Leso Klil. Štev. <50 ELEFON: UREDNIŠTVA 23.67 UPRAVE 211 ■ 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 14. marca 1959 NAROČNINA NA HESECi Prejemau » upravi ali po pošli 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. — din Cena din 1- Konec češho-slovaške države S oodooro in na pritisk Berlina se bo danes Slovaška odcepila od ČSR in razalasila za samostojno in neodvisno državo — Novi državi, ki bo avtoritarna, bo stal na čelu monsignor dr. Tiso „kot oče slovaškega naroda" — Nemške, madžarske in po! ske čete na mejah ČSR BERLIN, 14. marca. Na izrecno povabilo Adolfa Hitlerja, ki je stavil v ta namen na razpolago tudi letalo, je priletel včeraj popoldne v Berlin odstavljeni slovaški ministrski predsednik dr. Tiso. Dr. Tisa ie sprejel najprej zunanji minister von Ribbentrop, ki ga je nato peljal k Hitlerju, kjer so vsi trije konferirali nad eno uro. Uradno sicer ni bil izdan noben komunike o konierenci, izvedelo se je pa, da je Hitler dal dr. Tisu pristanek, da sme razglasiti neodvisnost Slovaške. Zanika se pa, da bi postala Samostojna Slovaška sedaj ali v bodoče kakor koli odvisna od Nemčije. Dr. Tiso ja takoj po konferenci s Hitlerjem brzojavil v Bratislavo, naj se danes dopoldne ob 10. url sestane slovaški avtonomni parlament k izredni seji, ki se je bo udeležil tudi on, ki se bo medtem že vrni! iz Berlina. Na tej sc-ji se bo odločila dokončno nadaljnja usoda Slovaške in s tem ČSR sploh. ODCEPITEV IZVEN DVOMA. povedane so tudi vojaške prireditve za BERLIN, 14. marca. D/. Tiso je sinoči soboto, 18. t. m. Tekom noči ie dobila po drugi konferenci s Hitlerjem odletel na Reuterjeva agencija brzojavno poročilo, Dunaj, od koder je prispel davi v Brati- da so šli ves popoldan in večer vojaški slavo. FJovi slovaški minist.ski predsednik transporti skozi Monakovo na vzhod, dr. Sider je pozval včeraj Slovake na od- Pravkar je bil poklican pod orožje tudi por proti tuji intervenciji, pozneje je pa letnik 1913. Tekom dneva se je pričela spoznal brezupnost svojega položaja in rekvizlcija motornih vozil, zlasti tovornih izdal odredbo, da se vsi politični jetniki avtomobilov. takoj Izpuste. Dogodki so se pričeli nato TUJE ČETE NA MEJAH ČSR. razvijati tako naglo, da je nastal kaos. Na , MONAKOVO, 14. marca. Nemčija je zahtevo dr. Tise, ki jo je podprla tudi včeraj nenadoma vpoklicala letnik 1913. nemška vlada, sc je predsednik republike Vpoklic je prišel čisto nepričakovano in je dr. Hacha vdal in sklical za danes ob bilo na tisoče mladih ljudi s edi dela pri- 10. uri slovaški parlament k zgodovinski moranih takoj obleči vojaško suknjo. Že seji, na kateri sc ne bo odločila samo v soboto šle skozi Monakovo dol^e bodoča usoda Slovaške, ampak tudi vse kolone protiletalskih polkov. Tekom v3e-CSR. Dr. Hacha se je odločil za to šele ga včerajšnjega dne so obhajali trans-tedai, ko je sprevidel, da bi bil vsak odpor porti čet skozi Monakovo proti Dunaju po zaman. Kakšen bo sklep slovaškega par- železnici. Danes v zgodnjih urah pa so lamenta, ki ob času te^a poročila že zbo- paslrale Monakovo nepregledne vrste vo-ruje, ne more biti nobenega dvoma, ker jaških tovornih avtomobilov, a vštric so imajo pristaši samostojne Slovaške m?d korakale pehotne čete. Po Reuter-ju je poslanci veliko večino. Nova samostojna zbranih pred Bratislavo 20.000 SS napa-Slovaška bo po zanesljivih informacijah dalnih čet. Vzdolž češke meje je doslej totalitarna. Predsednik postane dr. Tiso, zbranih 14 divizij nemške redne vojske, ki bo dobil naslov »očeta slovaškega na-1 BUDIMPEŠTA, 14. marca. Madžarska roda.« Samostojna Slovaška bo baje skle*; vlada je poslala svoje čete na meje ČSR. Ministrski predsednik grof Teleki, ki se je vrnil z zdravljenju v prestolnico, je izjavil, nila z Nemčijo caj insko zvezo. NEMŠKE ZAHTEVE V PRAGI LONDON. 14. marca. Kljub demantijem nemške strani vztraja agencija Reuter da računa na novo korekturo mej v korist Madžarske. . ... . . ». x.. , , « . VARŠAVA, 14. marca. Poljski uradni ^ - varovali včeraj strikL rezervi- P Sodom dr. Tise v Berlin praški osre" ie z c^c ®^Is(r 1 v , da poVzročila ta vest veliko začudenje, in zavzame stališče do nemških zahtev. NEMŠKI VOJAŠKI UKREPI LONDON, 14. marca. Dasl je nemška vlada uradno demantirala vesti o ultima- to tembolj, ker nemško veleposlaništvo vzroka Goeringovega nenadnega odhoda ni pojasnilo in je bilo nasprotno uradno napovedano, da bo Goering prišel 23. t. m. tu Pragi, poroča agencija Reuter, da je . v Rim in da bo odpotoval nato celo v Ita- treba pričakovati usodnih dogodkov, ker je Hitler proti svojemu pričakovanju naletel v Pragi na odpor. Zato napada sedaj nemški tisk s tako srditostjo Čehe in Iijansko Libijo. Njegov odhod je vsekakor v zvezi z dogodki v ČSR. Pred odhodom je. Goering Izjavil, da se je v San Remu odpočil in okrepil, upa pa, da se Prago, kakor jih je le lani, in Jim očita bo kmalu spet vrnil, vseh vrst grozodejstva nasproti nemški j POSVETOVANJA V PARIZU IN LON-manjšini, da pripravi s tem nemško jav-| DONU nost na eventualne ukrepe. Ta tisk tudi I PARIZ, 14. marca. Včeraj popoldne sta piše, da se je na Češkem pripravljal pre-j se sešla francoski In angleški ministrski vrat in da so nameravali poklicati nazaj, svet k nujnemu posvetovanju ter bila ves dr. Beneša. Angleški in francoski tisk se- j čas v medsebojnih telefonskih stikih. Pred veda vse te vesti demantira. Pač pa po- met posvetovanj je bil položaj na Slova-roča, da je bl!o zadnje dni opaziti močno škem in s tem v zvezi vprašanje garan-gibanje nemških čet vseh vrst orožja sko- cije nedotakljivosti novih mej ČSR po zi Morakovo v smeri proti češki meji. Franclji In Angliji. Baje je bilo sklenjeno, Včerr’?.?‘a proslava ob’etnice priključitve da v sedanjem primeru vprašanje uve-Avstrlj- ’n p ihod Hitlerja na Dunai sta j Ifavllen*a garancij še ne prihaja v poštev, bila edrovedana. Hf*!er je ostal v Beril-: ker se nanaša sr m o na primer napada nu, da sprejme dr. Tiso, čete so pa odšle. od zuna<. Obe vladi sta ostali v stiku tudi z Dunaja v smeri proti severovzhodu. Od- i vso noč. LONDON, 14. marca. Zunanji minister lord Halifax je zaprosil tisk, naj poroča o dogodkih v ČSR z največjo objektivnostjo. MACHOV GOVOR PO RADIU DUNAJ, 14. marca. Odstavljeni propagandni šef Mach je izrekel včeraj hude očitke na naslov praške vlade. Dejal je, da je imela Praga namen slovaško avtonomijo enkrat za vselej odpraviti. Čete na Slovaškem so sestavljene iz 60% Čehov, čeprav je bilo dogovorjeno, da bodo na Slovaškem služili samo Slovaki. Praška vlada si je popolnoma brez podlage izmislila, da se je pripravljal na Slovaškem za 12. t. m. prevrat, samo da bi našla povod in opravičilo za svoje samovoljne korake proti avtonomiji slovaškega naroda. Hotela je obnoviti češko centralistično nadoblast. S svo*o brutalnostjo je pa napravila Slovakom samo uslugo, ker je sedaj konec vseh obzirov in vstaja iz teh dogodkov končno popolnoma svobodna in samostojna Slovaška. To se bo zgodilo prej kakor kdo pričakuje. NEMŠKA POROČILA BERLIN. 14. marca. Položaj na Slovaškem postaja vedno bolj nemiren. V deželi je vladala včeraj zmeda In v Bratislavi je postajalo od ure do ure bolj napeto. Češko vojaštvo je opustilo vsako obzirnost, zasedlo vsa javna in tudi mnoga zasebna poslopja. Po mestu patruljira okoli 50 tankov. Veliko osvobodilno zborovanje pred gledališčem je policija razgnala In celo množico ljudi zaprla. Odstavljeni šef propagande Mach je pribežal včeraj na Dunaj, kjer je Imel po radiu govor In dejal, da je svoboda slovaškega naroda zagotovljena. Slovaki sl ne bodo od Čehov ničesar več dovolili, ker nimajo na Slovaškem nič več Iskati. Na Dunaju se je ustanovila tudi posebna slovaška legija, ki šteje že 6000 mož. Tekom noči se je slišalo po Bratislavi pokanje strojnic In bomb. Izbruhnili so tudi požari. DOGODKI V BRATISLAVI PARIZ, 14. marca. Agencija Havas poroča: Včeraj je češko-slovaška kriza ponovno izbruhnila v brutalni obliki. Vkljub temu da uživa nova slovaška vlada zaupanje slovaških avtonomistov, so na delu sile, ki hočejo vzpostaviti vlado ekstremistov. Včeraj so bratislavski Nemci Iz preko meje vtihotapljenih poročil prejeli ukaz, naj bodo pripravljeni, ker je intervencija od zunaj pred vrati. Položaj v mestu je bil nato miren do nastopa teme. Tedaj pa so prikorakali Hlinkovl gardisti v družbi z Nemci In imeli na glavnem trgu veliko zborovanje, ki se je kon čalo v velikem neredu. Nastalo je stre Ijanje na policijo, ki je morala uporabiti solzne pline. Bilo je tudi pet eksplozij. Pri tem je bilo 6 oseb ubitih. IZ DELA NEMŠKE KAMPANJE. BERLIN, 14. marca. Po vesteh iz Husta se je sodrga na Slovaškem in tudi v Karpatski Ukrajini spravila nad Nemce. Proti njim so bile uporabljene celo ročne bombe. Cehi se obnašajo brutalno. Pri Tirnovi je bila napadena skupina nemških učencev z učiteljem. Teror se je obrnil tudi proti Madžarom, češki vojaki so streljali včeraj na prebivalstvo v neki madžarski vasi blizu meje. V Malih Karpatih gore naselbine nemških gozdnih delavcev. Zažgali so jih baje češki komunisti. V Kladnu so Cehi napadli nemške. inženirje. Nemški klub je bil demoll-ran in zažgan. Podobni dogodki so se od igrali tudi v Pferovu in drugod. Zapiski Neville Chamberlain Malokateri državnik sedanjosti, razen velikih diktatorjev, je v širokem svetu tako znan, kakor sedanji angl. ministrski predsed. Neville Chamberlain, o katerega življenjski poti smo v »Večerniku« že ponovno pisali. Posebno znan je pa postal lani, ko se je za časa češkoslovaške krize vozil na sestanke s Hitlerjem v Berclitesgaden, Godesberg in končno na konferenco štirih v Monakovo. Svet ga je tedaj slavil kot »rešitelja miru« in to bi rad ostal tudi v bodoče, zato je baje izdelal načrt za sklicanje svetovne politične in razorožitvenc konference. Na prvi naj bi se rešila vsa sedaj sporna vprašanja med narodi sveta, na drugi pa naj bi se nehalo sedanje strahotno oboroževalno tekmovanje. Toda v Rimu in Berlinu ta njegova najnovejša prizadevanja že ironizirajo in zdi se, da Chamberlain tokrat ne bo dosegel slave, da ie svetu tudi drugič in dokončno rešil mir. S Chamberlainovimi metodami se def mir reševati samo tako dolgo, dokler se izpolni brezpogojno vsaka želja totalitaristov. Pstitični incident pri obedu Pariški listi poročajo o incidentu, ki po njihovem mnenju ni brez zveze z bližajočo se volitvijo prezidenta. Herriot, ki postopoma vabi k sebi poslance na obed, je pred dnevi povabil zopet nekaj poslancev, od katerih pa so nekateri pismeno odpovedali udeležbo, ko so zvedeli. da je povabljen tudi komunistični poslanec Marty. Trinast od teh desničarskih poslancev pa se je obeda vendarle udeležilo, toda na svojevrsten način. Ko je vstopil v dvorano Marty, so vsi demonstrativno odšli. Gospe Herrio-tovi pa so poslali cvetja. Ti poslanci so se potem sešli v bližnji restavraciji s predsednikom vlade Daladierjeni in z njim obedovali. Nekateri listi zagovarjajo predsednika parlamenta Herriota, ki hoče kot predsednik francoske zborni»e ostati nepristranski, drugi pa mu očitajo, da si je hotel za svojo kandidaturo za prezidenta republike pridobiti skrajno levico, s čemer pa je izgubil naklonjenost konservativcev. MerHo blaginje »Blaginjo v državi merim po svoji nepopularnosti. Moja naloga bo končana, ko bom najbolj osovražen mož v Angliji.