"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugottlay Federation, S. P. - - Claailo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — FROSVETNE MATICE J. & Z. 4T. NO. 1631. 1 •Um Mit«, M. t. 1907, al Mm »Ml •« CMm*. IM.. m#m ID M M Cmum al ■««* ), 1S'S CHICAGO, ILL., 14. DECEMBRA (December 14), 1938. Published W*ekly at 1801 8. Uwndals Avs. LETO—VOL. XXXIII. NEMČIJA 'HOČE' OBOROŽENA TEKMA SE Z VSEMI SILAMI NADALJUJE Nemčija hoče zase varnost na zapadu vsled osvojevalnih nakan na vzhodu Vse pogodbe, sklenjene med vojno in po vojni med kapitalističnimi deželami, kršene druga za drugo V svoji knjigi "Mein KampfMtCemu je bilo treba francoski S FRANCIJO V ' MIROVNA POLITIKA, KI NE VODI V MIR pravi Hitler, da Nemčija ne bo varna, dokler ne uniči Francije. "Francija je Nemčiji tradicionalno sovražna", je pisal fircr, in naloga tretjega rajha je. da to sovražnico napravi neškodljivim. Tak je bfl njegov evangelij do nedavna. Nova krp* papirja Ta Hitler je zdaj to svoje mnenje spremenil, ako pogodbe kaj pomenijo, kajti 6. decembra je podp»sal s Francijo pogodbo, v kateri se zavezujeta, da se ne bosta nikdar vo-jevali druga proti drugi, in da bosta vse morebitne spore reševali na miren način. Nova mirovna pogodba med Nemčijo in Francijo je posledica "monakovskega mira", s katerim sta Daladier in Chamberlain prepustila Cehoslovaško Hitlerju in s tem žrtvovala zadnjo demokratično državo v centralni Evropi fašizmu. Slično mirovno pogodbo jc sklenil z Nemčijo Chamberlain že meseca oktobra. Ampak obveza. ki jo je dal v pogodbi Hitler, je brez vrednosti, kar prav tako dobro ve tudi francoska in angleška vlada, kakor ve Hitler. Oboroževalni tekma traja dalje Kajti če bi bila pogodba res to kar pravi da je, čemu nadaljevati z oboroževanjem, kakor da ima vojna že jutri izbruhniti? Ako .se Nemčija in Francija ne bosta nikoli voje*-vali druga proti drugi, čemu nadaljevati z graditvami utrdb na nemški in francoski meji? "Nevtralnost" Zed. držav v španskem konfliktu Ji T; A mer lika vlada je nedavno cbtož'la sedem Mehikancev in nekaj Američanov kršitve a-meriške nevtralnosti v španski civilni vojni, ker so utihotapili par dvcatov vojnih aeroplanov v Mehiko, od kjer so bili poslani lojalistom v ipanijo... Zed. države so Drogiasile v španskem konfliktu nevtralnost, ki pa je enostranska in koristi fašistom v Španiji. Slednji dobivajo vo»ne potrebščine i* Italije in Nemci »e, republikanski vladi v Španiji pa je trg za mu-n»ciio zaprt rkoro v vseh deželah. 7rd. države bi pomagale renubTk an-ki stvari v Španiji. ako bi šoantki vladi dovolil* kupovati v Ameriki vojna vladi ukiniti zakon o 40-urnen. delavniku, če ji municije zdaj ni treba producirati toliko, ker je glavna vojna nevarnost odstranjena? Res je, da Hitler zdaj ne kani napasti Francije ali Anglije, in si je s pogodbo z njima zavaroval hrbet, v slučaju, da prične z invazijo na Balkan in v Ukrajino. Drugače je pogodba, ki jo je sklenil Daladier s Hitlerjem, nič drugega kot nova krpa papirja. Kršitve pogodb običaj Izgleda, da državniki sklepajo pogodbe dandanašnji samo zato, da jih kršijo ko hitro mogoče. Na primer, Kellog-gov-Briandov mirovni pakt so podpisale vse dežele. Vse so se v njemu izrekle, da jim vojna ne bo sredstvo v dosego svojih namenov, in da se oborožent moči ne bodo posluževale. Japonska in druge države so jamčile s posebno pogodbo nedotakljivost Kitajske. Jamstvo je ostalo ie na papirju, kakoi jamstvo članic lige narodov, vključivši Italijo, ki so se obvezale braniti vsako deželo, ki bi bila napadena. Pogodbe v sedanji družbi nimajo niti toliko vrednosti kot pogodbe, ki proti stavki časnikarev pri Hearstu Piošli teden so pri Hearsto-vima dnevnikoma v Chicagu zastavkali časnikarski delavci, organizirani v American News-paper gildu, ki je pridružen k CIO. Namesto, da bi tiskarji in drugi organizirani delavci pri Hearstu uniji časnikarjev pomagali, je vodstvo unij A. F. of L. izjavilo, da stavke ne bo podpiralo, ker je v resnici naperjena proti unijam Ameriške delavske federacije. Ker je to svojo izjavo razširilo tudi po radiu, je stavki \eliko škodovalo in ob enem odobrilo ske-banje tiskarjev proti uniji časnikarjev. Mnogi unijski tiskarji početje voditeljev obsojajo in nekateri lokali so proti rušenju delavske solidarnosti tudi protestirali. Trst v zagatah Trst, ki je po razpadu Av- Edcuard Daladi.r (»a da.ni) .m.tra, d. j. .loril dabro .*.to*»emu j ^TO-Ogrske Veliko trpel na i*-iriru. ker ja žrtvoval Ceho.lov.iko Hitlerju. Sel je korali dalj« i« podpUal gubi prometa, Se mora spet bO-z nacijsko Nemčijo mirovno pogodbo, ki je nič dru|efa kot le "nova krpa riti Za eksi.stenCO Vsled novih papirja". V odgovor po tem "mirovnem" paktu je dobil izzivanja Italija, prometnih izgub, ki ITIU jih je ki hoče to in ono, kar je »edaj ie pod franco»ko sattavo. Takosvane "de- ... » nr.okratične" vl.de . temi pogodbami gUdijo pol Italiji ,n Nemčiji, ki .»ata POVZrodlU Hitlerjeva okupad-tvoje namene in cilj« zaupno določene in bosta pomagali drug« drugi, da »i ja Avstrije in na to sudetskih pridobita novih dežel v Evropi in kolonije, kjer jih bo ie pač mogoča vaeti. krajin Čehoslovaške. (Na »liki na levi je trgovski minister Fernand Gentin, ki je pre»nierju _ pomagal k "sporazumu" s firerjem.) j . , , . ,,, I ......! Ženske v industriji V Zed. državah je uposlenih v industriji, v trgovinah in v uradih 10,750,000 žensk, med njimi več milijonov omoženih. Naciji prenehajo mučiti Žide šele \\i . i •• rr ko vse iztrebilo Hitler je obljubil izboljšati razmere v Nemčiji čim ubije marksizem in židovsko pošast; vzel je delavskim organizacijam vse in razlastil Žide. Pomanjkanje in draginja v Nemčiji se vzlic temu veča DROBIŽ OD VSEPOVSOD Mučenju Židov v Nemčiji ne bo še konca. Naciji zahtevajo, da vsi zapuste deželo in da ne bodo mirovali, dokler bo kak Žid v tretjem rajhu. Nihče .ie sme odnesti ničesar iz Nemčije. Imovina jim je zaplenjena. Zakoni, v katerih je eden izmed zakoncev Žid in drugi ari-iec, se morajo razveljaviti. Kdor izmed zakoncev "arijske-ga" plemena hoče živeti v naprej z Židom aii židkinjo. bo tudi sam smatran za Žida in izgubi pravico do dela in vse druge pravice. Mestna uprava v Goettingenu je Židom prepovedala voziti se v avtobusih. Pohajanje v parke, gledišča in druge javne naprave jim je prepovedano. Ronis Schler-man, ki je bil pred nacijsko vlado profesor botanike na berlinski univerzi, je nedavno prispel v Ameriko in pri pove duje o nacijskih mučenjih dov. V koncentracijskih kem sa. da padejo mrtvi, drugi žici ie pa jih morajo pokopati. Vlegati se morajo po trebuhu in lizati zemljo, za pitno vodo pa jim dajejo milnico, v kateri -o se umivali pazniki. Mnogim vžgo na prsa, na hrbet ali na roko svastiko. Z Dunaja je bilo prošli teden odpeljanih 5B0 židovskih otrok, ki so dobili dom v zavetiščih v Angliji. Starši, ki so spremljali svoje otroke na po-. tajo, so jih videli zadnjič. Dogajali so se pretresljivi prizori, ko so matere zadnjič poljubljale svoje otroke, in nekatere je zadela kap. Nacijska okrutnost je razbila že tisoče židovskih družin, toda bestijalnosti se še niso