Cena 1 Din
Poštnina Plačana v gotovini.	Maribor,	sreda	2.	septembra	1936	Štev.	200.	let©	X.	(XVI!.)
■*sasr   min Hlinim—umi m	ii umili——m——■■■■——i——
MARIBORSKI
VECERNIK
vfcuuioivu iu	inuriuur,	u	ui. xj. f ici. urean. ^jk*u, uprave	hb	nHOBB
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	BM	9T I	77
v upravi ali po pošti 10 JDin, dostavljen na donj 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-	_	Bil	S
se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409	aJHU	NUb	Vfl^	deiSBi
Usiimm Mmtfe
POLITIKA NA BLEDU.
Včeraj dopoldne sta prispela na Bled Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in vojni minister general Ljubomir Marič. Oba je sprejel v avdijenco na Brdu Knez namestnik Pavle.
NOVI PODBAN.
Podpisan je ukaz, s katerim se imenuje za podbana vardarske banovine Dimitrije Nešič, doslej načelnik up-ravnega
odelka vardarske banovine.
MINISTRI RAZPRAVLJAJO O RAZ-DOLŽITVI KMETOV,
V kabinetu finančnega ministra je bila včeraj konferenca ministrov, ki so v odboru za pripravo osnutka uredb1- za raz-‘lolžitev kmetov.
GLAS IZ PARAČINA.
V ponedeljek je bil v Paradinu shod JRZ, na katerem sta govorila ministra Cvetkovič in Jankovič. Minister Cvetkovič je govoril o občinskih volitvah in je dejal, da bodo občinske volitve javne, ki jili je vlada sprejela radi tega, ker so ji bile vsiljene in ker ni imela prilike, da jih likvidira. Dejal je: »Smo pa pristaši politike, ki zahteva tajne volitve in ki smatra, da pride lahko ljudstvo do polneča izraza svojega mišljenja le s pomočjo tajnih volitev«. Nadalje je minister Cvetkovič izjavil, da bodo te volitve prve po 6. januarju, na katerih se bo lahko vsak svobodno opredelil po svojem prepričanju in volji. Radi tega ni treba delati vladi očitkov, ker ne bo tajnega glasovanja, ker je itak dopuščena svoboda zborovanja, govora in opredelitve.
KDO JE PRAVI TOLMAČ RADIČEVE POLITIKE.
Zagrebški »Obzor« se peča v svoji današnji številki z »neiskrenimi tolmači politike iti ciljev Stjepana Radiča«. Med drugim izvaja, da skušajo beograjska »Javnost«, »Politika« in »Pravda« prikazati položaj, tako, kakor da vodi dr. Maček politiko, ki je v nasprotju s cilji Stjepana Radiča. V ta krog interpretatorjev Politike in ciljev Stjepana Radiča uvršča »Obzor« tudi starokatolike, ki pravijo da se med pristaše starokatoliške cerkve ^hko šteje tudi pokojni Stjepan Radič in ki po »Obzorovem« mišljenju nosijo zastavo neistinitega prikazovanja osebnosti Stjepana Radiča, Starokatoliški kon-*ultor Nikola Petrič pa piše v šibenski »Tribuni«, da je bil Stjepan Radič nasprotnik katoliške cerkve, ki je mislil sa-‘*io na to, kako bo Hrvate prevedel v drugo cerkev, ki bi bila že kakršnakoli, s&mo rimokatoliška ne. Petrič proglaša Radiča za vseslovanskega genija, čigar politične zamisli so bile drugačne nego fc današnja politična linija dr. Mačka. *0bzor« zagovarja dr. Mačka tla ta na-e'n, češ da je bi) dr. Maček med najupliv-"eišimi sodelavci Stjepana Radiča in da 'nu je narod izrekel na volitvah svoje po-Dolrto zaupanje.
[>R. MAČKOV TAJNIK IN HITLERJEV
»MEIN KAMPF«.
“Balkanska Korespondenca« je priob-vest, da je prof. Jelašič, tajnik dr. ‘Mačkove politične pisarne, prevedel na *ryatski jezik znano Hitlerjevo knjigo v Kampf«. »Obzor« piše, da je ta
es't izmišljena.
Čuvajte Jugoslavijo!
I/ Ak$HU tMiieje aa Dtušlva mm&gv
LONDON, 2. septembra. Nadškof Canteburyski, primas Anglije, je razglasil, da se v vseh anglikanskih cerkvah vršijo molitve, »da bi se priklical blagoslov božji za sestanek plenuma Društva narodov v septembru«. Anglikanski primas naglaša, da je bodočnost Društva narodov v najtesnejši zvezi s svetovnim mirom.
fktftoim &u<u*0bideaiftu
OSLO, 2. septembra. Minister pravosodja je objavil komunike, v smislu katerega je državni svet sklenil izolirati Trockija na ta način, da bo popolnoma izoliran. Dovoljeno mu bo sprejemati obiske ob sodelovanju potniškega urada, pisma pa se mu bodo cenzurirala.
PARIZ, 2. septembra. H a vas poroča: »Matin« dozuava iz Moskve, da je Molotov suspendiran s položaja predsedniška sveta narodnih komisarjev. Iz Moskve so šle komisije v razne predele republike, da iztrebijo opozicijo. Tudi poročajo o raznih odkritih zarotah. Nameravani jesenski manevri ob poljskinieji so se odložili ter je odrejeno, da mora vojska ostati v vojašnicah v polni pripravljenosti. Oficirji se na ulicah sploh ne pojavljajo in se nahajajo pretežno v vojašnicah z vojaki.
Htoik kek miMi pdmdeim dmm
LONDON, 2. septembra. Doslej ?e 11 držav pristalo na poziv, da pošljejo svoje predstavnike v poseben mednarodni odbor, ki bo imel nalogo, da nadzira izvajanje navtralnosti napram španskim dogodkom. Ta odbor bi se moral v najkrajšem času sestati v Londonu, se je pa moral ta sestanek odgoditi, ker niso doslej odgovorile tri najbolj prizadete države, in sicer Nemčija, Rusija in Portugalska. Francoska vlada ie prevzela nalogo, da intervenira v Moskvi, britanska vlada pa v Lizboni In Berlinu.
Osimka osutih mmmsldk fiasHamkav apam ftaiam} takmsmvi dttde
PARIZ, 2. septembra. »Petit Pa-risieu« poroča, da je radi Titulescujeve izločitve iz vlade podala doslej večina romunskih poslanikov ostavko in s tem dokazala solidarnost s svojim dosedanjim šefom. Kolikor je znano, so doslej deinisionirali poslanniki-v Varšavi, Budimpešti, Haagu, Stockholmu, Rigl, Re-valu, Washingtonu in Ankari. Te ostavke so težko zadele položaj novega romunskega zunanjega ministra Antonesca, ki je v smislu informacije odločen demisionirati. Če bi se te informacije uresničile, bi položaj kabineta Tatare-sca postal zelo kritičen.
BUKAREŠTA, 2. septembra. Predsednik vlade Tatarescu je ponudil Titu-lescu, da še vnaprej zastopa Romunijo v Društvo narodov. Titulescu še ni odgovoril. Pričakuje se, da bo Titulescu to ponudbo odbil in da se bo posvetil romunski notranji politiki. Pričakuje se, da se bo Titulescu kmalo vrnil v Romunijo in takoj stopil v bližnje odnošaje s kmetsko stranko, na čelu katere bo razvil veliko borbo proti sedanjemu režimu.
