BoVoVt . «4*- ... 1 raca .................... 1 go*...................... I puran.................... 100 kg pšenične moke št. 0 100 , , » > J 100 . , :, „ 2 100 . . . • 3 100 . - - ” i 100 100 „ , . „6 100 , , , . I 100 . , „ . 8 100 , koruzne moke . • 100 , ajd. moke 1. vrste 100 . . H. . • 100 , ržene moke • • • 1 1 fižola. . . • • • 1 „ graha . . • > • 1 „ leče . . . • • • 1 „ kaše 1 „ ričeta . . • • • 100 kg pšenice . • • • 100 „ rži . . . • ■ 100 „ ječmena. • • 100 „ ovsa . . 100 „ ajde . . • • 100 ,, "prosa belega • 100 „ „ navadnega 100 „ koruze . • 100 „ krompirja • • 100 „ činkvaiitina • • 100 sena . . 100 „ slame 100 „ stelje ...■•• 100 „ detelje • • ’a Cena trdemu lesu za m Cena mehkemu fcSu *a m Prašiči na klavnici • • POLOŽAJ KRITIČEN. Praga, 1. marca. K današnji sej) nemških poslancev s češkega so se sešll agrarci, nemški radikalci, ljudska stranka, krščanski soclalci in zastopniki nemških delavcev. Zastopniki posameznih strank so podali izjave o položaju. Wolf je dal v imenu nemških radikalcev izjavo, da se njegova stranka na temelju vladnih predlogov ne more spuščati v pogajanja. lziavil Je tudi, da si pridrži svobodo postopanja. Na to V/lavo so nemški radikalci zapustili zborovanje. Ostale stranke so tudi izjavljale, da so vladni predlogi za nje nesprejemljivi In poživljajo v resoluciji vlado, da predloži nove predloge, ki bodo za Nemce vspreseinljlvl. --- S tem so pa nemško-češka pogajanja razbita, in vlada bo najbrže izvajala posledice. Govori se o demislp Stiirgkhovega kabineta. KRIZA PRENEHAVA BERCM-TOLD ODSTOPI. Dunaj, 1. marca. Kakor smo že često poročali, bo Berchtoid, kakor hitro mednarodna kriza preneha, odstopil. Sedaj 9e zopet širi po Dunaju glas, da odstopi. Vzrok odstopa je baje, to da se hoče Avstrija izmiriti z Rusijo, v ta namen mora iti v pokoj Berchtoid in Sazonov. ATENTATORJI. Bukarešt, 1. mar^a. Policija poroča, da ima dobrečinske atentatorje. To sta dva besarabska rumunska študenta. Eden se imenuje Theodo-rov, tega imajo. Drugi se je pa potom časopisja prepričal, da so mu za petami, in za to je pravočasno zbežal. (To Je korist čitanja.) SANATOR1UM • EMONA ZA-NOTRANU^U^^CNE -BOLEZNI., L JUBLdANA. • KOMENBKEGA-UL1CA A ’ sef-zdravnk:fr]MAR1J' DR FR. DERGANC se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-* . * . Žanih cenah. . ’ . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 182.