nasitili in tirajo svoj sadizem dalje. Samomori med Židi so čezdalje bolj pogosti. Prilike za zaslužek so jim odvzete. Vse jim je že prepovedi dano. Trgovine jim je drhal iz-ropala in nato so jih morali Volitve v Jugoslaviji prošlo nedeljo so izpadle kakor je bilo pričakovati. Zmagala je StO-jadinovičeva vlada povsod razen na Hrvatskem in v Dalmaciji. Tako je poročal "Nevv ,, . Vork Timeft" Na Hrvatskem je so bile sklenjene pred svetov- dobi,a Ma(,kova „truja Rhuom no vojno. Hitler je kršil vse, katere je smatral za škodljive" Nemčiji, enako tudi Italija in Japonska, in kršijo jih druge dežele. Italija na primer je sklenila mirovni pakt'z Anglijo, a še preden je dobil slovesno potrditev v Rimu in lx>ndonu, je začela Italija rožljati proti Franciji, čeprav je slednja nedavno odobrila Mussolinijev rop v Etiopiji. Če se Francija zaplete v vojno z Italijo, bo Hitler takoj pomagal svojemu zavezniku in Anglija ne bo mogla stati mirno ob strani. Mirovne pogodbe bi bile potrebne, toda dokler jih bodo sklepali diktatorji, katerim so obljube in pogodbe toliko kakor lanski sneg, bo mir le na papirju, v praksi pa oboroževanje in vojne. te vesti 90 odstotkov glasov in v Dalmaciji 60 odstotkov. V Sloveniji je kajpada zmagala Stojadinovičeva mašina s pomočjo dr. Korošca, ki kot notranji minister gospodari nad političnim, gospodarskim in kulturnim življenjem Slovencev (več o tem bo pisal urednik v svojih posebnih člankih, ki izhajajo v Proletarcu). 5tiri;ndvajs*t katoliških duhovnikov je bilo aretiranih na Dunaju zadnji teden, ker so obtoženi "ruvarenja" proti (Hitlerjevi) državi. Pet izmed njih je bilo takoj poslanih v koncentracijsko kempo v Da-chau. Memel (litvinska luka) je dobil pri volitvah 11. dee. na- Pomanjkanje Iskrenosti • Za veljavnost pogodbe jc potrebna iskrenost, ki pa jo fašistični in kapitalistični dr- (Nadaljevanje na 5. strani.) -.- le njegovo privatno mnenje, n,1 pa stališče katoliške cerkve. Ccughtin povzroča katoliški hierarhiji s svojo histerično demagogijo čezdalje Večji glavobol. Angleški premier Chamberlain pričakuje, da bosta bodisi Nemčija, ali pa Italija, oziroma obe sporazumno, sprožile meseca februarja novo bombo, ki bo vznemirila svetovno ozračje in pritiskala zaplesti svet v novo vojno. On še vedno upa, da s* mu pravočasno posreči "pomirili" Hitlerja in Mussolinija. Naciji m) pri zadnjih volitvah v Memelu (Litvinska) močno pretepli ameriškega časnikarja Roberta SeHmerja Iz Milwaukeeja, Wis. Notranja politika Litvinske, Slovaške, Rutenije in Slovenije je popolnoma v rokah duhovščine. Na Utvinskem so se zadnje dni vršile velike demonstracije proti premierju duhovniku V: Mironasu in zahtevajo na njegovo mesto bivšega pre- ki živi pah mnoge trpinčijo toliko ča-| (Nadaljevanje « 3, strani.) Predavateljska tura, ki jo je aranžirala Prosvetna matica, dobro uspela Pivo predavanje, ki ga je imel pod pokroviteljstvom Prosvetne matice Frank Zaitz, je bilo v Burgettstownu. Pa. Predsedoval jc Frank I^aurich. Dne ?0. novembra je predaval v Pittsburghu. Navzočih je bilo okrog 250 ljudi. Predsedoval ie F. Klun. Apel na navzoče za kritje stroškov te ture je napravil John Terčelj. Sestri Klun in Miss Žugel so zapele nekaj pesmi, mladi Hrvatin je igral na harmonike in njegova sestra na kitaro. Po predavanju so igralci iz Strabana vpri-zorili burko "V brivnici". Ko-lekta je znašala 16.50. Od tega je šlo $8.50 Prosvetni matici, ostalo pa za tisk letakov ter druge izdatke. V Bridgevillu je predsedoval John Kvartich. Udeležba je bila jako dobra. Nadaljna predavanja so se vr- na St. Clair Avenue). Zara-■ klavčič, v Greensburgu Anton di velike snežene nevihte, ki je Zornik. na Imperialu F. Avgu-divjala v zapadni Pennsylvani-; štin, v Moon Runu J. Ambro-ji na Zahvalni dan, je bila u- zich, na Libraryju L. Prijatelj, deležba v par krajih bolj pičla,'v Collinvvoodu Joseph Dum in posebno na prireditvi federaci- v Clevelandu Milan Medvešek. je SNPJ v Greensburgu. Vsa- Za kritje stroškov so udele-kdo je bil vesel, ako je mogel ženci prispevali $137.50. Pro-biti v takem vremenu doma. danih je bilo precej izvodov cijsko večino. To mesto je bilo vzeto Nemčiji po svetovni voj-; mier ja VValdemarasa, ni. Zdaj so ga Litvinci morali zdaj v izgnanstvu, že skoro čisto izpustiti iz rok. Premier Chamberlain je na $j|a na Imperialu, Moon Runu, Čikaški kardinal Mundelein shodu v nedeljo 11. dec. izja- Libraryju, Greensburgu, Wil- je v posebni izjavi po radiu vil, da je Anglija prošle meje- locku, Conemaughu, Johnstovv- o k real svojega duhovnega to- ce veliko storila za mir v Ev- ,u, (Moxhamu), Sharonu in 2 varisa "fathra" Coughlina, češ, ropi in drugod po svetu, in sve-j v Clevelandu (v Slov. del. Jo da to kar govori proti Židom je (Nadaljevanje na 5. strani.) 'mu v Collinvvoodu in S. N. D. Poostrevanje hujskanja proti Frances Perkinsovi letala in druge potrebščine, ia- kakor proti delavski tajnici kr p« so hote ali nehote s svo- Frances Perkin*ovi. Napadajo k nr. vtralne-t jo v resnici v po- jo reakcionarni konrre.sniki in Proti nikomur v zvezni vladi napada, ker varuje "komuni-ni toliko sovražno kpmpanjj: ste", med njimi Avstralčana Harry Bridgesa, ki vodi na za* ngeneralu Francu, ki ni v st;*ki za mun«ci;o... Obtoženi kršilci amer»;,te "nevtralnosti" n;so storili nikakega zločina. pač oa pomagali v boju preti fašizmu, in za tak boj je tudi Roosevelt vsaj v svojih govorih, a zaleglo bi več, če ne bi b'l 'nevtralen ' v španski civilni vojni, pač pa pcmagal španski republiki in s tem španskemu ljudstvu, ki se mora zdaj takorekoč osamljeno boriti proti ogromni fašistični premoči. senatorji, profesionalni patrioti, cdborniki A. F. of L. in vsi kapitalistični Ihti. Komander Ameriške legije zahteva, da *e napadala unije CM), ako bi po- t:> magala k razdvajanju med de- i lavci namesto k slogi, ako bi dužila /a orodje v boju proti radikalnim delavcem in če bi padni obali unijo pristaniških delavcev. Četudi jc Perkinso-va v raznih izjavah dokazala, da se ravna po zakonih in po- sprejemala navo lila c:l trgov-iasnila tudi Bridgesov slučaj, *w>ii ve»ti. Ona smatra de- nekega jo obtoži zsnemarjenia dolž-' sprotniki pritiskajo bolj in bolj I lav? no«ti, ker protektira "komuni-1 z zahtevo, da jo na j predsed- j vo. j j bil delavski department k d njimi le slepilo. Vodstvo A. F. of L. ji je nasprotovalo od početka. Sploh so birokrati A. F. of L. Roose-veltu zelo zamerili, ker jo je imenoval na to mesto, kajti prediagali so mu namesto nje konservativnega "de- ! i department za ustano- lavskega vodjo" iz svojih vrst. ki nai služi delavstvu, n- Verjetno je. da Frances Per- kinsova v svojem področju stori marsikaj, kar se pozneje izkaže za napačno, nihče pa ji ste" pred deportacijo, odbor- nik Roosevelt nadomesti z b >lj j pa r/koriš/evs!cem, zato je de-niki A. F. of L. jo dolže pri- "prav čno" patriotično osebo, i lavski department pod njenim stranosti, češ. da pomaga kjer- Glavni greh Perkinsove v vodstvom dobil važnost kakr-koli more unijam CIO, pred ečeh reakcije in kapitalistov!