« (Neville Chamberlain.) . Nemčiji manjka 17.400 Inženirjev »United Press« poroča, da je pomanjkanje delovnih sil v Nemčiji po nedavnem uvodniku v »Der Schvvarze Korps« tako veliko, da že ovira razmah in možnosti gospodarskega življenja. Zato je dal gospodarski minister navodilo, da bi se vsi nezaposleni ali pa le pomanjkljivo zaposleni umetniki posvetili koristnejšim nalogam. Odlok se nanaša predvsem na tiste umetnike, za katerih delovanje ni neizbežne gospodarsko-politične potrebe. —» Onfenjeni list poudarja, da manjka zdaj Nemčiji 17.600 inženirjev in da je samo ena fakulteta zasedena bolj kakor popolnoma — namreč teološka. »Der Schvvarze Korps« pravi: »Ti poklici, ki so za politični dvig Nemčije najmanj vredni, so najbolj zasedeni >n pri gospodarski krepitvi najbolj pogrešljivi, prenapolnjeni.« Maribor, 14. marca. Govorimo o oseh, o blokih, o kapitalističnih in komunističnih svetovih, povsod vidimo same pregrajc in utrdbene pasove. In vendar čutimo, da se svet v 20. stoletju vedno bolj krči, da se medsebojno vedno bolj bliža, čeravno vse prej kakor zbližuje. Nezadržno se torej iz podzavesti poraja zavest, da je vse človeštvo nujno povezano s skupno usodo. Iz tega izvira spoznanje, da na negativno stran usmerjene moderne tehnične in znanstvene pridobitve ženejo prav vse človeštvo v skupno propast. Od tcfd torej ta vsesplošna strastna želja po miru, ki je prej odraz zrelosti presojanja položaja, kakor pa propadanja. Kdaj bi sicer že bila izbruhnila vojna! Peščica ljudi prav to zavest mojstrsko izrablja in tišči človeštvo že dalje časa k robu prepada, a tudi ne za las dalje in črpa tako presenetljive koristi. Takšno stanje skrajne živčne napetosti Imenujejo moderno živčno vojno. Je nekrvava, a pije kri. Vprašanje, ki se postavlja, ni samo, kdo ima boljše živce, marveč ali more peščica ljudi, od katere zavisi usoda sveta, sploh še presodili, doklej bo na skrajnem robu nad prepadom še prostora zanje in za tiste, ki jih potiskajo obenj, ko l?hko naravni zakon teže in težišča oboje hipno preseneti, da skupno strmoglavijo v globino. Vrnimo se k praktičnemu dogajanju. Še nikoli se široke množice niso tako zelo zanimale za mednarodne dogodke, kakor danes. Bolj kakor bi to smelo biti! Kako tudi ne, ko se položaj iz dneva v dan spreminja. Dogodki pode drug drugega, tako da je treba sproti zavzemati stališča, kar povzroča, da se tudi mišljenja sproii spreminjajo, tako da so ljudje končno že čisto zmešani, ali pa vsaj dezorientirani. Takšno negotovost hočejo nekateri. Ko §o tako pripravili ugoden teren, sadijo z lahkoto cvetke svoje propagande, Ja potem požanjejo, kar so »pridelali«... V času abesinske krize je vstalo javno mnenje, recimo na Angleškem, pa tudi še marsikje drugod, enodušno z ogorčenjem proti Hoare-Lavalovem načrtu. Tega je določila vlada, ki je spoznala, da so jo prehiteli dogodki in da more edino na ta način rešiti, kar se rešiti še da. Javno mnenje, ki je v svoji pravični jezi grozilo, strmoglaviti vlado, ni moglo vedeti, kaj se je bilo med tem zgodilo za kulisami. — Izkazalo se je, čeprav prepozno, da si oober državljan ne sme domišljati, da ima samo on pravico, odločati v teh časih o zunanji politiki. Zameriti pa mu naknadno seveda ni, ker je živel v domišljiji, da še vedno živimo v starih časih, ko so diplomacijo po pravici primerjali s staro dobro šahovsko igro, pri kateri si sedita nasproti dva partnerja in v fair-igri izmenjujeta po starodavnih pravilih, večinoma po dolgih premislekih poteze, in si pridobivata zmago ali poraz kot plod miselnih argumentov. Dandanes, v času telefona, radia in le tal, ko se je treba neprestano in hipno odločati, je diplomacija zavrgla častitljivo šahovsko igro, in si je izbrala novo, pri kateri ni določeno niti število igralcev, ki se vsak čas menjajo; ni niti pravil, marveč se lahko vsak dovodošlec divje podi za prednikom in pri tem nihče ne ve, kdaj in kako se bo igra končala. Ni še dolgo tega, ko sta Kanada in Amerika z zadovoljstvom izjavljali, da ju stari, nori svat nič ne briga. Danes sta s starim svetom 2e v stalnih telefonskih razgovorih ... Okupacija Mandžurije se nam je zdela še pred leti zadeva Daljnega vzhoda. Danes je svet prišel do spoznanja, da je vsa naša zemlja na eni ladji in da se bomo vsi potopil?, ako bo tudi le eden ladjo poškodoval. Zato imajo Kitajci prav, ko pravijo, da se bo japonsko-kitajska vojna odločila v Evropi. Evropa sicer ne vodi več sama sveta, ie pa še vedno njegovo središče. o. 5. Italijanski odgovor Angliji V LONDONU SO NAIVNI, AKO MISLIJO, DA BODO POMIRILI ITALIJO IN NEMČIJO S KAKIMI KONFERENCAMI IN MILODARI RIM. 14. marca. »Popolo d’ Italia« ironizira londonski optimizem glede mednarodnega položaja ln zlast! tudi Chamber-!ainove načrte za sklicanje svetovne politične in nato razorožitvene konference List pravi, da so v Londonu več ko naivni, ako zares mislijo, da bi se dale italijanske zahteve nasproti Franciji in nemške zahteve po kolonijah odpraviti na kaki konferenci s tem, da bi se dale Italijanom v Tuniziji neke H»'70rične pravice, in Italiji razne koncesije v Džibutiju in Suezu, Nemčiji pa milostne pravice za soudeležbo pri dobavi surovin iz kolonij. Italija in Nemčija ne prosita nobenih mi-lodsrov in jih tudi ne sprejmeta. Kar se Italijan, aspiracij tiče, zahteve po Nici in Korziki, niso nobene fantazije ali sredstvo za kako izsiljevanje koncesij, ampak zahteve svetih pravic italijanskega naroda. Prav tako so pa v Londonu tudi naivni, ako mislijo, da se bosta Italija in Nemčija ustrašili angleškega oboroževa-nja. Dve novi angleški izjavi HALIFAXOV GOVOR O PRAVICI, MOČI IN MIRU. HOARE|EVO UPANJE V OHRANITEV MIRU. Ang:eška debata o brezposelnosti LONDON, 14. marca. V včerajšnji debati v spodnji zbornici o brezposelnosti so delavski poslanci očitali vladi brezbrižnost nasproti razjedajočemu socialnemu zlu. Državni podtajnik Buttler je v zagovoru vlade izjavil, da bo mnogo brezposelnih dobilo zaslužka pri oboroževalnih delih. Prihodnje leto bo vlada določila tričetrt milijarde dinarjev več za socialne namene, kakor za oborožitev, Če se ne upoštevajo oborožitvena posojila. Minister za delo Brown je pa dejal, da je brezposelnosti kriva splošna nesigurnost v svetu. Od vseh delavcev, ki so šli skozi vladna delovna taborišča, jih je našlo 80 odstotkov zaslužek. Brezposelnost je v primeri z l. 1930 mnogo manjša. LONDON, 14. marca. »Pravica brez moči je nezmožna, moč brez pravice je tiranija«, je dejal v včerajšnjem govoru v Cumberlandu zunanji minister Halifax. »Dajmo moči pravičnost, pravici pa moč, da bosta oba bistvena elementa zunanje politike prešla tudi v mednarodni položaj. Ne smemo opustiti nobene prilike, da narodi. Odstraniti moramo vsak nespora-narodi. Odstraniti moramo vsek nesporazum, da tako pripomoremo pravici do moči, utrdimo mir. Z utrditvijo svoje obrambe je Anglija pripravljena, razpravljati v vsakomer na temelju enakopravnosti in sodelovati pri reorganizaciji sveta. LONDON, 14. marca. Notranji minister sir Samuel Hoare je imel včeraj pred kanadsko trgovinsko zbornico govor, v katerem je poudaril izboljšanje gospodarskih razmer in izrazil upanje, da bo mogoče ohraniti mir. Fred Francovo ofenzivo »OIORNALE D'1TALIA« NAPOVEDUJE ZA TA TEDEN PRIČETEK FRANCOVE OFENZIVE NA MADRID IN ZNOVA OSTRO NAPADA ANGLIJO IN FRANCIJO. RIM, 14. marca. »Giornale d’Italia« napoveduje, da je vse pripravljeno za pričetek zadnje, odločilne ofenzive španskih nacionalističnih čet na madridski in ostalih frontah. List trdi, da je general Franco odbil vse predloge Miajeve vlade in se ne bo z nikomer pogajal o nobenih pogojih za mir. Republikanci se lahko vdajo, toda brezpogojno. Ako tega ne botio storili, pravi list, bodo Francove čete v desetih dneh v Madridu in zmaga bo zaključena enako z orožjem, kakor je z orožjem začela. S tem v zvezi napada Gayda znova brezobzirno Anglijo in Fran cijo, ki ju dolži, da igrata dvolično vlogo in bosta tudi soodgovorni za vso kri, ki bo na španskem še prelita, ker le oni podpirata republikance in jim dajeta potuho. MADRID, 14. marca. Vojni minister madridskega obrambnega odbora, polkovnik Casado, je včeraj izjavil, da pripravlja njegova vlada generalno likvidacijo državljanske vojne in da želi republikanska Španija časten mir, da pa žal ne pozna stališča generala Franca k temu vprašanju. MADRID. 