Ha evtsGfiskm sevem s8#t&$$e
OSLO. 2. septembra. Zunanji minister ie naslovil na Društvo narodov noto, v kateri se povdarja, da so vse štiri severne evropske države, Švedska, Norveška, Danska in Finska soglasne v tem vprašanju. Po njihovem skupnem mišljenju mora biti izhodna točka za ta obravnavanja načelo, da je glavna naloga Društva narodov preprečevanje konfliktov, ki bi mogli izzvati vojno. Treba je zlasti intenzivnega dela na razoroževanju. Poseben stalni odbor za razorožitev pa bi moral imeti dovolj oblasti za nadzorstvo nad oboroževanjem. V noti se predlaga sklicanje nov« svetovne gospodarske konference, ki naj se peča z vprašanjem kolonij in razdelitvijo sirovin.
0fttmmm v vodah Usnik mmMm
ŠIBENIK, 2. septembra. Radi zastoja izvoza v Italijo se je opazilo v prvem polletju po službeni statistiki v izvozu znatno upadanje. V prvih 6 mesecih je bilo izvoženega lesa in lesnihsurogatov v vrednosti 254 milijonov dinarjev, torej za 147 milijonov manj kakor lansko leto. Les za gradnje beleži katastrofalni padec za 146 milijonov Din. Premoga je bilo manj izvoženega za tri milijone, dočim se je izvoz železniških pragov povečal za 12 milijonov dinarjev. Kakor je razvidno je lesna industrija radi italijanskih protisankcil utrpela veliko škodo. Z izgubo italijanskega tržišča je naš les icer dobil nova tržišča toda Anghja i„ Jevantska tržišča ne bodo nikdar mogla konzumi-rati tolike količine lesa kakor ga je konzurnirala Italija. Vpostavitev normalnih trgovinskih odnošajev z Italijo bi lesnemu izvozu kmalu pomagal, na
nI£t-n°Se- ZVOZ",k/ IeSne industriJe so optimistično razpoloženi glede nadahuega plaeeiuenta našega lesa.
Okna m svet
RYDZ SMIGLY V PARIZU.
V petek se pričnejo pogajanja med generalom Rydz Smiglyjem ter zastopniki francoskega zunanjega ministrstva in ministra vojske. Ni izključeno, da dobijo Poljaki večje posojilo, za kar bi Poljaki pristali na zboljšanje odnošajev napram Franciji.
MODUS VIVENDI MED ČSR IN ITALIJO.
Zunanji minister Ciano in češki poslanik sta podpisala v Rimu modus viven-di, s katerim se vpostavljajo trgovinske in gospodarske zveze med obema državama po ukinitvi sankcij.
ESPERANTO V NEMČIJI PREPOVEDAN.
Narodno socialistične oblasti so zabra-nile v vsej Nemčiji razne umetne jezike, med njimi tudi esperanto. Tudi je zabra-nijena možnost obstoja vsakršnega društva za gojitev takšnih umetnih jezikov.
V MONAKOVEM PRVI MADJARI,
DRUGI POLJAKI.
Mednarodna šahovska olimpiada v Monakovem se je zaključila. Madjarska je dobila zlato kolajno, Poljska srebrno, Nemčija bronasto,
JAHTA »NAHLIN« POŠKODOVANA.
Kakor poroča zagreški »Jutarnji list« se je jahta »Nahlin«, s katero pluje angleški kralj v grških vodah, pri otoku Ev-beji nekoliko poškodovala, je pa lahko brez motnje nadaljevala vožnjo.
RAZOČARANE MASE.
Stanje v Italiji po končanj abesinski vojni zanima zlasti ameriške novinarje, ki so se po končani abesinski vojni pojavili v Italiji. Zanimivi so vtisi, ki jih sedaj priobčujejo ti ameriški novinarji. Zagrebška »Istra« objavlja v tem oziru zanimive informacije v svoji zadnji številki »Ameriškega novinarja« (o katerem piše list uvodoma), ki je bil na turneji po Balkanu itn Podonavju, je zelo zanimalo, kakšen vtis dela alarmistično razpoloženje Italije na Jugoslovane. On namreč iz svojih opazovanj iz bližine na licu mesta zaključuje, da je Italija danes v takšnem stanju, da ne more danes misliti na kakšno večje podjetje, da bi pri tem ne riskirala popolnega zloma. Od vsega onega, kar se danes čita o fašistični Italiji, je treba odbiti 50% na račun blufa in laži ter na zavajanje zunanjega sveta in samih Italijanov. Abesinska vojna je silno mnogO stala in posledice se začnejo šele sedaj čutiti. V Abesiniji pa je še vedno 300.000 mož, ki jih je treba vzdrževati. Nič ni Čudnega, da je Mussolini radi abesinske vojne postal za najmanj 10 let starejši, in oni, ki so ga imelj priliko videti pred to vojno, ne morejo ga prepoznati, tako zelo se je spremenil. Zaskrbljen je radi stanja v zemlji. Narodne mase so razočarane nad tem, kar se je doseglo v Abesiniji, ker so možnosti za izboljšanje življenja in za kolonizacijo milijonov Italijanov minimalne, gotovo nikakšne.«
za sPorner,ik blago--n ~ i7i*i ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini tel/a v Mariboru. .Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotovški trg U soba št. 6 a
Mariborskemu Sokolstvu!
V soboto 5. septembra, na predvečer kraljevega rojstnega dneva, je po mestu slavnostni obhod. Zbor Sokolstva vseh mariborskih sokolskih društev je v Narodnem domu ob 3A na 19. (7.) uro, od koder odkorakamo na skupno zbirališče. Člani, ki imajo kroj, morajo priti v krojih, ostali pa v civilu z znakom. Pride naj tudi naraščaj. V nedeljo dne 6. sept. pa ie ob 11.30 uri slavnostno zborovanje vseh mariborskih sokolskih društev v Narodnem domu. Članstvo, naraščaj in
deca se zbere tudi ta dan ob napovedani uri v Narodnem domu v slavnostnih krojih, ostali pa v civilu z znakom. Vse sokolsko zavedno članstvo se poziva, da se obeh prireditev obvezno udeleži. Bratje in sestre, zavedajte se, da gre za prestiž našega Sokolstva in je vsakogar dolžnost, da prisostvuje pri obeh slavnostih. Pokažite svojo sokolsko disciplino! — Zdravo! Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih dTuštev.
Mariborsko gledališče v sezonil936-37
O personalnih spremembah v novi gledališki sezoni pri mariborskem Narodnem gledališču smo že poročali. Upati je in želeti, da bodo na novo angažirane moči in sicer gdč. Igličeva ter gg. Borko, Crnobori in Malec izpolnili dokajšnjo vrzel, ki je nastala v ansamblu mariborskega gledališča z odhodom primadone gdč. Udovičeve in g. Maksa Fu-rijana. Repertoar še ni dokončno sestavljen. Gotovo je Ie, da se bo letošnja dramska sezona otvorila z »Živim mrtvecem«, nakar sledijo »Prva legija«, Minarikova »Zorka« in Cankarjevo »Pohujšanje v Dolini šentflorjanski«. Prva operetna predstava bo v prvi polovici oktobra, ko se od Maribora poslovi naša popularna primadona gospodična Pavla Udovičeva. Redna operetna sezona se pa prične koncem oktobra.