šne doslej še ni nobenkrat imel. ne more očitati, da ne sluzi s Diesovo kongresno komisijo pa, je, ker skuša biti res delavska Reakcionarji, ki so do njenega ?voj;m oddelkom namenu, rani jo dolže zvez z rdečkarji in ne- tajnica in koristiti delavcem, prihoda sedeli v njemu, pač ni- katerega je patriotičnih aktivnosti. Tega delodajalci niso navaje- so mogli napraviti iz njega in- ato tudi ima Kapitalistično časopisje jo ni. Ona bi jim ustregla, če bii stitucije v korist delavstvu, za- kov. Na predavanju v Libraryju je zapel pet pesmi pevski zbor "B!ed'\ Vsled suega ljudje niso mogli do dvorane z avti, a udeležba je bila vzlic precejšnja koledarja in "Proletarec" je dobi1 nekaj novih naročnikov. S predavanji so bili ljv is Nemčijo ir Avstrije. Na sliki je skupira isn>cd njih. ki je bila po dol«em stradanju pogoščena ob prihodu v Ntw York Proti temu naaeljeva- »Pisati o sodobnih diktatorjih in režimih, ki so jih vzpostavili, je težavna stvar; prvič so nam časovno preblizu, drugič pa velika večinat izmed nas nima točnega bziroma direktnega vpogleda v njihovo delovanje in v razmere, v katerih so i se porajali in v razmere, ki so bile ustvarjene pod njihovim vplivom; zanašati se moramo na tuje vire, ki so često pristranski, ali so vplivali na nje razHii predsodki itd. To je vzrok, da so nase slike sodobnih diktatorjev često precej daleč od točnosti, kar moram priznati tudi o sličici pokojnega turškega diktatorja Kemala Ata-turka, ki je bila objavljena Iriavah česdafje bol/ liri historični ZadnjiČ V "ProletarCU *ei, da jih £e bj Kemala in njegovo Tur- nju pa se v Zti. krik proti uadaljnemu naseljevanju je ie zdaj preveč v deželi, čitajte o tem problemu do pise in članke v Proletareu. Odkar so nemški naciji zaieli ponovno preganjati Žide, so se tudi nekateri ameriški krog: in listi začeli igrati z idejo — izmenjave narodnostnih ali plemenskih manjšin. Neki pio-fesor je dejal: "Nemci ne marajo Židov; v Ameriki je pa mnogo Nemcev, ki se navdušujejo za Hitlerja; izmenjajmo jih torej, pa bo mir in zadovoijnost na obeh straneh." Mož je ceio pripravljen dati Hitlerju tri njegove ameriške podrepnike za enega Žida, kar se ne sliši kot kompliment za nacije in Hitlerju gotovo ni ugajalo. Eden chicaških dnevn.kov, namreč republikanski "News", gre pa korak dalje in predlaga: "V deželi imamo na tisoče komunistov, ki no popolnoma nezadovoljni z našim ekonomskim sistemom in našim vladnim sistemom. Zakaj ne bi teh ljudi zamenjali za Ruse, ki bi radi postali svobodni državljani v demokratični republiki? Dalie imamo v Ameriki mnogo nemških nacijev in italijanskih fašistov, katerim se vidijo idealni diktatorji kakršna! sta Hit»er in Mussolini. Zakaj ne bi poslali tudi teh ljudi v Nemčijo in Italijo, v zameno za enako število Nemcev in Italijanov, brez ozira na plemensko ali versko pripadnost, ki bi rajši postali iskreni in lojalni državljani Združenih držav?" člankarju pri "Newsu" se vidi ta rešitev kar "idealna". Mož je pa pozaoil, da bi težko dobil kakega komunista ali nacija ali fašista v Ameriki, ki bi bil pripravljen sprejeti njegovo rešitev problema zatiranih manjšin. Ti ljudje predobro vedo, da bi nikjer na svetu ne bP.i deležni take prostosti in takih svobodščin kot v Združenih državah, kjer smejo početi in gofljati karkoli se jim zljubi. V Nemčiji, Italiji in Rusiji bi morali pa molčati in plesati natančno po '^rmiziki od zgoraj", sicer gorje jim! In to jim ne diši. V Ameriki je pač vse prijetnejše, tu lahko rogovilijo in rovarijo po mrli volji. Vse, kar si še želijo, je to, da bi vsilili deželi še svojega "firerja" ter dobili ljudstvo pod svojo komando. Sicer pa pri "Newsu" najbrž niso imeli v mislih zgolj fašistov in komunistov, temveč nemara tudi — socialiste, liberalce in razne progresivce, za katere kot pristni republikanci gotovo niso navdušeni. Ideja se jim mora videti strašno lepa: Spraviti iz dežele ne le vse fašistične in komunistične rovarje, temveč tudi socialiste, liberalce in druge naprednjake, sem pa dobiti ljudi, ki bi bili že iz sam« hvaležnosti pripravljeni postati pohlevni hlapci tudi najbolj nazadnjaškega režima . . . Prekrksen sen! Nu, takšno sanjarenje ne bo rešilo ne problema fašizma in komunizma niti problema preganjanih narodnostnih, plemenskih, verskih ali političnih manjšin ("News" je slednje lepo prezrl). S fašizmom in komunizmom, kolikor ga je v Ameriki, bo moralo opraviti ameriško ljudstvo samo — s tem, da jima pokaže hrbet in jima pove, da ju odklanja. Sicer je pa treba povdariti, da oba uspevata le v razrvanih ekonomskih razmerah — v času gospodarskih depresij, bede in brezposelnosti — ki ustvarja sistem, med katerega zagovorniki je tudi "News". Odpravite te razmere, pa bodo oboji preko noči ostali brez vsake opore od strani ljudstva! Za vprašanje preganjanih manjšin v centralni Evropi, predvsem nemških Židov, bi se pa morali v prvi vrsti pobrigati v Londonu in Parizu, kjer so omogočili novodobno srednjeevropsko barbarstvo, potem mu pa v Monakovem prilili novega goriva! Ampak do danes so storili še prekleto malo zanje. Tudi Moskvi se ne zanimajo za ta problem, čeprav bi jih, kot pro-etarsko državo moral zanimati, prostora jim pa tudi ne manjka. Koliko bo lahko storila v tem pogledu Amerika, je pa. Seveda, problematično spričo ogromne brezposelnosti, ki jo tlači; republikanci in konservativni demokratje v kongresu odo najbrž nasprotovali še tistim priporočilom v prilog teh eguncev in brezdomcev, ki jih utegne predložiti Rooseveltova administracija. H koncu moramo še enkrat ugotoviti, da ne zanima republikanskega "Nevvsa" in njemu podobnih listov toliko vprašanje preganjanih manjših, kakor vprašanje, kako stopiti na jezik vsem liberalnim in resnično progresivnim elementom v deželi, ki zahtevajo reform, ki bodo zalegle, da bi potem reakcija lahko nemoteno in nekrHizirana podila ameriški gospodarski voz po starih izvoženih kolovozih, po katerih so ga 1. 1929. pri-tiralj že čisto do roba gospodarskega prepada. To je vse, kar jih mika. Komunizem jim je pri tem dobrodošlo sredstvo za dosego tega namena, fašiste pa vKljučujejo tako "zaradi lepše ga", da ne bi njihovi čitatelji slučajno izpregledali in zasledili nastavljene pasti. Na tako pisanje meščanskih listov, sestavljeno iz lepih fraz in izzvenevajoče "zanimanje" za človekoljubne podvige in red v naši politični džungli, moramo biti pozorni, ako ne želimo iti kot tepčki na njihove spretno nastavljene limani-e! PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ Bal sem se zanjo. Par ur po čijo poznal iz prvega vira, to je osebno, bi bila moja hvala prejkone manjša, cela stvar pa kritičnejša. Ker sem pa poznal znejo se je družina pomnožila ! Kemala in sodobno Turčijo IX. "Runo, tiho!", se je začul. klic izza hiše. Pes se je umaknil, midva pa sva šla po drugi strani na vrt. Na trati j»» sedelr. stara ženica in pestovala pai mesecev starega otroka. Oče ie njena. Ako bi jo srečal na ulici. je ne bi poznal, kajti leta spremene človeka. Tudi mene so in ni me spoznala. Ko me je pred . 31. leti spremljala po Jur. kovi poti, mi je rekla, naj .