14. marca. General Miaja je včeraj demobiliziral tri letnike rezervistov. BURGOS, 14. marca. Vrhovno poveljstvo Francovih čet je že razpostavilo težko topništvo okoli Madrida. Radio j Oviedo je včeraj javljal, da nacionalistična Španija ne pozna razlike med komunisti in republikanci in da oboje enako smatra za sovražnike. Parlamant brez parlamentarizma PRIPRAVE ZA OTVORITEV NOVEGA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA V ITALIJI. POPOLN OBRAČUN S PARLAMENTARIZMOM PO FRANCOSKI REVOLUCIJI. RIM, 14. marca. Fašistična Italija se danjih poslancev je bil prevzet v novo NOV PROTEST V TOKIU TOKIO, 14. marca. Velika Britanija in USA so včeraj istočasno protestirale tokijski vladi, ker je z razvrednotenjem kitajske valute v 11 zasedenih mestih bistveno oškodovala angleško-ameriške trgovinske interese. LETALSKA NESREČA V BELGIJI. BRUXELLES, 14. marca. Veliko potniško letalo je blizu BruxeHesa davi strmo-alavilo na tla. Tri osebe so se ubile. pripravlja na otvoritev novega fašističnega korporativnega predstavništva, ki zamenja dosedanji parlament in senat. Imena 650 članov novega predstavništva so bila že objavljena in za predsednika zbornice je bil imenovan oče zunanjega ministra grof Constanzo Ciano, za predsednika senata pa grof Giacomo Suardo. Novi poslanci se bodo imenovali »narodni svetniki« in ne bodo zastopniki ljudstva, ampak naroaa in države. Velik del dose- predstavništvo. Vendar ima novo pred stavništvo novo podobo in pomeni popolno oddaljitev od načela tistega parlamentarizma, ki ga je rodila pred 150 leti veli ka francoska revolucija. Novo predstavništvo zato ne bo imelo faktično nobenega vpliva ne na notranjo ne na zunanjo politiko Italije in bo obstajalo le zato, da se fašistični režim vsaj formalno ne bo zdel absolutizem vodje in njegovih pri-slušnikov. Poljska notranja politika VLADNA STRANKA, KI JE MED VOLIVCI V OGROMNI MANJŠINI, NAPOVEDUJE NOV BOJ PROTI OPOZICIJI, ČEPRAV JE V SEJMU LE PIČLO ZASTOPANA. VARŠAVA, 14. marca. Razmere v polj-| Ker je moč opozicije kljub temu, da je v ski notranji politiki so se v zadnjem času ( sejmu le pičlo zastopana, vendarle dejan-močno poostrile. Zaradi svojevrstnega sko tako velika, se je vladna stranka na- volivnega zakona in vladnih volivnih metod, poljski sejm (parlament) sploh ne predstavlja niti volje niti razpoloženja poljskega naroda. Najmočnejše poljske stranke se tudi zadnjih parlamentarnih rodne skupnosti odločila za novo brezobzirno ofenzivo proti opoziciji. Pričakuje se zato, da bo letošnje leto v notranji politiki zelo burno. Opozicija se pripravlja na odpor z vsemi sredstvi in zahteva raz- volitev sploh niso udeležile. Njihov nastop pust sejma ter nove volitve na podlagi pri občinskih volitvah je pa pokazal, da je njihova moč tako velika, da bi jim v sejmu pripadala dejansko dvetretjinska večina. Vse te opozicionalne skupine, zlasti kmečka in socialistična, pa stoje tudi v zunanji politiki na vladnemu kurzu popolnoma nasprotnem stališču in so posebno proti vsakemu paktiranju z NemCijo. novega volivnega zakona. Huda že'eTiiišica nesreča v Franciii CHAUTEAU ROULAND, 14. marca. Včeraj se je dogodila na progi Pariz— Toulouse velika železniška nesreča. Na progi je bila ovira, zaraoi katere je brzo-vlak pri Chateau Roulandu iztiril. Izpod ruševin so dotlej izvlekli 10 mrtvih in 20 iežko ranjenih. Z MOSKOVSKEGA KONGRESA. MOSKVA, 14. marca. Včeraj je na 18. kongresu komunistične stranke naglasil tajnik Andrejev, da je doslej še vsakdo, ki je poskusil kaliti mir na sovjetskih mejah, Izkusil moč sovjetske oborožene sile. Za njim je govoril Kruščev, ki je rekel, da si bo na mejah Ukrajine vsak fašistični napadalec razbil glavo. HITLERJEVA BRZOJAVKA PAPEŽU RIM, 14. marca. Ob priliki kronanja je nemški poslanik v. Bergen izročil papežu Hitlerjevo vdanostno brzojavko. Vsebina brzojavke, kakor tudi način, kako je bil akt kurtoazije izvršen, sta napravila v vatikanskih krogih najboljši vtis. PAPEŽEVA ZAHVALA KARDINALOM RIM, 14. marca. Pij XII. se je zahvalil kardinalskemu kolegiju za vdanostno izjavo in poudaril, da je pontifikat stoletja služil čisti resnici, ki jo današnji svet zametuje. Prosil je kardinale, da ga pri utrjevanju resnice vsestransko podpro. IZZA KULIS NEMŠKO-ŠVICARSKIH ODNOŠAJEV BERN, 14. marca. Ob priliki obiska lichtensteinskega kneza Franca Jožefa II. v Berlinu je bil od sprejema in svečanosti izključen švicarski berlinski poslanik, ki zastopa kneževino Liechtensteinsko v Nemčiji. Na zadevno vprašanje Švice je sedaj izjavila liechtensteinska vlada, da se je to zgodilo brez njene krivde in proti njeni volji. Sodelovanje je namreč odklonila nemška vlada, in to šele v trenutku, ko je bil knez že v Berlinu. KRIZA ANGLEŠKE TRGOVINSKE MORNARICE. LONDON, 14. marca. Združeni odbor vseh paroplovnih družb britanskega imperija je naslovil na agleško vlado nujen apel za podporo spričo velike krize, ki vlada že nekaj let v angleški trgovski mornarici. Kriza izhaja najbolj iz okol-nosti, da je 'padel promet preko panamskega prekopa od ene tretjine na dve tretjini, dočim se je istočasno dvignil japonski promet preko tega prekopa za dva petini. Še hujša je japonska konkurenca. pa tudi ameriška, na Tihem oceanu. Edino plovba skozi Sueški prekop in okoli Rta Dobre nade je še nekako normalna. Pri tem nazadovanju so prizadete tako Avstralija kakor Južna Afrika. Novi Zeland, Irska in Južna Rodezija. BORZA. Curih, 14. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 11.66, Newyork 439. London 20.63, Milan 23.14, Prr.ga 15.02.5, Berlin 176.40, Budimpešta 87.25, Bukarešta 3.37, Sofija 5.40. Vremenska napoved. Dež, v legali nad 600 metrov sneg. Kasneje južno vreme in zelo nestanovitno. Nekoliko topleje. Močni severnozapadni vetrovi. ITALIJANSKE IZGUBE V ŠPANIJI RIM, 14. marca. Vlada je objavila, da je od začetka državljanske vojne v Španiji padlo 3000 in bilo ranjenih 11.000 Italijanov. Smučarska porollla (»Putnik«, Maribor, 14. marca) Peca: —10, jasno, mirno, 20 cm pršiča na stari podlagi 50 cm, smuka odlična. — MozVska koča: —7, jasno, mirno, 15 cm pršiča na starf podlagi 60 cm, smuku odlična. Domat^zamski Vodstvo »Slovenske besede" Na prvi seji glavnega odbora Slovenske besede4', ki je bila 12. t m., se je izvršilni odbor konstituiral takole: predsednik: dr. K6stl Janko iz Ljubljane; I. podpredsednik: Majerle Ivo iz Maribora; II. podpredsednik: Mihelčič Ivan; I. tajnik: Vlahovič Vili; II. tajnik: Ražem Andrej; blagajnik: Mlejnik Rajko, vsi iz Ljubi j me; člani: dr. Puc Dinko, dr. Korun Milan, dr. Jug Slanko, Primc Rudolf, vsi iz Ljubljane; Medved Ivan iz Tacna, Kušar Jakob iz Notranjih Goric in Dolenc Karel iz Železnikov. — Celokupni glavni odbor šteje 30 članov in 15 namestnikov in 5 članov nadzorstva. V glavnem odboru so zastopani skoraj vsi glavni kraji Slovenije in vse stroke. Med drugimi važnimi sklepi je bilo soglasno sklenjeno, da se takoj preide na čim intenzivnejše delo za organizacijo društva „Slovenske besede“ po vsej Sloveniji in to v pravcu propagiranja za načela medsebojne strpnosti, predvsem pa v kulturnih vprašanjih Politična opredelitev Slovencev „Slovenci so prišli v Jugoslavijo strankarsko - politično opredeljeni v glavnem tako, kakor so bili pred in med vojno. Klerikalci in liberalci so po vojni spremenili nazive svojih strank, vodje in pristaši so jim ostali isti. Tako se je nadaljeval po prevratu v Sloveniji isti proces strankarsko politične diferenciacije, kakršen je obstajal že pred vojno. S hrvatskimi strankami so se slovenski politiki vezali le v nujnem primeru, vprav naprezali so se, da bi bili zavezniki srbskih strank. Etnični in zemljepisni značaj Slovenije sicer omogoča posebno slovensko politiko in znatni uspe hi povojne slovenske politike so rezultat povoljnega političnega položaja Slovencev med Hrvati in Srbi, manj pa zasluga njihovih politikov. Vsekakor so Slovenci dosegli v Jugoslaviji mnogo več kakor v Avstro Ogrski“, zaključuje „Obzor“ svoja razglabljanja. Sestanek Davldovičevih demokratov Dne 19. t m. se bodo sestali v Beogradu delegati Davidovičeve demokratske stranke iz vse države. Prisostvovalo bo okrog 200 delegatov, ki bodo razpravljali o novem stanju v državi in ukrenili vse potrebno za reorganizacijo stranke. Prosvetna karikatura V svojem ekspozeju je prosvetni minister Čirič dejal, da so naše srednje šole pred katastrofo. „Ono, kar se je do danes v naših srednjih šolah na-zivalo prosveta, je treba staviti v narekovaje. To je karikatura prosvete Temu je kriv sistem“. Zenske proti nepismenosti Žena-mati je poleg šole najvažnejša vzgojiteljica otrok. Duševna vzgoja družine zavisi od nje, zato je tem žalost-tieje, da ie odstotek naših nepismenih žen. posebno močan v krajih, ki so drugače med najplodnejšimi v državi. Zenska društva v primorski banovini so zdaj sklenil , da složno izvedejo akcijo za pobijanje nepismenosti. V vsej državi je 48.8 odst. nepismenih moških m 68 odst. nepismenih žensk! Stanje po banovinah je v odstotkih naslednje: moški ženske dravska 5.3 5.8 . dr inska 43.2 81.0 dunavska '7.5 39.5 moravska 38.8 83.7 primorska 44-1 69.8 savska 19.6 35.1 vardarska 55.7 85.5 vrbaska 59.9 85.8 zetska 48.8 82.9 Beograd 7.1 15.3 Od vseli nepismenih je v državi 1 milijon 557.931 moških in 2,850.540 žensk! Poglavje, ki bi moralo odločujoče čini-telje prvenstveno zanimati in pripomoči našim ženam do duhovne kulture. Zborovanje okoliških trgovcev v Ptuju Ptuj, 14. marca. Minuli teden se je vržila letna skupščina trgovcev ptujske okolice v Narodnem domu v Ptuju. Zborovanje je otvo-ri! predsednik Ivan Rašl s pozdravom zastopnika Zbornice za TOI g. Milka S e n 5 a r j a, zastopnika Zveze trg. združenj g. podpreds. Verbiča in tajnika g. dr. I. P u s t i š k a, preds. mariborskega združenja g. J a n k a K o s t a j n š k a. V svojem poročilu je poudarjal, da je stanje podeželskih trgovcev vse prej ko rožnato. Vendar pa bi se moglo izboljšati z malo več dobre volje merodajnih čini-teljev. Predvsem bi se morala vpeljati odgovarjajoča mera davka z ozirom na 'aktični zaslužek. Težka rana podeželske trgovine je današnje moderno krošnjar-stvo, ki se vrši kar z avtomobili. Stara nadloga je šušmarstvo. V ptujskem področju je močno razpaseno. Tajnik Joško Uršič je očrtal važnost novih telefonskih zvez, ki so bile lansko leto v teh krajih vpeljane. Na merodajna mesta je Hov te združenje poslalo spomenico za izboljšanje telefonske službe in poštnega prometa. Združenje je 30. dec. odločno protestiralo proti ustanavljanju veleblagovnic. Združenje šteje 301 člana. Novih trgovskih obratov je bilo prijavljenih 14, odjavljenih 16. Pomočnikov