Otvoritev nove gledališke sezone bo kakor običajno dne 1. oktobra. Uprava si je z zadevnim dogovorom zasigurala redna gostovanja gospodične Udovičeve, ki odhaja k osiješkemu gledališču ter ge. Lubejeve. Verjetno je, da se bo posrečilo pridobiti tudi gospodično Dru-
zovičevo in gospo Mitrovičevo za gostovanja. Glede opernih predstav pa se gledališka uprava pogaja tudi letos z ljubljansko opero za gostovanje.
Novice iz ljubljanske opere. Otvoritev sezone 1936-37 bo koncem meseca septembra. Prva noviteta je češka opereta »Pod to goro zeleno« v režiji gospe Vere Balatkove iz Brna kot gostom. Druga premiera predsezone bo dunajska opereta »Dvojno knjigovodstvo«, v režiji prof. Šesta. V tej opereti nastopi prvič ga. Lubejeva. Novoangažirani operetni tenor, Ivan Gorski, je zaposlen v obeh imenovanih operetah. Redna sezona bo otvorjena s premiero izvirne Ri-sto Savinove opere »Matija Gubec«. Poleg imenovanih del študira opera Verdijev »Ples v maskah« in Kahlovo opero »Botra smrt«. Tekom počitnic je iz-izvršil banovinski inšpektor gospod in-ženjer Černivec nebroj adaptacij v operi, med drugim tudi podvig orkestra m prezidavo garderob za umetniško osob-te. —
V strokovni usposobljenosti ie moč našega obrtništva
Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru se spet pripravljajo, ker je prijavljenih že precej interesentov. V tečaj se sprejmejo rokodelski mojstri in pomočniki obojega spola ter starejši vajenci, ki se pripravljajo za pomočniški izpit.
Predavanja bodo trajala prilično 40 ur v večernem času od pol 20. do pol 22. ure ter bodo obsegala vso teoretično snov, ki jo morajo obvladati kandidati za rokodelske mojstrske izpite. Prijave je oddati pismeno ali ustmeno (tudi telcf. na štev. 27—85) v pisarni obrtno-pospe-ševalnega referata v Mariboru, sresno načelstvo 42-11. Tečaj se bo pričel, kakor hitro bo število udeležencev znašalo 30 oseb.
Krojaški krojni tečaj v Mariboru, ki
je bil otvorjen dne 14. julija 1936, sc je
Banska uprava je udeležencem tečaja izdala obiskovalna spričevala. Prihodnje leto se bo vršil v Mariboru tečaj za moško krojenje, za katerega se interesenti lahko priglašajo že sedaj pri strokovnih organizacijah ali pa v pisarni
obrtno-pospeševalnega referata na srez-kem načelstvu, v sobi 42/11, kjer dobijo tudi natančnejša pojasnila. Prihodnji dani ski krojni tečaj bo v Mariboru v poletnih mesecih leta 1938.
Otvoritev Jesenskega velesejma v Ljubljani
Včeraj ob 10. je bil svečano otvorjen jesenski Ljubljanski velesejem ob navzočnosti odposlanca najvišjega pokrovitelja Ljubljanskega velesejma Nj. Veličanstva kralja Petra II., hkratu odposlan ca vsega kraljevskega doma ter Nj. kraljevskega Visočanstva kneza namestnika Pavia, g. pešad. poikovnika Mihajla Ba-kiča. Goste je pozdravil predsednik Ljub Ijanskega velesejma g. Fran Bonač, za njim je pa predsednik razstave »Za naš les« g. dvorni svetnik ing. Rustia Josip, ki je v daljšem govoru razložil potrebo in namen propagande razstave »Za naš les«, nakar je v imenu častnega predsed trika vsedržavne propagandne razstave »Za naš les« gospoda ministra za šume in rude Djure Jankoviča, otvoril vele-sejemske prireditve ban dravske bano-
vine g. dr. Marko Natlačen, ki je hkratu zastopal tudi častnega predsednika Ljubljanskega velesejma g. ministra trgovine in industrije dr. Milana Vrbaniča. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki ministrov, poslanstev in konzulatov, predstavniki vojnih in civilnih oblasti, odposlanci inozemskih in domačih mest ter zastopniki raznih korporacij in organizacij. Letošnji jesenski Ljubljanski velesejem je v glavnem posvečen propagandi »Za naš les«, razen tega so pa na njem razstava »Sodoben vrt«, razstava živalstva naših gozdov, jubilejna razstava »Zivalice« z malimi živalmi, razstava do mačih preprog in tradicionalna razstava pohištva, poleg teh pa tudi običajne razstave industrije in obrti.
Dogodki ftc
Legija žena in deklet vseh žena
Dne 24. avgusta, to je pred desetimi leti, je umrl, kakor znano, v Newyorku eden najslavnejših filmskih igralcev — Rudolf Valentino. Podlegel je operaciji slepega črevesa. Njegov pogreb je bil takšen, da se še nikdar ni vdeležilo pogrebnih svečanosti toliko žen in mladenk, kakor ravno pogreba tega ljub-
zaključl v soboto, dne 29. avgusta. Trajal je nekaj nad šest tednov s 114 predavateljskimi urami. Poučeval je banovinski strokovni učitelj g. K n a f e 1 j in sicer krojenje damskih oblek in perila. Ob zaključku je imel kratek nagovor o. važnosti strokovne izobrazbe za obrtništvo obrtno-zadružni nadzornik Z a -1 o ž n i k, ki je obenem izrekel zahvalo banski upravi, da je omogočila tečaj, in strokovnemu učitelju za njegov trud. Za organizacijo tečaja se je z vso vnemo potrudil tudi predsednik organizacije krojaških pomočnikov gospod Bele. V tečaj se je javilo 40 udeležencev, od katerih so trije odstopili 'adi poklicne zaposlenosti, vsi ostali pa so skoro brez izjeme zelo marljivo posečali predavanja in so z uspehom prav zadovoljni.
v Mariboru!
Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št.
59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici
♦ Bezjak, Maribor ^
Gosposka ulica 25.
ljenca vseh žena. Znani so doživljaji nje govih neštetih romantičnih ljubezni ln znane so bile tudi velike simpatije, ki so jih gojile mnoge žene in mnoge mladenke baš do tega filmskega izvoljenca. Le redko se zgodi, da bi bil katerikoli moški toliko oboževan. Vsi pned-meti in stvari, ki jih je pokojni Valentino zapustil, ali pa ki so bile samo v dotiki z njim, so se po njegovi smrti prodali. V ženskem svetu je nastal pravi lov za temi premeti, katere so kupo-
V našem slatinskem kraljestvu
Rogaška Slatina. Eden izrned biserov naših. V zadnjem času jo skušajo omalovaževati od strani gotovih krogov. Nič ne pomaga. Rogaška Slatina, kakor žlahtna roža posajena v cvetoči predel neštetih slatinskih vrelcev, ima svoj sloves in svojo slavo. Tudi ietos so prišli zvesti gostje iz Graza in Budimpešte, Soluna in Aten ter celo iz Anglije in Amerike. Najvišji letošnji dnevni po-set je izkazoval 1800 obiskovalcev. Sko raj 200 več kakor lani. Sezona 1936 že gre v zaton. Dnevno stanje pa izkazuje še vedno 500, 600, 700 gostov. Tu se ne da nič razbijati in nič rahljati.
Tam ob promenadi stojim in gledam. Mirno, nemoteno življenje, za katerega bi marsikdo mogel zbujati občutke zavisti. In tiste pešpoti in stezice po bližnjih, z gozdom preraščenih hribčkih. Tu je privlačnost tega bisera naše zemlje. Korak mi obstane ob čarobni sliki. — Nova Švicarija!