-e vrnem kmalu, vsaj čez dve leti. Veiiko reči mi je naroce-spal v senci. "Ni nikogar do- vala. "Oakala bom toliko časa, ma, je naju ogovorila. "Kako da ne," sem ugovarjal, "saj ste vi doma. ' "'i o že, ampak Toneta ni in Pavle." Tone je moj brat in da so vrneš," je rekla takrat m potem mi je to zagotavljala v< pismih le^o za letom. Zdaj stojim tu pred njo in mi pravi: "Ni nikogar doma." Saj sem Pavla njegova Žen-a. Mati je j prišel sem vendar samo radi mislila, da sva midva njuna j nje, a ona me smatra za tujca, znanca in ju prišla obiskati. ki je prišel obiskati mladega "•Kam sta šla," sem vprašal, gospodarja. To je tako eno-"V 4iški vintgar' sta se peljala, stavr.o, kajti kdo vendar bi pri- dobiva liste iz Ljubljane, Tam imata čebele v reji." šel obiskovati stare ljudi, ki "Lep dan imamo," sem na. ^kajo samo še smrti! daljeval pogovor, "le vroče je; Pofflenka mi je bilo zadbsti. od sile." Gledal sem .starko, ki "Me nič ne poznate. . ." me smatra za tujca in nama Pogledala me je, nato An-pripoveduje, da ni nikogar do- gelo, odložila naglo otroka v ma. Ko sem jo videl zadnjič, travo in vstala. "Francelj!" je bila še krepka, lepa ženska. Tako sva se seznanila. Jok je Zdaj je vsa izgarana in upog- kmalu premagala in zaklicala, _ ["Lovrenc, Francelj je prišel in I Angela!" Oče se je prebudil in mati mu je znova ponovile radostno novico. 78 let ima a je še raven ko sveča. Zobe ima še vse ohranjene in teden prej je šel po prva očala. Pred par tedni sem jim pisal, da prideva. a dneva jim nisem navedel. | Imel je cvetočo obrt, zdaj pa t Dolžnost vsakega poštenega urednika je, da pove svojim Čitateljem popolnoma odkrito, kar si misli o stvareh, ki jih komentira ali razčlenjuje. Bojazni, da je njVgovo mnenje o neki stvari morda v navzkrižju t mnenjem kakega drugega urednika, ne ?mip poznati. Vsi ljudje niso bili nikdar do pičice enakega mnenja o vsaki stvari. Bati se je treba le hinavščine in neiskrenosti. Kar se tiče pa zmot, smo jim pa vsi podvrženi in jih je treba le priznati in se iz njih učiti. — Ivan Jontez. Ilojkol barbar Vsemu svetu je znano, kakšno barbarsko tiranstvo vlada v Nemčiji, Italiji in Japonski in kiko barbarski tiran teh dežel zatirajo najosnovnejše človeške pravice ne le dema, temveč tudi izven domačih mej. Etiopija, Španija, Kitajska in ČehoslovaŠKa so krvavo svarilo, kaj čaka ves svet, ako se bo pustilo fašistični pošasti, da nemotena in neovirana divja po Evropi in Aziji. Zato je dolžnost slehernega poštenega človeka, ki si ne želi povratka v barbarstvo, da pomaga ustaviti to pošas*. Za proteste se fašisti ne zmenijo; besede se jih ne primejo. Ampak na razpolago nam je močno in uspešno orožje, s katerim jih lahko občutno ranimo: ekonomski bojkot. Tega se boje tudi Hitler, Mussolini in japonski militaristi. Naša dolžnost je, da se tega orožja poslužimo proti njim. Ko boste kupovali za božič igrače za svoje otroke in razna darila za ostale svojce ali prijatelje, poglejte, ali morda nima dotični izdelek napisa: Mide in Germa-ny", Made in Italy" ali "Made in Japan". In, če se ne strinjate s fašističnim barbarstvom in pobijanjem nedolžnih ljudi, tedaj morate odkloniti take izdelke. S tem boste pomagali ustavljati fašistično zver. Izkupiček se namreč tudi porabi za nabavo bomb. ki ubijajo španske in kitajske žene in otroke. Napovejte neizprosen bojkot izdelkom iz fašističnih dežel! za novega Člana. Po štirih dneh ie šla mati spet z vozičkom v Ljubljano. Tako je bilo vsaki« krat. Osem otrok je imela. Pet je še živih. Ko sta se vzela, sta z malo doto kupila par njivic in hišico na Barju. Garala »ta oba in dokupovala njive, travnike in krave. Nakopala sta si dolg in ga po letih napornegi dela vsega plačala. Brat ima zdaj čedno posestvo in vozi se v kočiji, v svoji kočiji. Oče mi je pravi! o Srbiji. Pred par dnevi se je vrnil iz Pančeva, ko so mu z doma pisali, da pridem. Tam dela pn hčeri. Srbi so silno leni, je dejal, posebno ženske. Hči ima dvajset uposlenih, pa ne nare-| de tri toliko -kot ena Sioveiina. Tudi snažne niso tako kakor naše ženske. Drugače se mu i tam dopade. je dejal, samo cirilice se ne more privaditi. Rad čita, a teh črk ne razume. Hči da mu ni dolg čas. Doma mora delati dolge ure, pri hčeri v Pan-čevu pa samo 6 do 8 ur, da ima dovolj časa za počitek. Na domačiji pri sinu se pa silno utrudi. Je preveč dela, a on potrebuje počitka. Nič več ne prenese toliko kot nekoč. Boji se, da ga bo "stisnilo", a on bi še tako rad živel. Umreti se jako boji, a bo moral. Starost je starost, ni pomoči, je pojam-ral. Sli smo k sestri, ki ima dom par lučajev stran. Pred par meseci ji je umrl mož, ki je bil po poklicu mizarski mojster. ,\ekc»o je v ljubljanski časopis poročal, da dospeva v Ljubljano 1. julija, z istim vlakom, kot članice Slovenske ženske zveze. "Vsi smo se pripravljali. da vaju pridemo čakati na postajo," je nama pravila mati. Pa sem jih prehitel. Kako so naju uvrstili v dotično vest, mi je še danes uganka. Najbrže tudi članicam Slovenske ženske zveze. "Kako je doma?" sem vpraševal. Mati je odgovarjala. Dela vsak dan, kakor je delala od rane mladosti. Dela je veliko«, a na služinčad se ni zanesti. Najboljše je opravljeno tisto delo, ki ga človek sam izvrši, je rekla. Nak, mleka več ne vozi v Ljubljano. To opravlja zdaj Pavla. Ko sem hodil v Šolo. sem pomagal materi raz-našati mleko po Ljubljani štiri leta. Ob šestih zjutraj me jo zbudila, pa sva rinila voziček stroji v delavnici samevajo in sestra plaka. Tugovala je toliko, da se je je jela lotevati tuberkuloza. Živeti moraš zaradi otrok, sem ji dejal, zato ne tuguj. Ob počitnicah sta o-troka vsako jutro peljala voz sočivja na trg in domov pa prinesla od 50 do 100 dinarjev skupička. Tako pomagata mami. da ji boj za obstanek po moževi smrti ne bo pretežak. Pravila mi je, kako se ima ta ali ona sestra, kako brat in starši. Tako je minilo prvo popoldne doma, zvečer pa sva šla na operno predstavo, ki je bila zadnja v sezoni. Ko so bratu doma povedali o mojem prihodu, me je hotel zgoli iz drugih virov — raznih člankov in opisov, ki so jih prinesli ameriški listi in magazini zadnja leta, pa tudi ob priliki njegove smrti — sem, mislim, s svojo nekritično pohvalo dejanj in nehanj tega moža ustrelil marsikaterega kozla, kakor pravimo. I)o tega spoznanja me je privede! članek, ki ga je priobčil v "New Iveadru ' Max Nomad, avtor knjige "Rebels and Rene-gades" in "Apostels of Revolution", ki bosta v kratkem izšli v Ne\v Vorku. Nomad je v tem svojem članku, ki se tiče Kemala, povedal marsikaj, kar mi je bilo doslej tuje. Max Nomad prizna, da je Kemal Ataturk poevropil srednjeveško orientalsko Turčijo in vpeljal mnogo novotarij; tega ne skusa tajiti. Ampak Kemal tudi ni bil tako idealen diktator, kakor $>e je videlo marsikateremu izmed nas — ker pač nismo poznali moža osebno in ker nam je bil njegov dvig na oblast in njegova metoda vladanja kolikor toliko tuja zadeva. Nomad nam pa pove, da je bil Ataturk tudi precej — brutalen vladar; vladna oblika, ki jo je bil vpeljal, pa tudi vse prej kot idealna. O slednji pravi Nomad, da ni zgolj prikrita imitacija vojaške diktature po jugoslovanskem ali poljskem vzorcu, niti golo posnemanje italijanskega ali nemškega fašizma, čeprav ima marsikaj