je 31, pomočnic 31, učencev 15 in učenk 17. Združenje je priredilo trgovsko nadaljevalni tečaj, ki je trajal 6 mesecev. Obiskali pa so ga le 3 vajenci in 6 vajenk. Tečaj je vodil g. Kveder, ravnatelj meščanske šole v pok. V ta namen je združenje prosilo za podporo na kr. banski upravi. Prošnja je bila brezuspešna. — Združenje razpolaga s skupnim premoženjem 53.227 din. — Uprava je stavila predlog, da se ustanovi 3-članska komisija, ki naj izpraša vajenca ali vajenko, predno je sprejet v uk. Za pobijanje nelojalne konkurence se naj izdela enoten cenik. Tuje tvrdke, ki ne razpolagajo z našimi domačini potniki, se odklanjajo. Za planinski dom na Boču OB JUBILEJNEM OBČNEM ZBORU PODRUŽNICE SPD POLJČANE Poljčane, 14. marca. V nedeljo zvečer je bil pri Mahoriču ubilejni X. občni zbor podružnice SPD Poljčane, ki je potekel ob živahnem zanimanju članstva za interese planinskega društva. Po čitanju zapisnika občnega zbora je predsednik g. VolfcetelSre-č k o kratko očrtal delovanje podružnice v preteklem letu. Omenil je vzroke in ovire, ki so nasprotovali uresničenju zidave zamišljenega planinskega doma na Boču, ki ga imata v načrtu podružnici SPD Rogaška Slatina in Poljčane, ki skupno upravljata vse bočke postojanke. Predsednik je poudaril, da bo tudi letos vprašanje zidave planinskega doma med orvimi, ki se bo zanj zavzemala podružnica ter upa, da bo letos prišlo do končne rešitve ter se bo z zidavo doma resnično nričelo. Vse zadevne priprave so v teku. V tajniškem poročilu je tajnik g. Miro R i t o n j a omenil, da bo preteklo 28. junija 10 let, odkar je bila podružnica ustanovljena, kar se bo slovesno praznovalo. Med letom je bila po odhodu oskrbnika Jermana rešena začasno zadeva oskrbnika, katero mesto se ponovno odda. Podružnica šteje 75 članov. Blagajniško poročilo je podal učitelj g. Šolar Franc in izkazuje okrog 19.000 din dohodkov in 7000 din izdatkov. Odboru je bila za njegovo delo izglasovana razrešnica. Pri slučajnostih so nekateri Člani ugotovili, da bo tu in tam potreba popraviti markacijo in namestiti ponekod kažipote, zlasti na studeniški strani pri tako zvanifo Fermi lah. V ostalem pa bo, kot že omenjeno, osredotočeno vse delo za planinski dom na Boču in pa za proslavo društvene desetletnice. Veliko delavsko zborovanje Preteklo nedeljo je bilo v Murski Soboti veliko delavsko zborovanje, ki ga je organizirala Zveza poljedelskih delavcev. Pred zborovanjem je bil občni zbor Zve-ze poljedelskih delavcev, ki šteje 10.126 Slanov. Po občnem zboru je bilo na Glavnem trgu zborovanje prekmurskih sezon- skih delavcev, ki se jih je zbralo več tisoč. Poleg drugih je govoril tudi minister g. Snoj. Govorniki so poudarjali, da je še mnogo nerešenih vprašanj sezonskih delavcev. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki bo odposlana ministru za socialno politiko. Delo severnih borcev Središče ob Dr., 14. marca. V Središču so se zbrali v nedeljo bivši severni borci, da na rednem občnem zboru čujejo poročila svoje društvene upra-Občni zbor je ob prisotnosti številne-?a članstva vodil predsednik tov. I. N a j-ž e r, šol. upr. v p., ki je v kratkih besedah tolmačil delo upravnega odbora ter podal besedo navzočemu zastopniku glavnega odbora iz Ljubljane, tov. Krista-nu. V lepo zaokroženem poročilu je podal zastopnik Legije izčrpno poročilo o delu in smernicah glavnega odbora, katerega čakajo v novi poslovni dobi še mnoge, neizpolnjene zahteve, katerim pa bomo s trdim in nesebičnim delom lahko kos, posebno še, ko je tudi vse naše članstvo trdno odločeno, podpirati prizadevanje glavnega odbora z vsemi svojimi močmi. Poročilo so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem na znanje ter si nato izvolili upravni odbor, sestoječ iz vseh dosedanjih odbornikov, kar priča o lepi skupnosti bivših severnih borcev. o. Iz sodne službe. V višjo položajno skupino so napredovali sodniki Zvonko Dokler v Ptuju, Janko Karlovšek v Brežicah in Vladimir Kraut iz Celja. Premeščen je sodnik Bruno Inkret iz Kostanjevice v Šmarje pri Jelšah. o. V ljubljanski okolici Je še vedno slinavka. Ker v okraju Ljubljana-okolica še vedno razsaja slinavka in parkljevka, ]e živinski sejem v Ljubljani prepovedan. o. Mesto zdravnika je razpisano. Razpisana je služba zdravnika združene obline Velikih Lašč. Prošnje je vložiti banski upravi najkasneje do 24. t. m. o. Gostovanje ruškega Sokolskega gle-lališča na Pragerskem. Sokolsko gledališče Ruše je v nedeljo gostovalo na Pragerskem sokolskem odru z igro »Pesem s ceste«. Dvorana se je napolnila kljub slabemu vremenu malone do zadniega kotička. Potek igre je bil res lep. Po končani prireditvi se je brat starosta Božič Roman v kratkih besedah zahvalil gostom in obenem izrekel vsem igralcem hvalo, ki so si jo v resnici tudi zaslužili. o. Prvi transport sezonskih delavcev. Ker so za odhod naših sezonskih delav- cev potrebne konvencije z drugimi državami že sklenjene, bo prvi transport sezonskih delavcev krenil iz Prekmurja že v drugi polovici tega meseca. o. Sainarijanski tečaj. Pod okriljem društva RK se je pričel v sredo v pekel-skl šoli pri Poljčanah samarijanski tečaj. Predsednik društva, banovinski zdravnik dr. Hronovsky, je predaval za uvod o človeškem telesu m delovanju njegovih organov. Predavanja se bodo nadaljevala zaporedoma vsako sredo v pe-kelski šoli od pol 20. ure dalje. o. V Ljutomeru je umrl 58-letni posestnik Aleksander Anošek. Pogreb bo v sredo ob 16. url. o. Obrtno zborovanje v Ljutomeru. V nedeljo bo v Ljutomeru veliko obrtno zborovanje, za katero je v mestu in okolici veliko zanimanje. Ceffe c. Odpuščeni delavci. Tekstilna tovarna Ogrizek in Themel je odpustila v Sv. Petru vse delavstvo, okrog 100 po številu. Odpust utemeljuje podjetje s pomanjkanjem slrovfti. Zato že pri nakupu Aspirin tablet pazite na »Bayer«-jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina. A S P 1 R ! N TABLETE Ogfu! reg. pod S. brejtm 32608 od a. XI. c. SK Celje naj bi po načrtu občine izgubil radi gradnje sodne palače na Glaziji igrišče, ki naj bi bilo po pogodbi SK Celja z občino 50 let v uporabi kluba. KS Celje je vložil na vseh pristojnih mestih do ministrstva ugovor proti temu načrtu. Mogel bi se najti za novo sodno palačo primernejši prostor. c. Brezposelnost je po podatkih Borze dela dosegla 10. t. m. 1458 zabeleženih brezposelnih, 1266 moških in 192 žensk. 1. t. m. je bilo zabeleženih 1440 brezposelnih, 1255 in 185. Borza išče 6 hlapcev, 4 rudniške vozače, 6 kopačev, 1 elektro-monterja s srednjo tehniško šolo ter več kuharic, služkinj, sobaric i. dr. c. Srnjaka so pojedli. V Košnici je neki bajtar ustrelil srnjaka na posestvu g. Rakuše. Družina si je pripravila pojedino, kožo pa so skrili v gnoj. Orožniki so prišli divjim lovcem na sled in so jih pozaprli. c. Pustne posledice. Neki V. F. je prijavil policiji, da mu je bila uktadena ura z verižico. Policija je šla na delo in ugotovila, da je gospod uro na planinskem sejmu zastavil, ko mu je zmanjkalo denarja. c. Sokolsko društvo Studenci iz Maribora priredi v soboto v celjskem Mestnem gledališču dramo »Otroška tragedija«, ki jo bo režiral Jože Babič iz Maribora. Ptui p. Nesreča pri kopanju studenca. Pos. Čeh Jožef iz Krčevine pri Vurberku si je sam kopal studenec. Zemljo so izvla-čevali na škripce. Te dni je že dokopal do 25 m. Zaradi neprestanega vlačenja je vrv že popustila in je v višini 18 m s polno posodo zemlje počila. Posoda je zadela Čeha. Nevarno poškodovanega in onesveščenega so ga privlekli iz studenca. p. Iz bolnišnice. Sem so prepeljali Horvata Franca, 30-letnega hlapca iz Velov-ljeka. Ko se je ponoči vračal domov, sta ga napadla z ročicami Zavec Franc iz Mostja in Vuzem J. iz Dornave in ga zb:-la po vsem telesu. — Isto se je zgodilo 23-letnemu kočarju Duhu Francu iz Kicarja. Na tega pa je navalil v noči Ciglar Alojz iz Kicarja z nožem. Prizadel mu je občutne poškodbe na glavi. p. Tujski promet v februarju. V tem mesecu je posetilo Ptuj 130 Jugoslovanov, 17 Nemcev, 5 Italijanov in 1 Madžar. »Prikloni se vendar, tepec!« »Ne morem, desno uho si ml pripel na desko!« Maribor Ob smrti Ljudevita Puclja V soboto smo poročali, da je nenadno umrl dimnikarski mojster Ljudevit Pucelj. Z njim je izgubil Maribor svojega edinega resničnega četnika in narodnjaka nevsakdanje vrste. Že kot mlad dimnikarski pomočnik je odšel pokojni Pucelj v Zemun in od tam v Beograd, kjer je postal za časa balkanske vojne 1. 1912. četnik. Bojeval se je s četniškimi oddelki proti Turkom za osvoboditev Južne Srbije in se odlikoval v raznih bitkah. Po je leta 1914. napovedala Avstrija Srbiji vojno, je bil Ljudevit Pucelj že zopet v Beogradu, kjer je stopil znova med četnike in nato med prostovoljce ter se udeležil vseh bojev; šel je težko pot čez zasnežene albanske gore na Kri in od tam v Bizerto v francoski Tuniziji, od koder se je vrnil s prostovoljsko legijo na solunsko fronto. V vrstah legije se je bojeval do zloma centralnih sil in z zmagovito vojsko prikorakal v Beograd, ki je postal medtem že prestolnica velike Jugoslavije. Po demobilizaciji je prišel zopet v Maribor, kjer je postal samosto- jen dimnikarski mojster in agilen delavec v raznih narodnih iu patriotičnih društvih. Leta četovanja v balkanski in svetovni vojni pa žal niso ostala za Puclja brez posledic. V obeh vojnah je bil ponovno nevarno ranjen, kar je v zvezi s presta-nimi napori razrahljalo njegovo prej tako krepko zdravje. Mučila ga je zlasti božjast. V zadnjih letih je polagoma živčno hiral in vedno bolj propadal, dokler ni nazadnje telesno strt in duševno zagrenjen za vselej izdihnil. Pokojnik je bil direktni soborec kralja Aleksandra I., ki ga je ob svojem obisku v Mariboru takoj spoznal in poklical k sebi. S samoizobraževanjem si je pridobil obsežno znanje in je obvladal poleg slovenščine tudi srbohrvaščino, nemščino in francoščino. Bodi mu ohranjen Časten spomin! Njegovo ime bo ostalo trajno zapisano med. prvimi graditelji skupne svobode Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tovarna bo prenehala obratovati Zvedeli smo, da bo s 1. aprilom prenehala obratovati mariborska tovarna čokolade »Mirim« v Košakih. Nedavno je stopil kot družabnik v podjetje veleindu- strijec Bizjak iz Zagreba. Govori se,'da bodo tovarno »Mirim« polagoma prenesli v Zagreb. Baje je več delavk že odpuščenih. Iz Studencev V četrtek, dne 16. marca, ob 19. uri predava na Ljudski univerzi g. Jože Lampret o »Gospodarstvu Slovenije«. Sledijo novice v besedi in sliki. Vstopnine ni. — Občinska uprava v Studencih odda dvoletno deklico, ki je brez staršev, za svojo. — Stojnice na Jožefovo smejo po uredbi okrajnega cestnega odbora stati le izven banovinske ceste Maribor-Stu-denci. Ker je občina Studenci pridobila velik prostor pri cerkvi, bo mogoče spraviti vse prodajalce na novo tržišče. — Nad 1100 kolesarjev je v Studencih, tako da ima skoraj vsak peti občan kolo. Število koles se od leta do leta veča. fclimm nesreča pohorskega drvarja Nedavno smo poročali, da so v mariborsko bolnišnico pripeljali 41-letnega drvarja Janeza Robiča s Pohorja. Imenovani je pomagal svojim tovarišem spravljati les v dolino. Ker se je Robič prepozno umaknil deblu, ki je drselo po riži, ga je sunilo v hrbet in mu zdrobilo hrbtenico. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna- Drvar je včeraj podlegel smrtnim poškodbam. m. Ljudska univerza. V četrtek, P6. t. m., bo predaval dr. Mirko Deanovič, univerzitetni profesor iz Zagreba, o temi »Dante in njegova poezija«. Označil bo dobo, v kateri je živel Dante, njegovo življenje v Florenci in v pregnanstvu. Prikazal bo Danteja ne samo kot genialnega pesnika, temveč tudi kot človeka, vernika in politika. — V petek predava isti predavatelj na osnovi krasnih skiop-tičnih slik o »Božanstveni komediji«. n. Poljanec Taras igra na koncertu 22. t. m. Dvofak: Sonatino op. 100, Lalo: Špansko simfonijo, Suk-Kocian: Chanson d’amour in Paganini; Sonato XII. e-mol. m. Strog pasji zapor je do nadaljnjega razglašen na teritoriju občine Studenci. m. Pilotski tečaj Aerokluba. Mariborski Aeroklub bo otvoril v doglednem času tečaj za motorne pilote. Vsi oni, ki bi se hoteli udeležiti tega tečaja, naj javijo svoj naslov čimpreje tajniku Aerokluba g. Pivki (mestni vojaški urad). Udeležba je brezplačna. m Govori za može in fante bodo od srede do sobote vsak večer ob pol 20. uri v cerkvi sv. Rešnjcga Telesa v magdalenskem predmestju. Govoril bo bivši izseljeniški duhovnik g. svetnik Drago Oberžan. m. V Mariboru je po dolgi težki bolezni preminul dijak II. razr. realne gimn. Drago Ipavec, sin žandarmerijskega narednika na Pobrežju, star komaj 16 let. N. p. v m.! m. Lepo uspela mladinska prireditev. V soboto zvečer je bil v dvorani Ljudske univerze lepo uspeli komorni godalni koncert Podmladka Rdečega križa mariborske realne gimnazije. Brezhibno so izvajali svoje skladbe Zvonko Devide. Dora Močivnik, Franc Brglez. Mladen Devide in Radovan Vrabl ter želi dolgotrajna odobravanja. Čisti dobiček prireditve je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru. m. Nov odvetnik v Slovenskih goricah. V odvetniški imenik s sedežem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je bil vpisan g. Fran Satler, ki je že pričel s prakso. i. Materinski tečaj. Zvečer predava v Ljudski univerzi dr. Marin o zdravniškem stališču glede spolne vzgoje otroka od rojstva do pubertetne dobe. — V sredo pa se bo vršilo zaključno predavanje materinskega tečaja predsednice ge. J. Levstikove o temi »Tvoja govorica. mati, otroku svetinja!« m Viničarija je pogorela. V Poličkem vrhu v Slovenskih goricah je pogorela viničarija posestnice Marije Ge-pove. Škodo cenijo na 30.000 din. m Kaj vse izgubljajo v Mariboru. Pretekli mesec so na policiji prijavili naslednje najdene predmete: kovčeg s papirnatimi skodelicami, zlat poročni prstan, škatlico z risalnim orodjefn. aktovko s šalom in steklenico, odlikovanje Jugoslovanske krone, škarje, verižico, ročno žagico, par sivih rokavic in tri denarne zneske. m Pobegnil je neznanokam z doma 18 letni brivski vajenec Josip Vengerl. iz Krčevine. Za njim poizvedujeta orož-ništvo in policija. m Usoden padec 74 letne starke. Včeraj zjutraj je v Gregorčičevi ulici 74-letna zasebnica Marija Frangeš iz Ribnice na Pohorju tako nesrečno padla, da je dobila poškodbe na levi nogi. Poklicani reševalci so poškodovano starko pfepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m. 150 kg težak sodni akt. Te dni je ljubljansko okrožno sodišče poslalo v Maribor sodne akte v zadevi nekega poštnega uradnika, ki tehtajo 150 kg. V kratkem bo namreč razprava glede odškodnine, ki jo zahteva poštni uradnik za razna dela, za katera je sam založil potrebni denar. m Kdo ima dragocen prstan? Hišni posestnik Maks Stramljič z Glavnega trga je prijavil policiji, da je blizu svoje hiše izgubil dragocen zlat prstan z dvema briljantoma. Vrednost prstana je 4000 dinarjev. * Ali veste, tda so že prispele nove srečke državne razredne loterije? Prvo žrebanje novega kola bo sicer šele pri hodnji mesec, toda priporočati je, da mislite že sedaj na nakup novih srečk. Obrnite se radi tega' čimpreje in zaupljivo na našo hišo sreče in glavno kolekturo državne razredne loterije Bezjak, Maribor. Gosposka ulica 25, kjer je že marsikdo našel svojo življenjsko srečo! Polovična vožnja za Vlil. Mariborski teden, ki bo od 5. do 13. avgusta. Gen. direkcija drž. žel. je odobrila za vse obiskovalce Mariborskega tedna polovično vožnjo. Popust velja za dopotovanje od 1. do 13. avgusta in za, povratek od 5. do 17. avgusta. Običajen popust je odobren tudi za izložbeno blago. Za prihodnjo številko »Totcga lista«, ki izide jutri proti večeru, vlada veliko zanimanje. * Moderne budilke Že od din 65.— na-vgor, tudi na obroke brez povišanja cen* pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. * »Jadran« priredi skupno z društvi »Nanos«, »Kobanci«. zborom pekov, mojstrov »Planice« iz Peker, v soboto, dne 18. t. m., v vseh prostorih Narodnega doma proslavo 70-letnice rojstva g; Laha Jos., večletnega pevovodje gornjih društev. Vstop prost. Po proslavi ples! * Francoski krožek v, Mariboru vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo v sredo, 22. t. m., ob 18.30 v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4/1. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, volitve predsednika in polovice odbora, predlogi članov in slučajnosti. * Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru je prejela iz Budimpešte vprašanje, ako bi bilo mogoče najti na Pohorju, v Savinjskih Alpah ali kje drugje primerno stanovanje za 50 madžarskih dijakov ra dijakinj v starosti od 16 do 18 let. Ta skupina bi rada preživela v Sloveniji, po možnosti, v severo-vzhod-nem delu, počitnice od 5. julija do 25. avgusta, to je 50 dni. V eno sobo bi se lahko namestilo 3 do 5 dijakov. Prednost imajo kraji, kjer je možnost kopanja. Ponudbe z navedbo dnevne penzije je poslati č i m p r e j na naslov »Putnika« Maribor, Trg svobode-grad, tel. 21-22. Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul., tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta, tel. 22-13. Kino * Grajski kino. Danes veliki dramatsld film »Pečat spovednikove molčečnosti«, Po nedolžnem na smrt obsojen. * Esplanade kino. Sijajni francoski film izredno lepe vsebine »Poštarjeva hči« ?. Harry Baurom. * Kino Union. Do vključno četrtka prvovrsten francoski film »Nehvaležni ženin« s slavno in lepo umetnico Danielle Darieux. Mariborsko gledališče Torek, 14. marca, ob 20.: »Partija šaha«. Red D. Sreda, ob 20.: »Kralj Edip«. Prireditev drž. klas. gimnazije. Četrtek, ob 20.: »Pygmalion«. Red C. Prihodnja glasbena novost v mariborskem gledališču. Mariborska opera pridno študira Millockerjevo komično opero »Dijak prosjak«, ki si je že po krstni predstavi leta 1881 prodorno osvojila tudi večje svetovne odre. Kultura Bernard Shaw: Pygmalion Pygmabon je bil po grški pravljici kipar, ki je izrezljal iz slonovine tako lep ženski kip, da se je vanj zaljubil ter zaprosil boginjo Venero, da ga je oživela. Boginja ga je uslišala in Pygmalion se je s svojo stvaritvijo poročil. Ta zgodba je dala velikemu angleško pišočemu Ircu Bernardu Shawu simbolični naslov za komedijo, ki smo jo v četrtek videli po presledku več let v drugi vprizoritvi v našem gledališču. Delo je polno shawovske duhovitosti, a tudi satire na angleške in sploh človeške razmere, zato doseže povsod uspeh in ga je tudi pri nas. Komedijo je zrežiral »n insceniral g. VI. Skrbinšek z vso vestnostjo in znanjem, da moremo šteti »Pygmaliona» med naše posrečene predstave, dasi nas vse vloge niso popolnoma zadovoljile. Predvsem je vloga Elize Doolittleove presegala moči gdč. Branke Rasbergerje-v e. Njen nastop v tej vlogi moramo razdeliti na dva dela, na prvo polovico komedije, ko je Eliza še nekultivirano dete ce6te, in na drugo, ko ustvarita profesor Higgins in polkovnik Pickering iz nje olikano damo. V prvem delu se je skušala gdč. Rasbergerjeva posluževati mariborskega okoličanskege narečja, katerega žal ne obvlada. Njena govorica je bila zato neka narejena zmes. Prav tako tudi njena igra v tem delu ni bila prepričevalna. Bila je preveč narejena in prisiljena. Čim pa je z Elizo rasla v olikano gospodično s kultivirano govorico, je rasla tudi igralsko v vedno večjo višino in bila zopet tista talentirana in simpatična Branka Rasbergerjeva, ki jo poznamo iz njenih drugih uspelih vlog. Prvi del igre bi bilo zato treba na novo naštudirati jezikovno in igralsko, zlasti ako se namerava uporabiti »Pygmalion« za gostovanje v Ljubljani. Naravnost klasično gospo Higginsovo je ustvarila s svojo sijajno kreacijo gdč. Kraljeva. Zopet ena izmed njenih vlog, ki'jih ne bomo pozabili! Zelo močno je postavil lik prof. Henryja Higginsa tudi g. Vladimir Skrbinšek. Ponekod je dosegel s svojo igro višine, ki so ne-prekosljive, ostali pa so tudi nekateri šibkejši momenti, ki bi jih bilo treba obrusiti. To velja zlasti za začetne slike. — Močnega Alfreda Doolittlea je ustvaril g. Pavle Kovič, ki je bil vseskozi prepričevalen. Polkovnik Pickering gosp. Pavla R a s b e r g e r j a je pa bil premalo izrazit, nekako preveč pasivno podan. Med ostalimi vlogami