Vedno je tukaj polno. Prelepa terasa. Krog in krog drevesa, tam spodaj rajska tišina sredi ponosnih topolov. Tam zadaj vzorna vrtnarija. V notranjosti nove Švicarije mične, prijetne in udobno ure-jene sobe. In poceni. Vse je tukaj tako domače, lepo, prijetno, ljubko, postrež-ljivo. Za gosta skrbijo, da malokje tako. Dobro ti je tukaj in krasno se počutiš. Neutrudno ti strežejo pridne, marljive roke brhkih deklet. Nič čudnega, če se ljudje tukaj tako domače poču ti jo. Od vseh strani si želijo semkaj: Grki in Romuni, Madjari in Avstrijci, Zagrebčani in Beograjčani. Hrana jim diši. Okusna, tečna in, kar je tudi gla sno in važno, poceni. Vrli gazda Adam Črešnar je v svojem poslu strokovnjak in z veščim očesom motri okoli sebe. Goste ljubeznivo pozdravlja, uslužbencem daje navodila. Vsepovsod je obr njena njegova pozornost. Adam Črešnar je v svoji stroki mojster. Kdor ume. ume. Temu mora vse uspeti. Četudi je drugod bolj prazno, tukaj je živahno polno in veselo. Takšni uspehi in sn 'o-strokovnjaškega znanja so najboljša pro1
paganda našega tujskega prometa. Te misli me navdajajo, ko sedim tam pod košatimi kostanji na terasi in zrem naokoli po čudovitih lepotah in krasotah te rajske bližine. Tukaj je mir, tukaj se spočijejo razrvani živci, se pomiri razburjenje, ki ga prinaša življenje. V sveti, nemoteni tišini se okreplja zdravje in se človeku čudodelno vračajo mladostne sile in energije ter ga prevzema veselje do dela in tvornosti v poklicnem življenju. Nova Švicarija! Ti prelepi spomin presrečno prestanih dni, zbirališče vseh, ki jim je do tihega, prilegajočega sc blagopočutja. Še se vrnem tjakaj, še me bo vabilo v ta divni košček slatinske zemlje in slatinskega kraljestva. Še me bodo zamikali prijetni trenutki pod košatimi kostanji na prostrani, zračni terasi. Tukaj je človeku dobro in poceni bivati. Zato: 1. 1937. zopet na oddih, okrepčilo in razvedrilo k lepotam rogaško-slatinske Nove švicarije!
na grobu ljubljenca
vale žene in mladenke za spomin na njihov ideal, na njihovo ljubezen . . .
Ob dnevu desetletnice smrti, ki je bila te dni, so se zbrale številne žene in mladenke v Newyorku, Londonu in drugih mestih pred sliko »šeika« Rudolfa Valentina. Vloga »šeika« je bila v filmskem udejstvovanju Rudolfa Valentina ena izmed najposrečenejših in najboljših vlog, kar jih je igral. Na žrtvenik te čudne ženske vere so položile žene vsega sveta najlepšega cvetja. Vse v počastitev božanstva mladega in lepega mladeniča Rudolfa Valentina. Med oboževalkami je bilo mnogo neporočenih, toda tudi poročene so bile častno zastopane, ne da bi bili njihovi možje radi tega le količkaj ljubosumni, saj imajo mnoge poročene žene ljubimce, ki jih ni več med živimi. Vsem tem ženam je ostal Rudolf Valentino vzor moške lepote. Dasiravno je minilo že deset let od njegove smrti, vseeno se hrepenenje in ljubezen sedaj že starejše ženske generacije še ni poleglo. Valentino je bil izmed vseh dosedanjih filmskih igralcev najbolj oboževan in priljubljen. Še danes hodjo žene na njegov grob in polagajo tam cvetje njemu, ki je prekosil s svojo slavo in ljubeznijo vseh žena vse dosedanje filmske ljubimce. Do danes sr še ni posrečilo nobenemu filmskemu igralcu, da bi prekosil nepozabnega Rudolfa Valentina. Za mentaliteto ženske je značilno, da tako žene kakor tudi mladenke niso navadno tako dolgo zveste enemu in istemu moškemu, pa naj bo ta še tako lep. Ameriško časopisje pozdravlja z zadovoljstvom vse te legije žena, ki romajo na grob nepozabnega Valentina in opominja današnjo generacijo na dejstvo, da smo imeli preje veliko več čuta in trdnih ljubezenskih vezi nego danes.
Danes norijo ženske istotako za film skimi igralci kakor za Clark Gablom, Fritschem, Gary Cooperom itd., toda samo za kratek čas. Kakor hitro se pojavi na filmskem obzorju novi zvezdnik, pozabijo na prejšnjega in norijo za drugim. Vedno morajo imeti nekoga, ki ga imajo rade. Da bi pa temu nosile še P(> smrti cvetja na grob, o tem ni govora. Takega filmskega igralca, ki bi bil ljub Ijen in oboževan tudi po smrti med današnjimi nimamo. Kaj šele po preteku desetih let!
Vse žene, ki romajo na grob svojega oboževanega Valentina, obžalujejo samo to, da njihov junak ni doživel zvočnega filma. V tem slučaju bi lahko slišale tudi njegov glas, to je oni glas, po katerem so tako zelo hrepenele v svoji mladosti.
.. l
Darujte za azilni sklad PFLI
'm /Miške Mouite
Mm&at ga sumom pecstaiM ktaijeu
t&isUtf ii
Včeraj zvečer ob 7. je bil v mestni posvetovalnici informativni sestanek predstavnikov mariborskih društev in organizacij v svrho razgovora o čim slovesnejši proslavi 14. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Sestanek je otvoril mestni predsednik dr. Juvan. Na sestanku se je izvolil poseben ožji odbor, v katerem so g. Kramberger kot zastopnik občine, profesor Struna kot predstavnik med-
društvenega odbora mariborskih sokolskih društev, kapetan Svoboda in g. Marino Kralj. Naloga odbora je, izvršiti potrebne priprave za proslavo ter sestaviti zadevni program. Svečanost je zamišljena kakor lansko leto z zbiranjem povorke, pohodom skozi mesto in stikom na Glavnem trgu, kjer bo v okviru pevskega in godbenega programa tudi nagovor mestnega predsednika.
Naredba peliciie radi tekstilne stavke
Ker je izbruhnila v tekstilnih tovarnah Rosner, Jugotekstil, Jugosvila, Tekstilna tvornica Ehrlich, Prva marib. tekstilna tvornica, tovarna Zelenka in drug, tovarna Thoma ter tovarna Doktor in drug v Mariboru stavka in se je upravičeno bati, da delavstvo ne bo obdržalo onega reda in discipline, ki je v takih razmerah najbolj potrebna, in da bo tako prišlo do nezakonitosti in nasilja, kar utegne imeti za vse prizadete nedogledne Posledice in škodo, sem prisiljen, da se prepreči vsako nepremišljeno dejanje, s katerim bi se moglo motiti javen mir in red ter ogrožati varnost ljudi in imovine, da razglasim sledečo n ar e d bo:
§ 1. V omenjenih tovarnah, kakor tudi v bližnji okolici tovarn se prepoveduje vsako zbiranje in shajanje oseb, predvsem vseh bivših in sedanjih delavcev označenih podjetij. Od te prepovedi so izvzete le osebe, ki spadajo k vodstvu podjetja in obratni delavski zaupniki v izvrševanju svoje funkcije.