sorodnega z njima; pač pa je nekaj novega in obenem nekaj, kar bi se lahko imenovalo "manjkajoči člen" med fašizmom in uradnim "komunizmom". Nomad namreč meni, meni, da jo tudi fašizem v bistvu protikapitalističen in da stremi za podržavljenjem kapitala in industrij, pri čemur se drži gesla: Vse dobre službe za nas, za tekmece pa koncentracijska taborišča in izstrada-nje. To, pravi, drži tudi za ruski "komunizem". (Narekovaji njegovi.) Kemal je iztrebil ali pregnal manjšine, ki so predstavljale kapitalistični element v nekdanji Turčiji, pravi Nomad, ki dodaja, da so bili pri tem tudi prizadeti delavci. Obstoječe industrije so bile podrzav- dejansko iztrebil celokupno vodstvo tedaj cvetočega komunističnega gibanja v Turčiji! Muž je dovojil komunističnim delegatom udeležbo na kongresu Tretje internaclonaie, ko ao pa bili na potu preko črnega morja, je dal njihovo ladjo potopiti ! Kemal je bil mnogo let zaupen zaveznik boljševiške Rusije, ki je dejansko preskrbela mnogo kapitala za nove držav-nfe industrije v Turčiji. Boljše-vikf so bili v zadregi, kako naj imenujejo Kemalovo Turčijo; "proletarske" je niso mogli imenovati, ker je bil ta naziv prav tako prepovedan v Kema-lovi deželi kot "socialistična" ali "komunistična"; da bi ga imenovali fašista ali kapitalista, so pa branili tesni medsebojni prijateljski odnošaji. Tako so se naposled odloČili imenovati Turčijo "kmečko republiko", s katero je bila "prole-tarska diktatura" lahko v intimnih odnošajih. In vendar, pravi Nomad, so turški kmetje še vedno prav takšni reveži in prav tako brez-močni kot so bili pod sultanom, ali pravjako vplivni v zbornicah domače dežele kakor so najemninski farmarji in kmečki delavci na jugu Združenih držav. Kajti resnični vladar današnje Turčije je kombinacija častnikov in uradništva, ki, kolektivno seveda, lastuje in izkorišča vso deželo. Tako piše o Kemalu in njegovi Turčiji Max Nomad v "New Leadru". Upam, da je izrekel svojo sodbo na podlagi točnejših virov kot so bili na razpolago meni. če je bil pa površen, pristranski ali vobče netočen, je to seveda njegova smola. Jaz sem hotel zgolj pokazati, kako težko je pisati o sodobnih diktatorjih, če jih ne poznaš, z njihovim delovanjem vred. iz prvega vira. to je na lastne oči. — I. J. Videti in iv sel vsled te^ra tudi on v gledališče. Oče mu je naju ljen*' f*™?* Je ZRrad1,,a drza- nnian I Jn Krut i., ^mnoval A « Va. 1 a ko d a I10S n 1 Vred nO gO VO- opisal in brat je domneval, da me bo lahko spoznal. Slučajno je dobil vstopnico za sedež v isti vrsti kot sva bila midva in Rad bi pomaga! več BelUire, O. — Obžalujem, da ne morem v tiskovni sklad Proletarca letos prispevati večjo vsoto, šest mesecev sem brez zaslužka in na grbi imam šestdeset let. Zato priporočam o-nim, ki so v boljših razmerah, da priskočijo v oporo svojemu listu toliko bolj. Rov. št. 6, Rail River Coal kompanije, začne obratovati, a ne vem, če mi bodo še kdaj dali delo v njemu, ker se starih premogarjev branijo. Za to družbo sem delal kakih 30 let in na koncu imam brezposelnost in skrbi. Da bi vprašal za mijoščino razne reliefe, sem preponosen. Tudi mi je pod čast pometati ulice po Bellairu dva dni v tednu za par dolarjev grocerije, ki jo za tako delo daje potrebnim tukajšnji mestni relief. Pri WPA pa ne dobim dela, ker imam "na žalost" hišo, ki je še brez dolga po vrhu, torej sem po mnenju oblasti gospodarsko "trden" in zato mi WPA ne more dati zaslužka. Pomagaj si torej kot veš in znas.. . Iskreno božično in novoletno voščilo vsem našim. Louis Pavlinich. po blatni ali pa zasnežen! Jur- me kmalu izbral za pravega, čkovi poti. Kadar je bilo veliko Ko pa me je med odmorom mi-snega, sva bila do mostu na do- sli! ogovoriti, je namero opu-lenjski mitnici že vsa prepote- stil, ker so začele z Angelo go-na. Kuharicam sem se smilil injvorHi dve dekleti kot da smo si so mi postregle s kruhom, s ka- že stari znanci. Seznanila sva vo, in ob praznikih s potico, j se z njima na Tirolskem, bral Veliko mleka je raznesla moja pa si je mislil, "ta dva ne mo-mati po hišah, veliko sočivja reta biti tuica, ko ju poznajo izvozila v mesto in delala do- domači ljudje." Tako je sedel ma in na polju toliko, da ni J par korakov od naju do konca imela za čitarije nikoli časa. V mladosti je bila dobra pevka. Skoro vsako jutro, ko sva skon-čala delo, me je vodila v šentjakobsko cerKev, da sva izmo-lila par očenašev, nato pa sem hali biti tujci, tel^el v Šolo, ona pa se je vra- bil prav malo. predstave, potem pa nama sledil ven in se končno vendarle ojunačil, češ, očetov opis se vjema z mojo postavo, bržkone sem pravi. Tako smo si neboma pa tom To mi je brat čala s praznim vozičkom na zameril, češ, vsakdo, ki pride druga vsakdanja dela. Nekega iz Amerike, je pri svojih, vidva dne me je prosila, da naj vozi- pa zmerom na potovanju, ali ček jaz peljem skozi do doma.; pa v družbi v Ljubljani. Tudi Bilo mi je 8 let. Mati je kora- Angelina mama se je pritože- kala poleg in zdelo se mi je, da vala radi tega/ je silno utrujena, morda bolna. Ampak kaj bi doma? Mar riti o turškem kapitalističnem razredu — dočim obdelujejo zemljo mali kmetje in najemniki. Vodilne industrije obratuje vlada, ki lastuje tudi železnice in trgovsko mornarico, obenem pa tudi lastuje skoro ves kapital bančnega sistema. Poleg tega je Kemal dal pobudo za ustanovitev zadrug, ki oskrbujejo s potrebščinami u-radništvo in armadne častnike in njihove družine. Tako je danes Kemalova Turčija bliže sistemu popolnega podržavlje-nja, kakoršnega imajo v sovjetski Rusiji, kot katera koli druga dežela. In vendar je bil isti Kemal, ki je v zgodnjih dvajsetih (med 11)20. in 1930. letom) z eno izdajalsko potezo Kadar želite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca". naj ljudi zadržujem od dela? Ali naj jim pomagam? O, dela je veliko in bi mi bržkone nič ne branili. (Dalje prihodnjič.) Silvestrova zabava KLUBA ST. 1 JSZ v soboto 31. dec. V DVORANI SNPJ 4 hirng«, III. Vstopnice m predprodaji pri blagajni 60c. Adolf Hitler: iztirjeno bitje, ki hoče biti božonstvo PRETEPI NA NACIJSKIH SHODIH Mnogo se je ie pisalo o Adol-fu Hitlerju, bivšemu pleskarju vn današnjem diktatorju Nemčije* vailjevalcu svoje volje malim in velikim dri. Evrope. Nekateri so opravili na kratko z njim s tem, da so ga enostavno prišteli med norce. Drugi pa »o rekli: "Demagog, ki je spretno izrabil ugodne razmere in okol-ščine ter zajahal nemški narod." In tretji: "Nevrotik, živčno razrvan človek, ki trpi na kompleksu manjvrednosti, pa skuša dokazati, da je več kot so drugi ljudje." Ta četrti: "Lutka, ki se je zdela pripravna nemškim kapitalistom in im-perialistom pri izvajanju njihovih načrtov." Ali p*: "Blaz-nei, ki ima mnogo več i*reče kot pameti." In tako dalje. V*aka taka analiza tega človeka je pa netočna, ker je prepovršna. Hitlerjevega bistva ni mogoče pojasniti v nekaj besedah ali stavkih. Preveč zapleten je ta nenavaden človeški pojav našega Časa. Če ga hočemo kolikor toliko doumeti, mu moramo posvetiti več časa, si ga bolj natančno ogledati od vseh strani, kolikor nam pač razmere in okolščine dopuščajo. To je mnenje avstralskega