je treba omeniti zlasti dobro podano go. Pearsovo ge. Za-krajškove in Klaro Hillovo ge. Sa-v i n o v e. Ostale vloge so odigrali dobro ga. Goriškova go. Hillovo, g. V e r-donik Fredyja Hilla, g. Blaž pohaja-ga. Gori n s kova ga. Hillovo, g.. V e r-ca in gdč. K r i ž a j e v a sobarico. »PygmaIiona« je sprejelo občinstvo v razprodanem gledališču tudi tokrat z navdušenjem. -r. k Gostovanje mariborske drame v Dol. Lendavi. V soboto, 18. t. m., zvečer bo gostoval mariborski dramski ansambl v Dolnji Lendavi, kjer bo vprizoril zelo uspelo igro »Pesem s ceste«. Z isto igro je gostoval nedavno pri Sv. Lovrencu na Pohorju in vzbudil izredno veliko zanimanje domačinov, ki niti niso vsi našli prostora v premajhni dvorani. Naša drama namerava v prihodnjih mesecih gostovati tudi v še nekaterih drugih večjih podeželskih krajih. k Razstava Černigoj-Cara v Mariboru. Dne 24. t. m. bo odprta v muzejskih prostorih v Gradu razstava tržaškega slovenskega slikarja Ugoja Caraja. Černigoj in Cara sta razstavljala nedavno v Ljubljani in dosegla lep uspeh. Iz Maribora bosta prenesla svoja dela še v Zagreb in najbrže tudi Beograd. Razstava bo odprta do konca meseca. k Ogromni uspehi Zinke Kunčeve. Slavna operna pevka Zinka Kunčeva, bivša članica ljubljanske in nato zagrebške opere, ki je angažirana sedaj v največjem opernem gledališču na svetu. Metropolitom v New Yorku, je dosegla zadnjič silen uspeji v »Aidi«, ki jo je pela z Benjaminom Giglijem. Kritika jo je ocenila kot najboljšo dosedanjo Aido. Na željo slavnega dirigenta Toscaninija bo pela Kunčeva v kratkem v Londonu v Beethovnovi »Missi solemnis«, nato bo pa nastopala na novem festivalu v Luzernu tudi pod Toscaninijevo taktirko. Pred vrnitvijo v Ameriko bo gostovala v Am-stardamu pod taktirko slavnega I?runa Walterja, a povabljena je tudi na gostovanja v milanski Scali in drugod. Kunčeva se razvija v največjo pevko sedanjosti. k Igra z Evropo. V Kolnu v Nemčiji je bila nedavno krstna predstava nemške igre francoskega pisatelja Eugčna Ger-berta, ki prikazuje v satirični obliki usodo Evrope. Ta »Igra z Evropo« se odigrava v vsemirju, nastopajo pa kralj Salomon, Napoleon, Julij Cezar, Clemenceau, spokornik Lazar, Devica Orleanska, Nihče, SA-četnik, italijanski miličnik, neznani junaki itd. Najzanimivejše pa je pri vsej stvari, da je nemško pišoči Francoz Gerberi napisal to čudno delo v duhu — , fašizma. Gosaodarsivo Položaj na sadnem trgu ZELO PIČLE ZALOGE JABOLK, SLIV IN OREHOV V JUGOSLAVIJI — CENE POLAGOMA V PORASTU Po poročilih iz raznih virov je bila preteklo jesen iz Jugoslavije izvožena velika množina sadja, zlasti jabolk in sliv. Trenutno cenijo, da bo v.državi le še kakih 80 vagonov jabolk, od tega približno 20 do 25 vagonov v Sloveniji. Ostalo blago je v Srbiji in gre večinoma za slab-be vrste budimk, ki stanejo v veletrgovini sedaj 2—2.50 dinarjev za kilogram. Za kvalitetna jabolka iz Slovenije plačujejo 4—4.50 dinarjev za kilogram. Cene se, čimbolj se nagibamo pomladi, dvigujejo. Izvoz je malenkosten. V februarju je bilo izvoženih iz države jabolk le za 3 vagone, od tega en vagon iz Slovenije za Češko-Slovaško, kjer so se dosegle kolikor toliko ugodne cene. Iz tega se vidi, kako važna je stvar z zgraditvijo modernih skladišč (silosov), kjer bi sadje prezimilo in se prodalo po potrebi, kolikor mogoče pozimi in spomladi, ko je cena visoka. V Kaliforniji in nekaterih drugih naprednh državah imajo že vsi važnejši sadni kraji silose, ki so se povsod izvrstno obnesli In so se stroški amortizirali že Tudi v Švici padajo cene in stane dobro štajersko blago 57^58 kg 750—770 in 55'56 kg 750 dinarjev, franko Buchs, poljska pa 55/56 kg 710 dinarjev, franko Basel. Iz tega vidimo, da se našim izvozni* kom jajc za enkrat ne obetajo preveč rožnati časi. Vsekakor bo treba počakati nadaljnji razvoj cen, da se pokaže, ali se prodaja v inozemstvo rentira ali ne. v par letih. Sliv je takisto le malo na razpolago. Cenijo, da jih bo še kakih 80 vagonov, v glavnem v Srbiji in Bosni. Seveda gre tu le za suhe slive, ki se trgujejo po 4.55 do 4.60 dinarjev za kilogram v velepro- , daji, franko nakladalna postaja. Pretekli , mesec so poslali kakih 45 vagonov suhih sliv v češko-Slovaško in na Poljsko. Pri-zad kupuje suhe slive po 5 do 10 dinarjev pod omenjeno ceno v veleprodaji. Še težje kot jabolka je dobiti sedaj orehe. Splošno so prepričani, da bodo cene še poskočile* ker je bila lanska letina zelo slaba. Domnevajo, da imajo trgovci v skladiščih še kakih 20 do 30 vagonov orehov, ki jih pa za enkrat še nočejo prodati, ker čakajo na boljše cene. Zadnja dva tedna je pa v povpraševanju nenadoma nastal zastoj, vsled česar so cene nekoliko popustile, čeprav le neznatno. Povprečno plačujejo trgovci orehe po 5.50—6 d!narjev za kilo nelušče-nega blaga, franko nakladalna postaja. Saort Koledar mariborskih atletskih prireditev Zahteve vinogradnikov Poročali smo že o ustanovitvi posebnega Medklubskega odbora, ki so ga ustanovili mariborski atletski klubi, da bi se doseglo složno sodelovanje v prospeh atletskega športa, ki je teni važnejši, ker je atlelika podlaga smotrnemu gojenju vseh ostalih športov. Danes objavljamo spored prireditev za J. 1939, ki je jako pester ter bo gotovo služil v propagando temu lepemu športu in mu pridobil med občinstvom še več simpatizerjev. Lista prireditev je sledeča: 12. marca Medklubski cross-country za sprinterje, skakače in metalce (Železničar); 19. marca Cross-country za prvenstvo Maribora (MOLAP);. 23. aprila Medklubski seniorski otvoritveni meeting (Železničar); 30. aprila Medklubski juniorski otvoritveni meeting (Železničar); 7, maja Medklubski seniorski meetiug (Maraton}: 21. maja Medklubski meeting juniorskih višebojev (Železničar); 2. junija Medklubski meeting seniorskih specialnih višebojev (Železničar); 11. junija Medklubski juniorski meeting (Rapid); 17. in 18. junija De-setoboi za prvenstvo Maribora (MOLAP); 28 —30. julija Prvenstvo poedincev za mesto Maribor (MOLAP); 20. avgusta Štajerska—dravska banovina (MOLAP); 3. sept. Seniorski meeting (Rapid); 10. sept. Medklubski dvoboj (Maraton); 17. sept. Medklubski seniorski meeting (Železničar); 1. oktobra Jesenski cross-country (Železničar); 15. oktobra Pohorski tek (Maraton); 29. oktobra Jesenski cross-countrv (Rapid'. Na kongresu vinogradnikov, ki je bil v Vršcu v dunavski banovini in sta se ga udeležila tud. trgovinski in gospodarski minister, so zborovalci stavili več odločnih zahtev, med njimi zlasti to, da naj država zaščiti in pomaga siromašnim vinogradnikom pred trgovsko špekulacijo z tijiiiovim vinom. Svoje želje in potrebe so izrazili v posebni resoluciji, ki vsebuje •predvsem naslednje zahteve: Zmanjša naj se proizvodnja vina, izvede naj se skrčenje proizvodnih stroškov, poveča naj se konzum vina in poveča tudi izvoz vina. Za izvedbo teh zahtev so vinogradniki predlagali niz ukrepov, kakor ukinitev trošarine, ustanavljanje državnih tovarn modre galice in sredstev proti boleznim in škodljivcem vinske trte. znižanje zem-ljarine za vinograde, propagando za uporabljanje vina kot narodne pijače. — Gospodarski minister je obljubil, da bo zastavil ves svoj vpliv za uresničenje teh zahtev vinogradnikov. Jajca vedno cenejša SLABI IZGLEDI ZA NAŠ IZV OZ .JAJC V SOSEDNJE DRŽAVE Navadna prikazen je, da prično jajca ik) 110Vem letu, ko dosežejo zelo visoko ceno, postajati cenejša, kar je v zvezi s prazniki in s povečano nosivostjo kokosi. Letos pa je tudi glede jajc vse narobe. Vsled izredno mile zime nosijo kokoši veliko bolj ob tem času. Posledica tega je, da je na tržiščih dovolj blaga, tako da Inozemstvo znatno omejuje uvoz. Nadaljnja posledica pa je tudi. da cene padajo. Kadar je mnogo blaga, takrat so cene -vedno nizke, to je staro trgovsko pravilo že od pamtiveka. Za izvoz naših jajc časiniso ravno preveč ugodni. Prejšnja leta so ob tem času šle velike množine jajc. zlasti iz severne Slovenije v inozemstvo in blago se je dobro prodalo. Letos položaj nikakor ni 'zavidljiv. Zato je kupčija precej slaba in zato tudi doma jajca hitro nazadujejo. V Italiji je tekom zadnjega tedna padla cena povprečno od 474 na 424 ljr (997 dinarjev) za 1000 komadov. V gornji Italiji je nazadovala ceiia od 413 na 382. v južni.Italiji pa od 515 na 466 lir. Cene so letos res nekoliko višje kot lani ob tem času, to pa je pripisati dejstvu, da primanjkuje krme za parutnino. V Angliji cene ravno tako nazadujejo, ker so dovozi veliki, posebno iz Danske in Holandije. Danes se lahko dobi v Londonu dovolj blaga po 57—59 šilingov (735—760 dinarjev) za zaboj. V Franciji je trg prenasičen z blagom, vsled česar so cene ponovno padle. Povprečno stane v veletrgovini 1000 komadov lepih jajc 548 frankov (658 dinarjev). V Nemčiji se je uradno cena nekoliko zvišala in noti-rajo jajca razreda C 780. B 845 in A 910 | dinarjev, franko Špilje ali Podrožčica. Gorenjski smučarji v Italiji Naši Gorenjci Heim, Praček, Žvan in Kobler so tekmovali v Italiji v smuških tekmah za pokaJ treh žičnih železnic. Tekmovanja so trajala tri dni, in sicer vsak dan po drugi progi. Startalo je vsakokrat 60 tekmovalcev, med njimi vsa italijanska elita, 8 Nemcev, 5 Švicarjev, po dva Norvežana in Šveda ter 4 Jugoslovani, ki so pa v nasprotju z ostalimi tekmovalci, ki so mnogo trenirali in progo že dobro poznali, nastopili skoro brez treninga. Prvi dan je v smuku z vrha Banchetta zmagal Italijan Marcellini v 2:03,8, prvi Jugoslovan Heim ie z 2 :30.6 na 26. mestu. Praček, Žvan in Kobler so na 28., 31. in 34. mestu. V smuku s Kraiteve je zmagal Italijan Alvera v 3 : 25.4, izmed naših je Praček na 21. mestu, Heim, Žvan in. Kobler pa na 22.. 