§ 2. Prepoveduje se nu glede na določila zakona o društvih, shodih in posvetih vse sestanke v Mariboru, če je tem se Stankom namen razpravljati o sporu in delavskem gibanju v- omenjenih tovarnah. Takšen sestanek se sme vršiti šele ootem. ko predstojništvo mestne policije
izda za to na prošnjo svoj izrecni pristanek.
§ 3. Prepoveduje se kakršnokoli izražanje v pisani, tiskani ali govorjeni' besedi, s katerim bi se na delavstvo škodljivo ali razburljivo vplivalo ter izzivalo k neredom ali nasiljem ali vspodbujalo k stavki. Posebno velja ta prepoved za tako delovanje, če je podprto z grožnjami bodisi proti delavstvu ali podjetju.
§ 4. Vsakdo, kdor bi se pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan na podlagi čl. 69 točka 3 zakona o notr. upravi z denarno globo do 500 Din odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom do 10 dni. Kazen se bo izrekla neglede na sodno kazensko postopanje po kaz. zakonu. — Predstojnik mestne polici je, dr. Trstenjak.
#
V Mariboru stavka preko 4000 delavcev. V Hutterjevi tvorniei ne stavkajo. V Rosnerjevi tvorniei so delavstvo poslali za dva dni na dopust in se vršijo pogajanja. Uprava Zveze tekstilne stroke je sklenila: Tekstilna podjetja v Sloveniji bodo priznala delavske mezde in ostale ugodnosti, ki se bodo določile v kolektivni pogodbi za tekstilno stroko s povratno močjo O'*: 1. septembra 1936 dalje;
Naš novi roman
Z jutrišnjim dnem zaključujemo roman »Žrtev zveste ljubezni«. V soboto dne 5. t. m. pa prične izhajati v našem listu ve-lezanimiv -zgodovinski roman, ki je sestavljen na podlagi zgodovinskih dokumentov iz dunajskega dvornega arhiva. Naslov romanu je
S tesarskega &re$to!a v blaznico
V omenjenem romanu se odkrivajo zlo ceste intrige na dunajskem dvoru za časa Franca Jožefa I., katerih tragična žrtev je postala cesarica Charlotta mehiška, žena Maksimiljana, brata cesarja Franc Jožefa I. V romanu se na podlagi zgodovinskih dokumentov prikazujejo neverjetne spletke in rovarstva, ki so značilna za dunajsko dvorsko življenje ‘z polpretekle dobe.
Ktit&
Kino Union. Od danes dalje sijajna dunajska opereta »V veselem Dunaju«.
0 t&H Ut 0MIH
Hamu tiOtHpUiO ?
V nedeljo dne 6. t. m. ob i5. uri priredi bratsko pevsko društvo »Ruše« ve-tyo pevsko slavnost. Ipavčeva župa priporoča vsem bratskim pevskim društ-vom udeležbo te pevske slavnosti. Odbor.
Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi v petek dne 4. sept. ob uri v mali dvorani Narodnega doma Javno predavanje konservatorijskega pro esf>rja komponista Slavka Osterca sodobnih smereh v glasbi«. Vsestransko aktualen tema bo nedvomno vzbudil kimanje vseh inteligenčnih krogov. Dograditev koče na Kremžarjevem rhu. Dne 8. septembra je proslava dograditve koče na Kremžarjevem vrhu.
Pol 11. uri bo v kapelici poleg ko-?*služba božja. Železniške zveze so. od strani zelo ugodne.
Spremembe v sodni službi. Minister za pravosodje je pred uveljavljenjem v u-stavi določene sodniške stalnosti izvršil celo vrsto sprememb v staležu sodnikov na področju vse države. Med drugim sta upokojena sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Ivan Zemljič in starešine srez. sodišča v Konjicah G. Mihalič. Za sodnika Stola sedmorice (odd. B) je imenovan podpredsednik mariborskega okrožnega sodišča dr. Fran Pichler. V Maribor je premeščen za sodnika starešina sreskega sodišča v Brežicah dr. Vojteh Hočevar, nadalje Miroslav Rebol, doslej sodnik sreskega sodišča v Mariboru. Za starešino sreskega sodišča v Konjicah je imenovan Andrej Levstek, sodnik istega sodišča. Za sodnika okrožnega sodišča v Celje je imenovan dr. Fran Suhadolnik, sodnik sreskega sodišča v Ptuju. Starešina sreskega sodišča v Rogatcu je postal Franc Štefančič, doslej sodnik sreskega sodišča v Ptuju. Za sodnika sreskega sodišča v Celju je imenovan Jure Lesjak, doslej sodnik okrožnega sodišča v Celju. Pristav pri okrožnem sodišču v Celju B. Jereb je imenovan za sodnika sreskega sodišča v Murski Soboti. Sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Fran Kotnik je imenovan za starešino sreskega sodišča v Brinjah. K sreskemu Sodišču v Ormožu je premeščen dr. Friderik Fabijan, sta/rešina sreskega sodišča v Dol. Lendavi. K sreskemu sodišču v Dolnji Lendavi pride dr. Jakob Košan, starešina sreskega sodišča v Ormožu. K okrožnemu sodišču v Celju je premeščen dr. Ludovik Lobe iz Slavonske Požege. K sreskemu sodišču v Brežicah je premeščen Karoi Ivanc, starešina sreskega sodišča v Ro-
Bodnje IdefoMtHe vesti
Baza madridske vlade se razširi
MADRID, 2.. septembra. Prieto je izjavil, da bo predsednik vlade Gi-ral razširil bazo levičarske vlade. V vlado se bodo pritegnili nadalnji zastopniki socialistov, komunistov in Baskov.
Bombe, topovi, križarke
GIBRALTAR, 2. septembra. Reuter poroča: Begunci pripovedujejo, da so vstaški oddelki komaj 3 km pred Malago, pred katero se vršijo ljute in srdite borbe. Vstaška letala bombardirajo mesto. Prebivalstvo je v paničnem begu, da se reši na inozemske ladje. Vladni križarki »Miguel Cervantes« in »Libertad« so se spričo letalskih akcij vstaiev morali umakniti v tangerska vodovja. Vladno topništvo je pregnalo vstaška letala, ki so hotela bombardirati Madrid.
Borbe so znova vzplamtele
BARCELONA, 2. septembra. Hava6 poroča: Borbe pri Huesci so znova vzplamtele do velike srditosti. Vladna letala so občutno preprečevala akcije vstašev.
Tituiescu demantira
NIZZA, 2. septembra. Iz okolice Titulesca se doznava, da ni Tituiescu sprejel nikakšne ponudbe od romunske vlade, da bi Romunijo zastopal pri Društvu narodov.
Pred preorientacijo turške zunanje politike
ISTAMBUL, 2. septembra. 4. tm. prispe v Istambul britanski kralj Edvard VIII. V nedeljo 6. tm. bo v čast britanskemu vladarju velika regata jadrnic. »Haber« poroča, da bo kralj Edvard za časa svojega bivanja v Istambulu gost Kemala Ataturka. V političnih krogih se temu' obisku angleškega kralja pripisuje zelo velika važnost in se smatra, da ni izključeno, da bo sledila popolna preorientacija turške zunanje politike, ki bi se nekoliko odmaknila od sovjetske Rusije ter se močno približala koncepciji turško angleškega sodelovanja in prijateljstva.
gatcu. K sreskemu sodišču v Laškem pri deta Bogomir Roš iz Murske Sobote in Jožef Podboj iz Šmarja. K sreskemu sodišču v Mariboru je premeščen dr. Adolf Obran, doslej pri sreskemu sodišču v Ormožu. K sreskemu sodišču v Ormožu je imenovan Dušan Piponbacher, sodnik sreskega sodišča v Bihaču. Nadalje so premeščeni Ernest Rus iz Bugojne k sreskemu sodišču v Ormožu, Odon Planinšek iz Smederevske Palanke k sreskemu sodišču v Kozjem, Miloš Lečnik iz Zagreba k okrožnemu sodišču v Maribor, Zdenko Verstovšek iz Celja k sreskemu sodišču v Brežicah, Aleksander Trampuš iz Kozjega za namestnika državnega tožilca v Skoplje.