profesorja Stephena H. Robert-sa. ki je napisal o Hitlerju obširno razpravo pod naslovom: "Hiša, ki jo je zgradil Hitler," in o kateri je rečeno, da je izredno objektivna in nepristranska. Roberts poučuje moderno zgodovino na univerzi v Syd-neyju v Avstraliji. Hitlerja pozna osebno. Kar sledi, ie povzeto večinoma po njegovi razpravi. deloma pa tudi po dru gih virih. Rodbinsko ozadje Hitlerjev rodovnik, kakršnega pozna uradna nacijska Nemčija, je jako dvomljiv, če vpoštevamo vse, tudi dvomljive ženitve, lahko zasledujemo kmečko rodbino Hitlerjev kvečjemu do leta 1725. Večkrat se piše o Huttlerjih ali Hittlerjih, toda običajno o Heidlerjih. Zanimivo je dejstvo, da je malo manjkalo, da ni Hitler podedoval imena SchicklgTuber. Njegov oče je bil namreč nezakonski otrok in je živel štirideset let pod imenom svoje matere, Hitler pa je postal šele s po-sinovljenjem. Da je ostalo Hitlerju to ime, bi najbrž tvorilo silno zapreko na "njegovi poti do oblasti, kajti pozdrav: "Heil Schicklgruber!" bi zvenel pač presmešno... Hitlerjev oče je bil po poklicu vaški čevljar, drugače pa je rad gledal za ženskimi krili. Pozneje mu je njegova žena preskrbela neznatno vladno službo v bivši Avstriji. Hitler je bil otrok njegove tretje žene, dekle, s katero je bil v oddaljenem sorodstvu. Nevrotičen otrok v • '. - .. * jt i Adolfova vzgoja je bila vse prej kot normalna. Bil je nevrotičen ain nevrotične matere, ki se ni mogla izživeti. In ona, Klara Poelzl mu je vedno zabi-čevala, kako različen je bil od drugih otrok; nji je treba pripisati Hitlerjevo neomahljivo prepričanje, da je drugačen kot so drugi ljudje. Ona je tudi v njem vzbujala duh vednega odpora. Doma prezirana in zaničevana, je vzbujala v svojem sinu prezir in zaničevanje do drugih. Zdi se, kakor da se je hotela maščevati z njegovo po- Po tujih virih priredil I. J. močjo nad svetom za vse, kar i Bartiue, dne 5. oktobra 1916. je bilo v njenem življenju ne- ga je zadel granatni drobec, prijetnega. Ta domača atmos- nakar je preživel pet mesecev fera tudi pojasni, zakaj se Hit-i v bolnišnici. Potem pa nazaj ler tako malo pobriga za svoje na fronto. In potem je bilo voj-avstrijske rojake. On se nam- ne konec, reč ne zmeni niti za svoje ne-1 Hitler se je vrnil iz vojne z kdar.je sošolce, ker se je bil novo mentalno opremo: ko je počutil prav tako nezadovolj- odhajal na bojišče, je že mrzil nega v šoli kot doma. V svoji | 2ide in delavce; zdaj pa je bil avtobiopirafiji pove. da je v šoli j že prepričan, da je bil vzvišen jemal samo predmete, ki so mu na(| Vsem ostalim človeštvom, prijali, drugih tudi pod pretnjo: kazni ni maral. Najboljši je bil Hitlerjev značaj v zemljepisju in zgodovini. , Skoro nemogoče je po(lati to_ Eden bjvših Hitlerjevih so- čno sliko Hitlerjevega značaja, šolcev ve povedati, da je nje-1 kajti vsaka slika nujno odraža govega očeta zelo jezilo, ker je fant prebil cele noči pri petrolejki. Ko so se mu nekoč zaradi tega sošolci posmehovali, jih je premeril s svetlečimi se očmi ter jih zanesenjaški zavrnil: "Jaz odstranjam nemške meje in jih razmišljam — jih zelo razširjam!" Tu že imamo bistvenega Hitlerja: osamljenega sanjača, ki odklanja resničnost in živi v zlatih gradovih nad oblaki, srečen s svojimi sanjami in samim seboj. Delomržnež tudi mnenje, ki si ga je o predmetu ustvaril slikar. Vse, kar človek v danem slučaju lahko stori je, da zapiše, kar je opazil, ko je prišel v osebno doti-ko z njim samim. Hitler je nedvomno zelo zamotana osebnost. Ljudje kot sta Stalin in Mussoiini so mnogo preprostejši, jih je lažje razumeti in analizirati; dočim je v Hitlerjevem slučaju človek vedno pod vtisom, da se mu nekaj neprestano izmika in da je težko zadeti točno pravega, celega moža. Hitlerja se najrajši Njegova mati ga ni nikdar!slika kot širokoustnega orator- Shoa "biznis" in toči pijačo organiziranim p.e-niogarjem. Jaz sem mu povedal, da komunisti vedno menjaje svoj program in taktiko, pa je bilo kot bi dregnil v sršenovo gnezdo; kmalu bi jih bil po buči dobil. Zagrizenec je nesramno psoval soc. stranko in njene voditelje, trdil, da soc. stranka dela za Hitlerja in Franca in podobne nesramne budalosti. Mene je to tako pogrelo, da sem mu pokazal palico, na katero se opiram pri hoji, češ, tudi ti jo lahko dobiš po buči; nato sem pa raiši za- deli v tem" nič takega. Povsod pustil njegov prostor kot da bi dTugod bi se s takimi besedami na smrt osmešil. — Le kombinacija mož kakršen je Goering (častihlepen in oblastiželjen do skrajnosti) in sanjača kakršen je Hitler je mogla omogočiti nacijsko Nemčijo. Hitler lahku sanja in tvezi očitne sme-šnosli, pa se mu nihče no smeje, kakor bi se smejali Goerin-gu ali Goebbelsu, če bi izustila enake; dočim bi Hitler sam nikdar ne privozil državnega voza eno miljo daleč. Z drugimi besedami: Hitler bi bil nemogoč brez svoje stranke; in njegova stranka bi bila nemogoča brez njegovega zanešenjaštva in sanjarenja o*belem dnevu. (Dalje prihodnjič.) Letna seja kluba št. 1 in predavanje Chicago, III. — V petek 23. decembra bo redna seja kluba št. 1. ki bo ob enem letna se,a. Tajnik Pogorelec bo poročal o klubovem delu in financah, drugi odborniki pa za pevski zbor "Sava", dramski odsek, za okrajno organizacijo, prosvetni odsek itd. Seja se bricne točne ob 8. Ako bomo "pridni", to se pravi, da bo seja začasno končana, bo Frank Zaitz na kratko navedel svoje vtise o naselbinah, ki jih je ob skal prošle tedne na svoji predavateljski turi. Po seji pa bodo u- jedačo se pričkal z njim, sai je pametna i i i poštena beseda pri takih ljud o h bob ob steno! Tamle po leti enkrat se je o-gJasila pri meni neka neznana ženska, stara okrog 35 let in zelo revno oblečena; pripeljala se je na biciklju in na hrbtu jc imela oprtan majhen pisalni stroj Na posetnici, ki mi jo je izročila, je stalo ime There-sa Rovvell. Povedala mi je, da prihaja iz Nevv Vorka in da je članica soc. mladinske organizacije; tudi rdečo člansko knjižico mi je pokazala. Dalje mi je pravila, da je bila učitelica na neki visi šoli v Nevv Yorku, da je bila dve leti na Japonskem in nekaj mesecev tudi v Nemčiji. Pokazala mi je nekaj japonskih razglednic; in nemščino je precej dobro lomila. S seboj je imela tudi nekaj številk "Socialist Call-a" in "Mil-vvaukee Leadra". Tudi je pravila, da je še "ledik" in se ne bo nikdar omožila; oblečena pa tako »slabo, v raztrganih čevljih, brez nogovic in v revni obleki, da je bila videti zjIo zapuščena. O meni je zvedela pri drugih, ki so ji svetovali* naj se o-glasi pri meni. Po rodu je ameriška Nemka iz Nevv Yorsa, kjer ima starše; oče je presbi terijanski pridigar, toda ona! noče biti doma. Prišla je moja soseda in ponudila neznanki prigrizek. di popoldneva ubirati s prsti po tipkah in pisala do polnoči ali še dalj in nazadnje kar pri mesečini. Vmes se je večkrat ustavila in molila. Na moje vprašanje mi je odgovorila, da piše članke in povesti za časopise. Jaz sem ji pripravil ležišče v prvi sobi, pa ni hotela iti spat. Kje je prebila noč, ne vem; menda kar pod trto. Zjutraj si j(j pa spet oprtala na hrbet pisalni stroj, zasedla bicikelj, se lepo poslovila ter se brez