25. in 26. mestu. V zaključni tekmi s Sisscsa je bil prvi Italijan Lacidelli v 1 :42. Po nekaterih vesteh se je v tretjem tekmovanju baje teže ponesrečil Ciril Praček. V skupni klasifikaciji je dobil prvo darilo Italijan Marcellini, s žensko svetovno prvenstvo v ping-pongu in Corbillonov pokal so si v Kairu osvojile Nemke, ki so premagale Ceho-Slo-vakinje 5 3:0, Romunke s 3:1, Egipčanke s 3:0, finale pa so dobile brez borbe, ker Palestina ni nastopila. Sah Turnir v Amsterdamu Tretje kolo je prineslo zmago nemškemu mojstru Fritzu Samischu. Koomen si je v slovanski obrambi ustvaril dokaj izgledno pozicijo, na katero pa je Sa-misch navalil s prodornim napadom in Koomen je po 32. potezi položil orožje. Sonja Grai in Struylaart sta igrala precej komplicirano igro, ki je bila prekinjena v nejasni poziciji. Prekinjena pa je bila tudi igra Davidson-Landau. v kateri je Landau lepo odbil Davidsonov napad ter ima ob prekinitvi izglede na zmago. OVIRE ZA TEKMO Z ANGLIJO. Meddržavna nogometna tekma z Anglijo, določena za. 18. maj v Beogradu, se je smatrala že za gotovo stvar. Sedaj so -se pa pojavile težkoče, ker bo JNS-u pri današnji predpisih Narodne banke težko nabavili zadostno množino angleških funtov, zlasti ker naša država nima kliringa z Anglijo. Tipati pa je, da to ne bo preprečilo te tekme, za katero najbrže dolgo časa zopet ne bo prilike. s Olimpijski odbor (službeno). Športnike opozarjamo, da bo kino „EsnIanade‘' od 24. do 30. marca in od 1. do 6. aprila predvajal oba dela športnega veletilma 1 vOlImpia". Ker je lastnik kina ob tej priliki naklonil del inkasa Olimpijskemu odboru, priporočamo vsem športnikom obisk velezanimivega in poučnega filma, j s Xa mednarodnem tcnlShcm turnirju v Mmtonu sta Punčec in Mitič v dvoje izgubila v finalu proti francoskemu paru Petra-Lesucur 3:6, 8 :10, 2:6. s’ Budgc—Perry # : I, « :3, 6:0. Prvo srečanje v New Yorku je Budge gladko odločil v svojo korist Letonski mednarodni turnir DAMIN GAMBIT (2. kolo v Kemeri) Beli; Stahlberg Črni: Apšeniek 1. d4, d5 2. e3, Sf6 3. Ld3, Sbd7 4. i4. eh 5.Sbd2. Le7 6. SgI3, Sg4 7. De2, 15 8. c4. g6 9. 0—0, c6 10. b3. 0—0 11. Lb2. Te8 12. c5, L 6 13. b4, Lg7 14. Sb3- Te7 15. b5. Sb8 16. a4, Ld7 17. Lc3, Le8 18. Tebi. a6 19. b3 SI6 20. bxa6, Sxa6 21. Sa5. Se4 22.,Lxe4. fxe4 2\ SeS, Dc3 24. Tb6. Ta7 25. Tfbl. Da8 26. Db2. Lxe5 27. fxe5, Sb8 28. Sxb7 Sd7 29. Sdfc Txa4 30. Tb7, Ta2 31 Del. Dd8 32. Tal. Txal 33. Dxal- hS 34. Da6, Th7 35. Sxe8. Dxe8 36. Dxc6, T!7 37. Dd6, Dd8 38. Dxe6, Dg5 39. Ld2. Dg3 40. Txd7. DI2+ 41. Kb2 in črni preda. š. Šah. sekcija U. J. N. Ž. B. Maribor je v nadaljevanju turnirja za prvenstvo Dravske ban. premajrala v dvokrožnem srečanju šah. sekc. S. K. Železničar I. v razmeriu 9^3 in se tako plac:ra1a v nadaljnje tekmovanje z Mariborskim šah. klubom. ž Na kongresnem turnirju London Chess L^ague je zmagal s 7 in pol točkami W Win-ter, ki se je s tem turnirjem po daljšem bolehanju spet povrnil v šahovsko areno. ELAINE HAMILTON ZE.CE.JSM SMRT DETEKTIVSKI ROMAN Soba je bila pogreznjena v temo: — Oster krik je preletel tišino. Zdaj je Reynolds sobo spet razsvetlil. Obrnil se je h Keppelu in tiho rekel: »Ste videli?« »Da,« ie vzdihnil mladi mož preplašeno. -Jenkins, sporočite Parsonsu takoj svoje poslanstvo,* je ukazoval inšpektor. »Zapiskajte pred hišo na svojo piščalko in. ko pride stražnik, ga postavi-tek vhodu in mu recite, da ne sme nikogar pustiti iz hiše. Potem telefonirajte v Yard po nadaljnje potrebne ljudi, fotografe in zdravnike in prosite dr. Tem-pesta. naj pride sem. Uporabite telefon v veži in pazite, da ne bi šel kdo iz hiše.« -Da, gospod.« Norrington je obrnil glavo, ko je slišal inšpektorjeva povelja. »Ker se zdi. da tega ne veste, vam to povemv« je rekel počasi. »Gospod Richard je umrl zaradi srčne kapi. imel že dolgo težave s srcem. Njegova vdova vam ne bo hvaležna za tole nepotre- v s°b°. kjer je gospa Selcottova, buo policijska vzbuno.< lkel Norrington. »Zdi se mi, da se niste obrnili poprej, ko so bile luči ugašene,« je odgovoril Reynolds počasi. Bom ponovil v vaše poučenje.« Pomignil je Keppelu, ki je razumel znak in šel k stikalu pri vratih. »Glejte na obraz mrtveca, Norrington,« ga je pozval inšpektor in dal zopet za hip napraviti temo. Gledališki podjetnik je zastokal. Reynolds je prižgal luči ln preudarno rekel: »To. gospod Norrington, dokazuje, da je to zooet umor.« SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE. Beli madežu »Kdo je odprl ta vrata? je vprašal inšpektor. »Bila so odprta, ko stno prišli v knjižnico«, je izjavil Quentin. Oglasilo se je trkanje na vrata in vstopil je Parsons. »Ne, morem najti gospoda Ingrama v hiši, gospod,« je javil. »Stavim ne vem kaj, da niste pogledali je re- >Oprostite, gospod, pogledal sem tja,« je rekel Parsons nekoliko kljubovalno. Gospodična Selcottova in gospodična Burnettva sta ravno prišli k. njej. Gospoda Ingrama tam ni bilo. Jaz — jaz se bojim zanj,« je dodal sluga s prestrašenim glasom. »Kdo se zame boji in zakaj?« je vprašal Vane Ingram zunaj pod oknom s hripavim glasom ter mirno vstopil. Začudeno je pogledal okrog sebe, videč napete, razburjene obraze mož, ki so gledali nanj. Pisalno mizo mu je zaslanjala orjaška postava Norringtonova. Zdajci je Norrington stopil v stran in pomenljivo vrgel glavo nazaj. >Gospod Richard Selcott je pravkar umrl,« je rekel. »Inšpektor Reynolds je tisti, ki se boji za vas, Ingram.« »Koliko časa ste bili na vrtu?« je vprašal Revnolds igralca, ne mene se za Norringtona. »Takole morda pol ure. Zakajeni prostori so mi povzročali bolečine v grlu in pa hotel sem nekaj nemoteno premisliti,« je odgovoril Ingram, upiraje oči na sključeno postavo v naslanjaču pri pisalni mizi. »Ves sem zmeden. Kdaj se je to zgodilo inšpektor?« »Najbrže v poslednjih dvajsetih minutah.« »Kdo ga je našel?« je vprašal Ingram. »Gospa Selcottova.« To je odgovoril Quentin. »Pravi, da je šla v sobo, da bi ga nekaj prosila, in je bežala ven ter klicala na pomoč. Norrington, Keppel In jaz smo govorili z gospodično Burnettovo in z Lejlo Selcottovo v biljardni sobi in smo prišli skupaj sem. Potem je Norrington telefoniral doktorju in brž nato je prišel inšpektor Reyno!ds.« Inšpektor je pazljivo poslušal. Tako je dobil odgovor na vprašanja, ki jih doslej ni mogel dati. »Ali se je gospa Selcottova vrnila z vami v to sobo, gospod Quentln?« je vprašal. »Ne, inšpektor. Bila je videti strašno slaba, zato jo je gospa Grant-Willensova peljala takoj gori naravnost v njeno sobo.« »Kje je bila gospa Selcottova, preden se je to zgodilo?« »Mislim, da zgoraj v dvorani,« je odgovoril Quentin. »Odšla je od nas pribtf-žno pred pol ure, češ da mora pogledati, kako se počutijo njeni ostali gostje.« »Koliko gostov je v hiši?« »Trideset do štirideset,« se ie vmešal Norrington. Nič več ui bil ogorčen, govoril je, kakor da se hoče z inšpektorjem spraviti. »Toda dobrih dvajset izmed njih gospoda Richarda menda soloh niso nikoli videli. To je bila družba gospe Selcottove.'* (Dalje sledi.) Zanimivosti Kaj preseneti tujce na Angleškem V EVROPI IMAJO ANGLEŽI NAJSTROŽJO MEJNO KONTROLO. Vsak. ki stopi na angleška tla. mora izpolniti vprašalno polo o svojih osebnih podatkih, kraju in namenu bivanja. Tujce pregledujejo na meji ločeno od domačinov. Carinski uradniki govore angleški, če jih tujec ne razume, poskusijo francoski ali pa lomijo strašno nemščino. Kljub strogosti so angleški cariniki skrajno korektni, ljubeznivi in ne brskajo mnogo po prtljagi. Tujcem prealožijo tiskan seznam blaga, ki ga morajo zacariniti. Tujca povprašajo, če ima kal takšnega v kovče-gu. Prvo srečanje na angleški kopnini je navadno skoro pol metra višji stražnik. V potni list natisnejo obvestilo, da ne sme tujec v vsej Veliki Britaniji sprejeti službe in se mora vrniti v kraju pri- hoda. Vagoni tretjega razreda so. v Angliji oblazinjeni tako kakor pri nas vozovi I. razreda. Prvi razred se razlikuje od tretjega navadno le po barvi blazin. Cigarete, ki niso državni monopol, so na Angleškem zavite v bel in srebrn papir in šele nato vložene v škatlice. Polnjene so tako skrbno, da se ne razsipljejo, četudi jih nosijo v žepih. V mnogih gledališčih in skoro vseh kinematografih je dovoljeno kaditi. V kinih ni ošteviljenih stolov, označeni so le oddelki. Kavarne nimajo novin, vsak Anglež si jih kupi sam. Gospodje ne spremljajo dam na levi, temveč na zunanji strani. Poroka samomor V Djalma Dutri v državi Sao Paolo je Almeida pokopala sedmega moža. Ljudje so prepričani, da Almeida sama spravlja može na oni svet, kajti vsi so umrli po kratki bolezni, kmalu po zaužitju zdravil, ki jih je pripravljala žena. Aprila 1937 je postala zopet vdova, in zdaj ji je umrl sedmi mož. Almeida je povprečen tip ženske, brez privlačnih lastnosti, vendar so se možje preko ušes zaljubljali vanjo. Odfeeja tovorne ladje Z Makateje, otoka blizn skupine Tua-motu (francoski del Oceanije), je lanskega oktobra plaval kargo »Lydia« (4500 ton) proti Jokohami Motorji pa so mu odrekli ravno v ekvatorski tišini. Tok ga je zanašal tri tedne, med katerimi je bilo treba deliti v obrokih živež in vodo. Nekdo izmed moštva je zblaznel In skočil čez krov: vpričo prestrašenih tovarišev so ga razcefrali morski volkovi. Spotoma so vrgli sidro blizu atola Elli-ces (atol je koralni ostrov, tvoreč bolj ali manj sklenjen obroč okoli notranje lagune), da bi tu natovorili kokosovih orehov, ki so jedača In obenem pijača. Gredoč preko skalnate pregraje se je čoln prekucnil, pri čemer so utonili trije možje in podpoveljnik. PreskušenJ pa še ni bilo konec. Nekoliko dni pozneje se je plovilo, čigar brezžična postaja je bila pokvarjena, približalo tlfonu, ki ga je oplazil s svojim repom in ga poškodoval. Silen val je odnesel dva pomorca. Po več ko sto dneh blodnje je Lydia s svojim tovorom fosfata nasedla v Futsu-ju. Posrečilo se ji je spluti s proda, toda kapetana so prijeli v Jokohami, ker je vozil po zabranjenem pasu, to pa še v gosti megli. A skoraj so ga izpustili. Dobrodelni skopuh Neki posebnež je zapusti! 