Smrtna kosa. V častitljivi starosti 83 let je umrla v Gozdni ulici 4 na Pobrežju zasebnica Marija Kac. Žalujočim naše' toplo sočutje.
Društvo »Nanos« proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v soboto 5. 9. v veliki dvorani Narodnega doma. Proslava se bo vršila takoj po povorki. Sodeluje tudi pevski zbor Jadrana. Za članstvo udeležba obvezna. Vabimo tudi o-stalo občinstvo! Jutri v četrtek članski sestanek ob 20. uri v društvenih prostorih.
Iz gledališča. Mladenke, ki imajo veselje do plesa, se sprejmejo v balet »Narodnega gledališča« v Mariboru. Prijave sprejema dnevna blagajna gledališča dne vno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure.
»Staribor« iina svoj mesečni sestanek v četrtek dne 3. septembra t. 1. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Na dnev nem redu je razgovor o intenzivnejšem delovanju v prihodnji zimski sezoni, o predavanjih in o agitaciji. Prosimo člane, da se zanesljivo udeležijo tega sestan ka, ki je zelo važen za razvoj kluba in da pripravijo predloge v smislu dnevnega reda.
Mestno kopališče bo zopet odprto v petek, dne 4. septembra.
Abituriente in visokošolce iz Maribora in bližnje okolice, ki še niso člani Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru, vabi odbor, da se udeleže 37. rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 3. septembra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma in se vpišejo v društvo. Na občnem zboru lahko dobe pojasnila o vpisu in o razmerah na raznih univerzah ter v akademskih društvih. Za člane DJA je udeležba obvezna!
Jadranska straža proda dve vozni karti izpod cene za potovanje iz Splita do Kotora in nazaj. Informacije dobite v Gregorčičevi ulici 26, pritličje.
Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 6., ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ul. 4. Šolski program brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra.
Sprejem dece v mestno dnevno zavetišče. Tiskovine za prošnje v svrho sprejema dece v dnevno zavetišče se dobe pri mestnem soc. političnem uradu na Rotovškem trgu ali pri upravi mestnega Mladinskega doma v Koroščevi ulici. Izpolnjene prošnje potrjene od šolskega u-pravitdjstva in mladinskega predstojnika, je oddati pri upravi zavoda 7. 9. ali 10. t. m. Deca, ki bo sprejeta, bo o tem pravočasno obveščena potom upravitelj-stva šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. t. m. po pouku in topo možnosti v spremstvu starišev.
Kopališče na Mariborskem otoku. S 1. septembrom je uvedena v kopališču na Mariborskem otoku celodnevna kopalna tura in veljajo dopoldne kupljene vstopnice za ves dan.
Kako je z vremenom. V smislu današnje dunajske vremenske napovedi se nam obeta menjajoče se oblačno vreme brez posebnih padavin!
Posnemajte! Akademik g. Edgar Košak je izročil iz najdenine 60 Din tukajšnjemu reševalnemu oddelku.
Cigana pred velikim kazenskim senatom. Danes dopoldne se je vršila pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti 25-let-neinu ciganu Gezi Kovač-Šarkezij ter njegovemu 21-letnemu bratu Adalbertu, ki sta obtožena, da sta izvršila dne 9. maja t. 1. na cesti med Brezovci m Ša-lamonci v Prekmurju roparski napad na posestnika Karla Zoksa, ki sta ga cigana izropala ter mu odvzela i50 dinarjev, čevlje in nekaj drugih predmetov. Zoksa so okoli polnoči na cesti ustavili, mu nastavili vojaško puško ter ga prisilili, da je roparjem izročil vse, kai je imel pri sebi. Obtožena pa sta bila tudi, da sta izvršila več tatvin in sicer sta bila specialista v vlomih v kurnike. Pri razpravi je starejši priznal svoje grehe, dočim je mlajši tajil vsako krivdo. Razprava ob času poročila še traja.
SffOtUtO .pifakfC
Službene objave Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. V soboto dne 5. tm.
bo ob 17. uri na igrišču SK Železničarja mednarodna nogometna tekma SK Želez-ničar:Weizer Sportklub, Weiz. Službujoči odbornik g. Fišer. V nedeljo dne 6. tm. na istem igrišču SK Rapid :Weizer Šport klub s pričetkom ob pol 17. uri. Službu-ioči odbornik g. Mozetič. Na igrišču SK Rapid bo istega dne ob 9. uri predpoldne prijateljska tekma mladine SK Rapid in SK Železničar. Službujoči odbornik gosp. Franki. Na proslavi petletnice Gradjan-skega SK iz Čakovca sodelujejo še klubi: Mura, ČŠK in varaždinska Slavija. In sicer igrajo dne 6. tm. pari: SK Mura -Gradjanski, Slavija - ČŠK ter zmagovalca gornjih srečanj. Dne 8. tm. pa ČŠK -Gradjanski SK, Čakovec. Tajnik.
Stran ri.
Mariborski »V« S er h lit« Jnii
/ Mari To o r u, 3ne 2. IX. 1936
Ptujske .umive
Novi grobovi. V ptujski hiralnici sta umrli: Terezija Šefcig v visoki starosti 94 let; rojena je bila 25. avgusta 1842. v Slovenski Bistrici, pristojna pa v Maribor, in Ana Golob iz Osluševec v starosti 68 let. — Blag jima spomin!
Incident. Pri večernem vlaku, ki odhaja iz Ptuja ob 20.30 proti Maribor v, se je pojavil v nedeljo dne 30, avgusta pri blagajni možakar in zahteval vozni listek v nemškem jeziku .»nacli Mar-burg«. Ko ga je blagajnik opozoril, da pozna le Maribor in ne Marburg, je postal možakar nenadoma skrajno rabiaien in je končno od jeze udaril s pestjo po blagajniškem okencu s tako silo, da se je šipa zdrobila na drobne kosce. Pri tern je bil v nevarnosti blagajnik, ker so kosci zleteli proti njegovemu obrazu. Nasilnež pa se je pri tem na levi roki nevarno porezal in je kri curkoma tekla po tleh. Na kolodvoru službujoči orožnik je nasilneža prijel in ga legitimiral, pri čemer se je izkazalo, da je identičen z nekim R. K. barvarjem iz Maribora. Za svojo surovost se bo zagovarjal pred sodiščem. Ta neokusni incident ie povzročil pri občinstvu, ki se je nahajalo v kritičnem času na kolodvoru opravičeno ogorčenje.
Otroci zanetili požar. V nedeljo se je posestnik Mihael Lozinšek v Podlehniku oddaljil od svojega doma, pustivši tamkaj le otroke 3 do 7 let stare. Otroci so prišli na nesrečno mislel in znosili kup gorečega oglja v listu jak in ga tam z listjem pokrili. Nato so se podali pred hišo in se tam igrali. Med tem je začelo goreti listje in se je ogenj razširil na o-stala gospodarska poslopja in konečno še na hišo samo, Vsi objekti so zgoreli do tal. Reših so le del pohištva. Škoda se ceni na 30,000 dinarjev.