zajtrka odpeljala. čez nekaj ur se je pa pripeljal z avtomobilom neki moški, ki je vprašal za žemko z bicikljem. Ko sem nazadnje pritr-lil, mi je pravil, da jo pozna, la je res izobražena ženska, ima pa svojo trmo glede lepih oblek, ki jih ne more videti, ker hoče kar najbolj preprosto živeti. Njeni starši so precej premožni. Ženska po zimi uči v višji šoli, po leti gre pa takole po deželi. Najrajši se druži i črnskimi delavci, ker najbolj preprosto živijo. Za denar ji ni in če bi ga na cesti našla, bi ga ne pobrala. Tudi za hrano ne prosi, vzame le, če ji kdo sam od sebe ponudi. S soc. gibanjem si m pat i žira, ker se poganja za pravice zatiranih in izkoriščanih in nasprotuje vojni. Ko sem mu povedal, da sem tudi jaz socialist, je dejal, da tudi on simpatizira in pokazal m> je več peticij soc. stranke, na katere je nabral že več podpisov. Da bi bil član stranke, mu pa brani njegov poklic, je deja!. Kakšen poklic izvršuje, ' mi pa ni povedal. Tudi mi ni povedal, kje živi. Povabil sem moža v hišo, kjer je na stenah obešenih mnogo soc. konvenčnih slik; on jih je z zanimanjem ogledoval, pa tudi polica s knjigami ga je zanimala. "Po vsem, kar vidim, si mnogo delal za soc. stranko," ml je dejal. Potem je dejal, da bi bilo v Ameriki mnogo bolje, ako bi imeli močno soc. stranko, vsled česar bi se ji morali delavci pridružiti. To, kar se je doslej dobrega storilo, je bilo vse posneto po socialističnih reformah. Potem mi je pa podal roko, mi želel, da bi še dolgo let delal za soc. stranko ter odšel. Tudi on je bil videti kot kak učitelj. Srečanje s tema človekoma je bilo zanimivo. Sodrug Tone Garden ima pri meni precej knjig shranjenih. Ko je bil zadnjič pri meni s svojo sestrično Pepino Hribar , in njenim sinom Victorjem, ml | je dejal: "Nace, po tvoji smrti bomo pa prepeljali vie tvoje i knjige in slige v Slovenski de-i lavski center v Chicagu." Tone, ko umrjem, kar pridi s kakšno "šajtrgo" in odpelji vse skupaj; mene bo veselilo, ako bo kdo imel kaj užitka od teh stvari, ko mene več ne bo med živimi. In še to! Letos se ne bom u-bijal s pisanjem voščil, zato kar na tem mestu voščim vsem sodrugom, sodružicam in prijateljem: vesele praznike in srečno Novo leto! Nace Žlemberger. NACIJI PRENEHAJO MUČITI ŽIDE ŠELE KO VSE IZTREBIJO // n (Nadaijevanje s 1. strani.) prepustiti v posest "arijcun". Nacijska gonja proti Židom je močno odjeknila tudi na O-grskem, Poljskem, v Rumuniji in tudi že v Jugoslaviji. Vzlic zatrtja Židov v Nemčiji pa se življenske razmere nemškega ljudstva niso izboljšale, kakor so nacijski propa-gandisti obljubovali, nego so se poslabšale in draginja narašča toliko, da bo vladi težko krotiti nezadovoljnost revnih slojev. Naciji skušajo svoj antisemitizem uveljaviti tudi v deželah, s katerimi trgujejo. Švedski vnanji minister Ri-chard Sandler je dejal, da so bile švedske firme, katere trgujejo z Nemčijo, iz rajha obveščene, da ni lepo od njih, ker imajo v svojih štabih tudi ne-arijce. S tem jim je bil dan migljaj, da naj Žide odslove. A-peliral je na švedske trgovce in industrialce, naj ne alede nemškemu pritisku, kajti odgovarjati na nemško predrznost s slabostjo bi bila slaba metod» je dejal Sandler. Na češkem so bili Hitlerju na ljubo odpuščeni z odgovornih mest mnogi židje in nadomeščeni s pristaši "novega položaja", na Slovaškem pa je protižidovska gonja dobila o-dobritev vlade, ki jo imajo v rokeh klerikalci. Slavje 35-letnice SNPJ Chicago, IU. Federacija SNPJ za čikaško okrožje priredi slavje 35-letnice svoje jednote v nedeljo 16. aprila. Vršilo se bo v jednotini dvorani. Razprava o pripravah za to slavje bo na seji zastopnikov v četrtek 26. januarja. ELEKTRIČNA DARILA ki jih ho v resnici cenila deleženci postreženi z _ in pijačo. Seja bo važna, zato Ženska je ponudbo z veseljem je potrebno, da se je vsi ude- sprejela in ko je jedla, smo vi-ležite. deli, da je morala biti precej Na prošli klubovi seji je bilo • sestradana. Kar me je zanima-sklenjeno, da bi priredili v .kn $23.75 (Biez izže mulca $21.) "SILEX" električna skupina za kuhanje * Priprava z« Ktirl »kode-licc za manjfo družbo ... ali 10 skodelic kadar »tic-ie te večji druibi. Ista električna peč za eno ali drugo vel.kost. C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY 71 W Adama Si.-13t 8. D« ar bor n Si. 4562 8roadway 4833 Inrta« Park S d 2733 Mllwa«k»* Ar« 2748 Lincoln At*. NIIGJHBORHOOD STOII18 4231 W Madtaon St 3480 S Stat« 8t 4834 8. Asklaad A*a 882 W. 83rd St. 2980 I. 92ad 8«. 11048 8 Mtchifaa A v«. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE V DETROITU PRED DVAJSETIMI LETI IN DANES Piše ANTON JURCA Detroit, Mich. — Moja iskrena želja je, da se javno in bilo do kolena. Ko sem stopil na cesto pred postajo, začnem stvarno pogovorimo o sebi in o ugibati, kam naj grem. Veli- vzrokjh pojemanja naših aktivnosti v tej naselbini. Vsl'>d tega želim, da vzamete moja izvajanja brez vsake zamere. Nikogar ne mislim osebno žaliti ali očrniti. Smatram pa za potrebno* da se pomenimo prav/ enostavno in da vsakdo izrazi svoje mnenje, ako je med nami še volja nadaljevati dalo, ki ga je ta naselbina tako vzorno vršila nad dvajset let. Lahko bi se o marsičem po- sem imel pri sebi naslov dogovorili osebno, ako bi prihajali skupaj. V danih okolšči-nah pa je najbolje, da povemo svoje misli drug drugemu v li- stih, kakor sta Proletarec in Prosveta. Detroitska naselbina je bila ena prvih na kulturnem in političnem polju. Danes pa opažamo v nji bolj in bolj umiranje. let in star naročnik Proletarca. i Prestopil sem v klub št. 114 JSZ, v katerem sem član šel danes. iPriznati moram, da so bili one dni v njemu skoro vsi člani aktivni in veliko delali na socialističnem, društvenem, prosvetnem in tudi na zadružnem polju. Prirejali so v svrho agitacije "rdeče nedelje", ki so jih posvečali največ pridobiva-nju novih naročnikov Proletarcu. Pomagali so v pevskem zboru, na polju dramskih aktivnosti, v zbiranju prispevkov za razne delavske akcije itd. Ko sem jih opazoval, sem si predstavljal, da ne bo dolgo, ko bo vsa slovenska naselbina v Detroitu organizirana in izobražena v naprednem duhu. H Bil sem jako zadovoljen, la troitskega rojaka in prijatelja sem se naselll v to mesto in se Andrew Semrova. iPisal sem tudi uveril, da so bili dopisi iz mu kje sem nastanjen in čemu petroita, ki sem jih čital v našem prišel. Ko prejel pismo, listih ko žjvei v wis- CHAMBERLAIN V VIHARJIH Zogovornik diktature pod opišeš o nji kaj kritičnega, si kega mesta nisem bil vajen, zato sem se bal iti v karo poulične železnice, češ, bogve kam me lahko zapelje, ker ne veš kje izstopiti in kam iti, z naslovi pa se nisem preskrbel. V vlaku sem bdel vso noč. Treba mi je bilo počitka. Hodeč po ulici, vidim napis **Comodore Hotel". Najel sem si sobo in stanoval tu šest dni ter iskal delo. Nisem uspel. Slučajno me je takoj obiskal in me povabil med naše ljudi. šemrovo povabilo mi je bilo prav všec, posebno še ker je bil ob enem tudi jako vljuden. Ker v svojem domu ni imel nikakega prostora več na razpolago, so mi poskrbeli dom pri rojaku M. Prazniku (njega ni več med živimi). Nekaj časa sem bil