OSKAR ŠKULJ (1912-1995) V pomladanskem popoldnevu 11. apri la 1995 smo se številni prijatelji zbrali k zadnjemu slovesu od gospoda Oskarja Škulja. Rojen je bil 14. decembra 1912 v Trstu kot peti v šestčlanski družini slovenskih staršev. Oče, po poklicu mizar, je skupaj z ženo, doma s Primorskega, ustvaril dru žino v tujerodnem okolju, kjer je bilo sovraštvo do Slovencev vsakodnevna živ ljenjska izkušnja. In devetletni Oskar je doživel, da se je družina na nadvse skro men način preselila v Žlebič na Dole njskem, od koder je izviral očetov rod. Tam so z velikim trudom staršev usposo bili za bivanje preprost dom, a ne za dolgo. Ogenj je upepelil to skromno stre ho nad glavo, ob tej nesreči pa je zgubil življenje še en Oskarjev brat. Nesreča in veliko pomanjkanje so obremenili tudi družinsko harmonijo. Poslej je skrb za osirotelo družino slonela predvsem na materi in njeno plemenito podobo je po kojnik nosil v srcu vse življenje. Glasbeni talent, smisel za red in di sciplino, vztrajnost in privajenost na trdo delo so mladega Oskarja po končani me ščanski šoli pripeljali v vojaško glas beno šolo v Vršcu. To izobraževanje je dokončal na Glasbeni akademiji v Ljub ljani in postal klarinetist solist. Vojaški poklic ga je nato vodil po šte vilnih krajih naše nekdanje domovine od Beograda do Vršca, Džakovice in Tr- sata, kjer je poučeval mlade glasbenike. Poklicno pot je zaključil kot pomočnik kapelnika vojaškega pihalnega orkestra v Ljubljani. Leta 1938 je s Planinskim polkom pri šel v Škofjo Loko in tu ustvaril družino in dom. Mestu, ki ga je sprejelo, je obilo vračal z glasbenim znanjem, ki ga je razdajal in z njim več desetletij bogatil kulturno življenje. Se kot aktiven vojaški glasbenik v Ljub ljani je v naši glasbeni šoli začel po učevati mlade klarinetiste. Po upokojitvi je leta 1961 postal ravnatelj škofjeloške glasbene šole. S široko glasbeno anga žiranostjo in osebno delavnostjo je dal izrazit pečat delovanju glasbene šole. Njegovo ravnateljevanje je dalo nov po let glasbeni vzgoji: povečalo se je števi lo učencev, razvila se je individualna in skupinska instrumentalna in vokalna de javnost, uspešno so delovali simfonični in harmonikarski orkester, pa godalni 234 kvartet, ženski vokalni kvartet, moški oktet in drugi. Umetniško je vodil loški pihalni orkester, sodeloval pri pripravi operet Melodije srca in Planinska roža. V tem obdobju je škofjeloška glasbe na šola odkrila vrsto talentiranih mladih glasbenikov, ki so nadaljevali študij in postali glasbeni pedagogi ter člani pro fesionalnih in številnih ljubiteljskih sku pin. Leta 1965 je bil Oskar Škulj za svoje delo odlikovan z malo plaketo občine Škofja Loka. Spominski predstavitvi Oskarja Šku- lja pa je treba dodati še naslednje: njegov dom ob Suški cesti smo spoznali po ro žah in čebelah! Dobrih trideset let je čebelaril in bil med večjimi škofjeloškimi čebelarji. Živ ljenje čebel je postalo dopolnilo njegovi glasbeni naravi, redoljubnosti in delav nosti. Skrbno jih je gojil. Čeprav je začel čebelami že malo starejši, je v nekaj letih postal izkušen praktik. Uspeh pri čebelarjenju je botroval tudi večanju čebelarstva in tako je čebelaril tudi z. nad šestdesetimi panji. Bil je prevoznik in s čebelami je prepotoval kar precejšnji del nekdanje domovine od prostranih sremskih polj in skalnatih pašnikov Like do gričevnatih Goriških brd. Vrsto let je sodeloval v organih škof jeloške čebelarske družine in v delo vne sel izreden red, natančnost in dosled nost. Kjerkoli je sodeloval, je dana ob ljuba veljala, njegovo delo je čebelarje povezovalo in pletlo vezi dobrega sode lovanja in prijateljstva. Njegovo slovo od tega sveta je sov padalo s časom, ko smo v cerkvenem letu razmišljali o trpljenju našega Stvar nika, ki je prešel Kalvarijo, legel v grob in tretji dan z lastno močjo vstal iz groba. S to mislijo smo se poslovili od soseda, sokrajana. spoštovanega občana, voja škega glasbenika, glasbenega pedagoga in dolgoletnega škofjeloškega čebelar ja, gospoda Oskarja Skulja. Franc Rupar Valentin Bogataj 235