%mm m Dmvmiske daime
Na kraljev rojstni dan priredi SK. Slov. Konjice svoj prvi športni dan. Je to obenem prva večja športna prireditev vse Dravinjske doline. Kolesarji tekmujejo za prvenstvo konjiškega sreza na progi Slov. Konjice—Celje in nazaj. Start in cilj pred Narodnim domom v Slov, Konjicah. Zmagovalec prejme naslov prvaka konjiškega sreza, prvi trije dirkači pa primerna darila. Popoldne bo na klubskem igrišču v Slov. Konjicah nogometni turnir.
Hmeljski pridelek je letos dokaj deber. Z nabiranjem so sedaj gotovi in v sušilnici, ki je last »Hmeljarskega društva«, dan in noč sušijo nabrani hmelj.
I udi v privatnih sušilnicah imajo mnogo posla. Prekupčevalci že pridno hodijo in kupujejo hmelj in sicer kilogram po 25 Din. Nekateri še špekulirajo in čakajo, da se bodo cene dvignile, drugi pa, ki rabijo denar, pa ga že prodajajo. Obiranje hmelja je Šlo dokaj hitro izpod rok, saj je bilo poleg domačinov tudi 1.30 na-
biralcev in nabjralk iz Logatca, ki so prišli v Marenberg, da si prislužijo par dinarjev za zimo. Toda ti dinarji so bili krvavo prisluženi, saj so ponekod plačevali komaj 1.50 od merce in je moral nabiralec zelo hiteti, če je nabral na dan sedem meric in zaslužil 10.50 Din.
Kakor že večkrat javljeno priredi Put-nk od 17. do 18. septembra izlet z avto-karom v Maria Zeli. Cena Din 200.
12. in 13. septembra 2 izleta z avtoka-rom na velesejem v Graz. Vozna cena 100 Din.
Udeležence izleta na Omišalj opozarjamo, da je zadnji rok prijave, dne 3. sep tembra do 12. ure. Iz Maribora odpotujejo v soboto 5. sept. ob 21.10 z brzovla-kom in ne z osebnim ob 18. uri. Cena o-stane ista t. j. Din 1.100, Izletniki se vrnejo v Maribor 21, septembra ob »2.55 zjutraj. Poslužite se te izredne priiike. Vse nadaljne informacije in prijave pri Putniku.
Uaieeki
OČKA IN STRIC BRUNDATA.
Ljubljanski stric, popoldanski glas o-čko »Slovenca«, se je te dni obregnil ob »Jutro« in »Večernik« radi poročil o šent lovreškem slučaju. Že »Jutro« Je temeljito obračunalo z ugotovitvijo:	»Neka-
teri farizeji so se obregnili ob nas, češ da s poročanjem o tem potoku preganjamo letoviščarje s Pohorja. Sodimo, da je treba resnico povedati in za vsako ceno odstraniti vir zla, ne pa zamolčevati stvari pri katerih gre za človeška življenja,« Ko so padle tri človeške žrtve, smo spregovorili ter ugotovili, da gre za nesrečno naklučje, kakršnih je pač veliko v življenju in da so tudi preprečene možnosti novih posledic. Morda sodi ljubljanski stric po svojih metodah če brenči o senzacijah. Nam m šlo za senzacijo, marveč za suhoparno ugotovitev gole resnice in številnih žrtev. Tudi o-čka »Slovenec« so pricapljali za ljubljanskim stricem ter nekaj zabrundali. Mi pa gremo mirno preko tega, ker vemo, kje so pravi vzroki tega obregovanja in brun danja, saj je bilo svojčas v obeh listih toliko krvavih zgodb, da se menda res ni-kdo ni upal sem v naše kraje. Radi tega je bolje ako bi očka in stric molčali. Očka in stric pa sicer lahko naprej brundata. Na njuno verodostojnost danes pač malokdo še kaj da.
ŠE KJE DRUGJE TAKO?
V dravskobanovinskem glasilu Jugo-slovenske radikalne zajednice smo čitali te dni v uvodniku v zvezi s španskimi dogodki:« »Isto se je sedaj še enkrat ponovilo v Španiji. Špansko meščanstvo je do zadnjega živelo v razmeroma dobrih gospodarskih prilikah. Toda, pri tem je imelo kaj malo smisla za stiske delavskih slojev, Žal tudi na katoliški strani ni bilo zadostnega razumevanja za socialno pravičnost. Papež Pij XI. se je že po zlomu
monarhije ponovno prizadeval, da bi raz gibal španski katolicizem v tej smeri. Zopet moramo reči, da se mu žal to ni posrečilo. O socialnih papeških okrožnicah so morda v poedinih krožkih debatirali, niso pa jih sprovedli v življenje, tudi tedaj ne, ko so imeli vsaj deloma v rokah politično oblast. Iz napačnih ozirov do katoliških veleposestnikov niso izvedli prepotrebnih socialnih in agrarnih reform, kar bi edino odgovarjalo socialni pravičnosti in zadovoljilo dve tretjini prebivalstva. Nič tega se ni zgodilo, čeprav je sv. oče španske katoličane prav posebej skušal za socialno delo razgibati (Madridska šola!). Zamudili so vse prilike, ki so se jim nudile, da ustavijo moderno krščansko socialno državo. Zato so sedaj v nevarnosti, da bodo duhovno in materielno vse izgubili.« Ni »Slovenec« pristavil, če se to izpraševanje vesti ne tiče morda še kakšne druge dežele v Evropi...,
V DVEH - TREH STAVKIH.
Črno satovje imajo čebele v Birmi, v zapadni Indiji. Te čebele so prav majhne in bivajo v votlinah dreves, ki imajo črno smolo.
Lev skoči po 9 do 10 metrov daleč.
#
Angleška in ameriška imena imajo večkrat zlog »Mac« pred imenom. Ta Mac je galskega izvora in pomeni »sin od«:
torej Mac Donald je: sin Donalda.
*
Ribam takoj zrastejo plavuti, če se jim
potarejo, kakor drugim živalim dlaka.
*
Biljard so v prejšnjih časih igrali zunaj in še kasneje so ga preložili v hišo. Najbrž je sukno na biljardu zato tudi zelene barve.
#
V Ameriki podirajo drevesna debla v
gozdovih s pomočjo elektrike. Za to vpo-
rabljajo posebno platinsko žico, v katero
napeljejo električen tok. Žica mora biti
pri tem močno napeta. Elektrika žico
razžari in v tem žarečen stanju prereže
vsako, pa še tako debelo deblo.
*
London ima približno 11 tisoč ulic. ki merijo v njihovi dolžini 3.300 kilometrov.
*
Jorgovan je perzijskega izvora in ga prenesli v Evropo pred približno 35n leti.
Mali o
Razno
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«.