156.000 funtov angleški vladi, da bi zmanjšal državni dolg. Početnik tega domoljubnega volila je bil star stisnjenec, ki je svoj živi dan živel nad vse skromno. V sobi sl nikdar ni dal zakuriti in briti se tudi ni dajal, da si je prihranil nekaj drobiža. Okoli je hodil v capah, toda pri njem so naSli po njegovi smrti mnogo vrednostnih papirjev. Uprava državne blagajne pridobi 43.000 sterlingov od njegovega volila britanski vladi. X 1000 bolh potuje v Anglijo. Britanski muzej je minule dni prejel pošiljko iz Amerike, ki je vsebovala nekaj posebnega. Univerza v Oregonu je z največjim trudom vzgojila 1000 bolh, ki pripadajo osemdesetim različnim vrstam. V »prosti naravi« večine teh vrst ni bilo več dobiti. Zena v borbi za svoje pravice ŽENA IMA DOLŽNOSTI, NIMA PA PRAVIC. — NESOCIALNI ZAKONI, KI PONIŽUJEJO MATER. — TEŽAK POLOŽAJ NEZAKONSKE MATERE. Na Ljudski univerzi je predavala v okviru materinskega tečaja ga. Angela Vodetova o »Dolžnostih in pravicah današnje matere«. Poslušajoče ženstvo je znano javno delavko v docela napolnjeni dvorani nad vse prisrčno sprejelo. Pre-davateljičina snov je bila tako aktualna, da jo je publika Čestokrat prekinjala s ploskanjem. Mati je bila ie v pradavnini pionirka kulture, pesniki vseh časov so poveličevali veličino njene odpovedi in njenega trpljenja, le da so jo prečestokrat romantično idealizirali. Cankar je postavil pri nas resnično pobodo matere- podobno Z. Kvedrova v »Misteriju žene«. Materinstvo je tragedija, če nima mati otroku dati kaj jesti, če ga ne more obleči. Včasih je bila žena lastnina otrok In moža, morala je roditi, imela je dolžnosti, a nobenih pravic. (Na Balkanu 5e danes ne sme ponekod žena sesti k mizi, kjer j6 njen mož.) Materinstvo je po eni strani najčudovitejši misterij, po drugi strani pa se mora žena očistiti, ko rodi. Zakaj se ni žena že nekdaj uprla ponižujočemu položaju? Ker je položaj vsega življenja ustrezal njenemu pravnemu čutu. Takrat je imela zavest, da so njeni otroci preskrbljeni, danes je nima. Kapitalistična proizvodnja je uničila obrtništvo — obrtnik je postal delavec, agrarna dežela se je začela spreminjati v industrijsko. V kapitalističnem gospodarskem sistemu ni bilo za ženo več sramotno, Če Je služila; v njem je bila žena iztrgana iz ozkega rodbinskega kroga ter je postala delavka, podobno je bilo z ženo srednjih slojev. Vendar so se njene dolžnosti pomnožile v večji meri kot pravice. 2ena je stopila na mesto moža, ki Sledovi poganstva v USA Sokolstvo Še se dobž Američani, ki verujejo v čare in v bivanje čarovnic. V New Jer-seyju, blizu ozemlja, kjer bo nameščena razstava 1939, je bilo treba duhovnika in sodnika, da sta prepričala skupino praznovernih gospodinj, ki so zagrizeno trdile, da je neka njih soseda — vešča, medtem ko so bile čudne preobrazbe, kakršnih so te ženske dolžile svojo sosedo, edinole plod njihove domišljije! V Denveru je pred nekaj meseci redarstvo prijelo neko ženo, ker je streljala na svečenika, da bi preprečila učinek urokov, ki jih je dušebrižnik zagrešil nad njo. Ženske v anekdotah —p Ali mnogo razmišljate, preden kaj skomponirate? je vprašala neka dama Brahmsa. — In vi — ali sploh kaj mislite, preden govorite? jo je zavrnil umetnik. # Znani antropolog je razlagal poslušalkam življenje črncev v Afriki. Poudaril je, da pride tamkaj na vsakega moškega po pet žensk. — Vidite, se je obrnil k študentkam, tu imate priliko, da pridete poceni pod zakonsko streho. Nekaj mladenk je ogorčeno vstalo in pobegnilo iz dvorane. —No, da se pa vam tako mudi, res ni trebal je pikro dostavil šaljivi profesor. Naraščaiska akademra Sokola Maribor-Matica Sokolsko društvo Maribor-Matica ima že drugo leto poseben naraščajski odsek, ki je budno na straži severne meje in vnet v delu za sokolske ideje. Odsek vodi pod skrbnim in veščim svetovalstvom staroste br. dr. Fornazariča in vaditeljev oddelkov naraščajnik br. Beg. Pomaga mu odbor, ki je izbran iz najboljših mladih moči. Odbor je razdeljen na več odsekov. Narodno obrambni odsek prireja predavanja, ki zelo lepo uspevajo. Razni referenti vodijo tekme, kjer si mladina v plemeniti borbi uri telo in duha. Toda to še ni vse. Kakor lani, namerava tudi letos prirediti akademijo, to pot v Sokolskem domu, ki je vsem, posebno pa mladini, v ponos in pobudo. Skrbno so izbrali in izvežbali svoje točke, tako da bo prireditev s te strani na dostojni višini. Upajmo, da bodo Sokoli kakor prijatelji sokolstva razumeli in cenili napore naraščaja ter napolnili prihodnji teden Sokolski dom do zadnjega kotička ter s tem izkazali mladini zasluženo priznanje. Zdravo! X Doba stekla. Angleški tehniki so mnenja, da živimo na začetku steklene dobe, v kateri se kmalu ne bo izdelovalo iz stekla samo pohištvo, temveč tudi hiše same. Darulte za azilni sklad P Tl! MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMt V ntallb oslaslb stane vsaka beseda SO oar: oalmaalSa orlstolblna ca te oglate le dlo 6 . Dražbe orekllci docHsovanla In ženltovanltkl oslasl din I.— oo besedi. Naltnanii) saneh sa te oelase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oslasnl davek ta enkratno oblavo znata dia l.—. Znesek za male osiasr se olafiale takol orl naročlln oziroma ea I« »poslati v olstnn skuoal t naročilom ali oa oo ooštnl ooložnlcl na čekovni račno St 11.400 Za vs« olsmeoe odgovore slede malih oetasov se nora orlloiltl znamka za 3 din Rasno ARBORIN neodendrin. mixdrin, Schell-biljobran. žveplenoapnena brozga, tobačni Izvleček, oddaja Kmetijska družba. Melje 12. 1697 KDOR HOČE DOBRO KAVO PITI mora h »Kavalirju iti. »Kavalir«, specialna trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete. 2112 ga je tovarna odpustila, ker je bila ona cenejša delovna sila; začela je rediti otroke, pravic pa še zdaleka ni imela istih. Danes je mož močno labilen, pa naj bo to pri delavcu, trgovcu ali uradniku. S tem, da je žena razširila svoj delokrog, bi morala razširiti tudi 6voje obzorje. Zena bi morala pomagati v borb! svojemu možu in ga razumeti, če bi žena odločala pri socialni politiki, bi bilo marsikaj drugače urejeno (v bolnišnicah ne bi ležali več Štirje na isti postelji itd.) 2ena bi gotovo uvedla zavarovanje in preskrbo starih ljudi, da ne bi bili v napoto mladim, ona bi morala odločati tudi pri prosveti, kako se vzgajajo njeni otroci. Nesocialen je odlok Narodne banke, katera je izdala odlok, da izgubi vsaka ženska pri njej službo, če postane mati, nesocialni so nadalje časopisni oglasi, kjer se išče družina brez otrok. Na eni strani spoštuj materinstvo, na drugi strani pa žena izgubi službo, ali si poslabša položaj, če postane matL Se težji je položaj nezakonskih mater; dekle postane nezakonska mati, ker si mladi ljudje ne morejo ustvariti doma. Za nezakonsko mater je tudi krivični zakon, da aktivni častnik ne more poročiti mater svojega otroka; tako je v naši državi okoli 2000 otrok, katerih očetje ne smejo poročiti njihovih mater. — Uradnica, ki posinovi otroka, dobi zanj draginjske doklade, uradnica, ki pa rodi nezakonskega, pa ne. Vsa ta vprašanja bo rešila družba, ki se bo približala temeljem socialne pravičnosti. Kdaj se bo to zgodilo? Odvisno je to od žena samih, da si z borbo take razmere ustvarijo. KAJ SI? Kaj te čaka v zakonu, ljubezni, poslovnih uspehih ter o marsikaterih življenjsko važnih vpraSanjih Vaše bodočnosti* Vas sigurno poduči in prepriča naprava Planet. Stane samo 20 dinarjev, naročila na poStni predal 1, Ma ribor. 2114 UHAN z zelenimi In belimi kamenčki izgubljen. Prosim oddajte proti nagradi v Slovenski ul. 28-1, Fasswald. 2125 DO 15.000 DIN POSOJILA dobijo vsi sloji, drž. in samoupravni uslužbenci, upokojen cl, orožniki, financarji, železničarji, poštni uslužbenci. Po jasnila daje pooblaščenec Banke in hranilnice Dravinec Alojz, Gregorčičeva ulica 3, Celje. 2118 Posest LEPE STAVBNE PARCELE pri ruški tovarni, 4 kompl. okna 109X150. Sackov obračalni plug in semenski krompir proda Stentberger, Ruše, Bezena. 2126 POSESTVO tik Maribora, 38.000 oralov, 260,000.—. HIŠE okoliške od 15.000 naprej. — Mariborske HIŠE — VILE od 100.000 naprei. GOSTILNE prodaja Realitetna pisarna Maribor, Aleksandrova 33. 2036 Prodam ŠTANOE ZA BRAJDE žagano in okroglo kolje za trto in sadna drevesa prodaja Gnilšek, Razlagova 25. 2110 Proda se dobro ohranjena KOMPLETNA SPALNICA s 15. aprilom. Lopič, Mlinska ul. 9-II. 2123 Dobro ohranjena DECIMALNA TEHTNICA se proda Govedič. Prešernova ul. 19. 2124 Sobo odda OPREMLJENA SOBA odda. Slovenska 20. 2107 OPREMLJEN KABINET oddam. Melje. Gubčeva 3. 2108 SOBA z 2 posteljama se odda poceni. Mlinska 35._________2116 SOBA z dvema posteljama event. s hrano se odda. Splavarska ul. 3-1.__________________2119 SEPARIRANA SOBA in pomožni prostor se odda s 1, aprilom. Beograjska 18. 2099 Stanovanle STANOVANJA eno- in dvosobna se oddajo v Smetanovi ulici 54, gostilna. 2045 DVA POŠTENA GOSPODA se sprejmeta na s'anovanjo in hrano. Ob bregu 16-1. 2115 STANOVANJE soba, kuhinja, v I. nadstropju pri Rapidovem igrišču od* dam. sončna lega. Vprašati Stritarjeva ul. 18. Maribor. 2117 STANOVANJE se odda s 1. aprilom Ciril-Metodova 2. Studenci. 2118 SPREJMEM DVA GOSPODA ali gospodični na stanovanju. Korošča 31, dvorišče. 2122 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje, even ualno hrano. Ruška c. 3-1. levo. 2128 Službo dobi SOTRUDNIKA POSREDOVALCA posestev, inteligentn.. sprejme proti delitvi zaslužka in pristopnini din 3000. Realitetna pisarna Maribor, Aleksandrov^ 33._____________2031 Pošteno, čisto POSTREŽNICO iščem za takoi. Maistrova 23-1. levo. 2109 STAREJŠEGA VINIČARJA z ženo brez otrok sprejmem. Naslov v upravi. 2113 POSTREŽNICA za popoldanske ure se iš?e. Prešernova 31. 2127 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sinek in brat DRAGO IPAVEC učenec II. razr. realne gimnazije dne 13. marca ob 14. uri previden s Svetotajstvi po 2 letni težki, mučni bolezni v 16. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika ho v sredo, 15. marca, ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Maša zadušnica bo 16. marca ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Pobrežje pri Maribora, Maribor, Ljubljana, Kanal ob Soči, 14. marca J 939. Karl hi Fani, starši; Slavica, sestrica, ter ostalo sorodstvo. bd la In arcju{e ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tista Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA » Maribora. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se m rročala. - UreOuliivo to upjrav«; Maribor, Kopališka ulica 6. - TeWon uredništva žtev. 25-67 in uprave Hov. 28-67. - Postni čekovni račun čtev. 11. 409.