Maribor. Zrinjskega trg 1, daje solidno trgovsKo izobraz bo. Nizka šolnina! Vpisovanje dnevno od 10.—U, ure. Zahtevajte prospekt! 3212
ŠOLSKE KNJIGE.
nove in rabljene za polovično ceno. Knjigarna Scheid-bach, Gosposka ' 28.	4351
LEŽARINSKl PROSTOR
v Mariboru vzamem v najem. Pismene ponudbe pod »Ležarinski prostor« na upr a vo »Večernika«,	4344
ZAHVALJUJEM
se g. Rudolfu Karbi da je odstopil od tožbe. Polajticr Peter.	4337
ČRNI KLOT
za šolske plašče in predpasnike nudi zelo ugodno Srečko Pihlar. Gosposka 5.	4257
ŠOLSKE TORBICE,
aktovke, nahrbtnike in pe-resnice vse v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	4119
Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, speciialist za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44.	2569
Sobo odda
DVE SOBI
lepo opremljeni, oddam gospodom. Uporaba kopalnice. Strossmajerjeva 28-11, stan. št. 9.	4328
Diiak
DIJAKINJO
sprejme boljša obitelj v o-skrbo. Klavir. Naslov v upravi.	4355
Samostojna gospa vzame BOLJŠO GOSPODIČNO (dijakinjo) v popolno oskrbo. Komarek J.. Betnavska 18-11. 4354
DIJAKINJO
sprejme boljša družina k hčer ki šestošolki. Mlinska ul. 34. 4349
DIJAKA
sprejme učiteljska rodbina na stanovanje. Nižješolec ima pomoč pri učenju. Pol ure od mesta. Vprašajte Pobrežje, Gajeva 17.  ______4346
DIJAKA
srednješolca sprejmem v lepo stanovanje z vso oskrbo po zmerni ceni. Nadzorstvo, klavir. Vprašati Koroška c. 102. pritličje.	4339
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam. Gregorčičeva 6. Tezno, pri postaji.	4350
Sončno, lepo
STANOVANJE
z dvema sobama, kabinetoh1 in kopalnico, verando in vrtom oddam s 1. oktobrom-Betnavska 65,	»338
Službo dobi
POSTREŽNICO
pridno, zdravo, vajeno vseh hišnih del sprejmem takoj. Malenšek. Jožo-Vošnjakova 21-111._____________ 4557
Sprejmem takoj ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
za popravila šivanega dela. Naslov v upravi »Večernika« 4352
Službo išče
Nagrado dobi kdor preskrbi dobro
STALNO SLUŽBO 30 let staremu moškemu, ki je priden, pošten, abstinent in nekadilec, odične preteklosti. Gre kot sluga, hišnik, ipka-sant itd. ali v tovarno. Obširne ponudbe na upravo pod ■Reden in čeden«. 4341
Posest
Eno in 2 sobno
STANOVANJE
oddam s 1. oktobrom oziroma s 15. okt. mirni stranki. Studenci. Ciril-Metodova 17. j nasproti pošte.________4,348
Ceneno
SPALNO PRILOŽNOST
dani dvema gospodičnama, ki sta čez dan zaposleni. Aleksandrova 44-11, desno. 4340
HIŠICO.
novo. 1500 nr vrta. drvarnico in vodo, v bližini Maribora prodam za Din 10.000. lahko tudi na obroke ali hranil, knjige. Vpraša se v trgovini Klavora. Zg. Radvanje. 4345
Na prodaj
ENODRUŽINSKA HIŠA. Pobrežje, Aleksandrova cesta 83.	4343
NA STANOVANJE in hrano sprejmem dva gospoda. Trg svobode I nad mlekarno.	4316
Kupujta svoje po* trobiilne pri naJih inserentlh i
A. K. :
Žrtev zveste llubeznl
Zgodovinski roman
»Ni se ti posrečila nakana, da me ubiješ. Meni je Bog bolj naklonjen kakor tebi, lppov. Jutri ob zori te bomo cvrli na grobovih naših mučenikov, ki si jih ti poklal, da bodo tudi oni deležni slasti, ki jo bomo uživali ob tvojih mukah; ti pa boš lahko pred smrtjo gledal svoje delo. Da bo muka popolnejša, te bom tam na grobišču spomnil še na nekaj zelo zanimivega.«
*
V taborišču vre kakor v panju. Vsi se pripravljajo na odhod v tisto znamenito globel vrhu klanca na poti v Madrid, kjer ie padlo toliko španskih vstašev. Vsi hočejo videti smrt zasovrazenega generala. Bandit pa si odbere samo četo kakih dvesto mož in odide z njimi.. Lewin-skega zvežejo z močnimi vrvmi in ga
53
privežejo k mezgu, poleg pa jezdi bandit, ki se boji, da bi mu ušel.
Še pred zoro prispejo na določeno mesto, ki je bilo usodno tudi za nesrečno Domio Frančiško. Na istem prostoru so že ponoči postavili veliko grmado. V sredo so zabili visok steber, h kateremu privežejo zdaj ujetega generala.
Telesne muke, ki so čakale generala, pa niso bile nič proti njegovim duševnim mukam. Bandit ga namreč žali in zasramuje. Najhujše mu je, ko ga začne zbadati z nesrečno Douno Frančiško. Pri tem trpi Stanislav neznosne muke, ki jih ne more več skrivati. Bandit neizmerno uživa ob tej nasladi.
»Hej, slavni general, kako ti kaj ugaja ta kraj? Meni se zdi, ko da bi bil v raju. Veš, zaupno ti povem, da se mi je
; tu prvič odprlo nebo, ko sem se nasitil tvoje boginje. Kako pa je kaj tebi ugajala božanska Donna Frančiška? Mislim, da je bilo bolj grenko. Danes se mi pa zopet odpira nebo, ha, ha, danes se bom pa nasitil tebe, ko boš stokal in vzdihoval v mukah. Ali vidiš, da je meni usoda bolj naklonjena kakor ,tebi? Mahni zdaj s sabljo in zapovej novi pokolj nad Španci, če moreš! Ha, ha, ha!«
Levvinski čuti, kakor da mu kdo počasi poriva nož v srce, ko govori bandit o nje govi ženi, nesrečni Donni Frančiški. Mišice mu v srditi jezi vzvalove, debele vrvi prično pokati. Nekaj banditov takoj priskoči in ga znova poveže.
Bandit pa med tem ukreše ogenj in pristopi h grmadi. Da bi dalje časa užival muke nesrečnega generala, prižge grmado čisto pri tleh. Vstaši zamaknjeno gledajo generala, nato pa ga prično zmerjati in pljuvati vanj. General molči, ne trene niti z očesom, da ne bi pokazal vstašem svojih muk.
Grmada pa gori čedalje hitreje. Ne-
srečni Levvinski je izgubljen, če mu nebo ne nakloni milosti. V mislih je pri svoji nesrečni ženi; sedaj se kesa, da je tako kruto ravnal z njo. Saj je bila pri vsenj tem vendar nedolžna. Vprav, ko začuti prvi žar ognja na svojih nogah, ga zap»' če vest. V tem trenutku se mu zbudi misel, da je to zanj upravičena kazen. Le to mu ne gre v glavo, da bj tak podlež, kakor je ta lopovski bandit, ostal nekaznovan. Tega vendar ne more dopustiti pra' vični Bog. Toda kakor da bi se vse za-rotilo zoper generala, ni nikjer čuti niti najmanjšega šuma ali ropota, nikjer m niti najmanjšega znaka o kaki bližajočise rešitvi. Ogenj objema skoro vso grmado, plameni že stegujejo svoje požrešne jezike po njem — kar ...
Tega ni mogoče povedati, kar se je z£° dilo v nekaj trenutkih. Dejanja so se vršila s filmsko naglico. Niti gledalec ne bi mogel slediti tem hitrim mahljajem, bliskovitim sunkom s sabljami.
(Konec sledi-.*
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVjKO REJA. Tfeka Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru
,