največ doma, ker me je ovirala boječnost, da bi šel med ljudi. Temu je napravil konec A. Sem rov, ki me je povabil, naj grem z njim v kooperativo klubov JSZ na Ferry Ave. Odzval sem se z veseljem, da se seznanim z onimi, o katerih sem tolikokrat čital. Spoštoval sem jih kot delavne, zavedne, inteligentne rojake, šemrov mi jih je predstavljal: To je Jože Menton, Martin Menton, Thomas Petrich, Louis Urbančič, Peter Kisovec, P. Belomarič, Louis Potočnik, Joe Kotar, Rudi Potočnik, Joe Ocepek, J. Sonc, M. Glad, Gly Jurca itd. — vsi naši sodrugi! Mnogo jih je bilo, a ne «puminjam se več vseh po imenih. Bil sem med njimi kar v zadregi, ker sem se počutil, da sem v družbi izobražencev, katerim po svojem znanju nisem bil kos in sem se bal, da jim ne bi vedel prav odgovarjati, če bi me vpraševali o tem in onem. Prvi me je vprašal Louis Urbančič, če bom pristopil v klub in se naročil na Proletarca/ Pojasnil sem, Leta 1919 sem živel v Keno-shi, Wis. Ker je bilo v tem mestu težko dobiti stalno deio, sem sklenil iti drugam, kakor pravimo, trebuhom za kruhom". Toda kam? Sklenil sem iti med naše ljudi. Detroitska naselbina je tedaj brstela življenja. Tako so pričali iz nje dopisi v Proletarcu in Prosveti. Zaželel sem iti v to glavno mesto avtne industrije, ki tedaj seveda še ni bila tako razvita kakor dandanes. Odločil sem se za preselitev v Detroit, ker sem želel bivati med naprednimi ljudmi, med rojaki mojega prepričanja, katerim bi lahko pomagal v aktivnostih kolikor bi zmogel. Tako bi si večal izobrazbo in boljše pojmoval razne delavske probleme. Vse to sem imel pred očmi in domneval, da je moja bodočnost in mesto baš slovenska naselbina v Detroitu. Napredna, delovna na vseh poljih, družba razumnih rojakov in rojakinj, v kateri se človek lahko veliko nauči. Dne 17. januarja 1919 — ko so po svetu šumeli vrtinci povojnih dogodkov, sem se pripeljal na postajo Michigan Central v Detroitu. Snega je I da sem član soc. stranke več consinu, pisani iskreno in resnično. Divil sem se tem sodru-gom in bil prepričan, da je ni sile. ki jih bi mogla odtrgati od začrtane poti. Ti bodo vztrajali v vsakem položaju, sem si m telil, kajti od svojega po-kreta jih ne bi mogla odmakniti nobena sila. Ampak delavsko gibanje ne gre po gladkih potih. Marsikdo, o katerem bi mislil, da bo vztrajal v vsakem oziru, je odpadel čim je začutil ovire, prepočasen napredek, ali kaj drugega, kar mu ni bilo všeč. Mnogi so zapadli v brezbrižnost, kakršno so prej sami na vso moč obsojali, če ne bi bilo med delavstvom te bolezni — mlačnosti — koliko več bi imeli in dosegli. Angleški premier Chamberlain veliko potuje, da obrani mir. Zato mora včasi na morje tudi v viharnem vremenu. Mir, ki ga privablja, pa je bolj viharen, kakor viharji, Jij^a spremljajo na njegovih potih. varno marelo Johnstavvn, Pl. — Ko je S. Frank Zaitz prišel v Pen no na predavateljsko turo, je priva« bi! s sabo tudi sneg. Tako se je t. za delavsko stvar? Porazili na- u4 ukren 5bcmlist in navdu- zadniaštvo? Ali morda srna- |en markrtLst/Rad je čital knji-trajo. da ni več polja za agiLa- ^ „rodaja! Am druž> ^Jedjo? Ali smo že vsi dovolj iz-1 dar. Utiral za Proletarca in viča so komunisti izključili in med njegovimi pristaši med Slovenci je nastalo novo razočaranje. Jože Kotar je med tem spet postal član socialistične stranke. Toda za trdno se ni še odločil, kje mu je mesto, pa smo ga spet \ideli v družbi, obraženi, da je nadaljevanje z delom na prosvetnem polju postalo nepotrebne? Spominjam se jih, kako sem jih prvič spoznal pred dvajsetimi leti in se nato divil njiho- pomagal pri klubovem delu kjerkoli je mogel. Vedno in vneto je zagovarjal naša načela. Danes ga ni več v javnosti. Pustil je klub in pozabil na svoje stare sodruge prijatelje vemu delu. Kje so danes in kaj..n sploh na yse rojake. čemu> delajo? Kam je prešla njihova |tQ naj sam pojasni joe Kolar nekaanja energija, njihova vo- U tudj eden izmed prvih pri_ lja za aktivnosti, njihova vera seljencev v detroitski slovenski v napredek? . naselbini. Postal je v nji splo- Ali je zajela množico nasin &J1Q znan Vftled dVojih aktivno_ nekdaj aktivnih naprednih delavcev omahljivost? In nekdanje nevstrašene naše bojevnike sti za socialistično stvar, nil je načela na sejah in shodih ter agitiral. človek bi stavil malodušnost? Ali se naj v res-.je življenjet da je to pre_ niči prištevamo k slabičem, ki jčan jflkren sodruKt da je ni I * L- ..../.am.. ..no Vn mola u Q n IP U > # . . sile, ki nam bi ga mogla odtujiti in vzeti. A tudi pri njemu sem se motil. Zadvomil je v jih upogne vsaka mala sapica Toliko truda, toliko požrtvovalnosti za ideje, cil je in načela — nato pa hajd iz bojne linije! naše gibanje in pričel pomaga ti "Delavski Sloveniji" pod CERMAK UPWOI*STERY CO. 4124 W. 26th St. L. FI&H FURNITURE CO. 'JOS S. Wabash Ave. 190« S. Wabash Ave. 3036 N. Lincoln Ave. FRIED*S 1455 So. Pu laski Rd. SCHVVRNK, FITRN1TURE 3701 W. 26th Street PROGRESS FURN. CO., Inc. 3222 S. Halsted Street PEOPLES FTJRN. CO. 412H Archer Avenue GREENSTONE FURN. 1302 No. Mi1waukee Avenue UNITED FURN. CO. 2011 W. Chicago Avenue UNITED FURN. CO. 2043 Milwaukee Avenue BOSTON STORE State & Madison SEKERA FURN. CO. 2723 W. Cermak Road UNIVERSAL FURN. CO. 3557 W. 26th Street TASEMKIN FURN. CO. 4609 S. Ashland Avenue SADOWSKI FURN. CO. . 1617 W. 18th Street RITTER'8 1661 W. Chicago Avenue RITTER'8 2H39 N. Miiwaukee Avenue Kaj je temu vzrok? In kdo j vodatvom nekejfa Bartuloviča, je vse to zakrivil? Na ti vprašanji jaz nimam odgovora. Res niča je, to rad priznam, da na->ake so bile, jih še delamo in ih bodo aktivni ljudje tudi v >odoče. Ni pa rečeno, da teh napak ni mogoče popraviti, ako smo zavedni in se razumemo med sabo. Ena naših glavnih napak so predsodki — če-stokrat zgolj osebni. S pravilnim umevanjem in strpnostjo drug z drugim bi to lahko zlahka odpravili. Poglejmo v nekdanje naše vrste, koliko je bilo v njih sodrugov in sodružic, ki so danes ob strani, ali pa se popolnoma umaknili v tišino. Delovali so posebno v JSZ, v SNiPJ in na kulturnem polju. Na primer A. Semrov. Nekdaj organizator, tajnik in blagajnik ter dober agitator za vse klubove akcije. Tajnik in blagajnik društva št. 121 SNPJ. Danes ae je tema organizacijama in njih delu cisto odtujil. In svojemu narodu, čemu? Naj to sam pojasni. Dalje Jože Menton, najstarejsi član kluba št. 114, bivši tajnik, organizator in agitator za napredno stvar, eden prvih naseljencev med Slovenci v Detroitu — poznan med njimi kot malokdo — pa se je že pred leti umaknil. Leta 1933 je odpotoval v stari kraj in se »pet vrnil januarja letošnje leto. ki nadaljuje delo pokojne "De-|tJtopnika "Napreja", zato je lavskP Slovenije", oziroma po-;^vcti duh z otrok ponCsel raz-ko j nega "Delavca", ali kakor svetljenje tudi na zastopnika se je že imenoval list, ki ga je j Napreja", da je na shodu ne-Ba rtu lovi č nazadnje urejeval. kaj Vpraieval, a storil je napa-Ne vem, kam bi Kotarja pri- ko< ker se je prenaglil. Bilo bi števal: na levo, ali na desno. zanj boljef če bi čakal še malo, Vem pa, da je dovolj izobra- da bi ga razaVetljenje svetega žen in bi delavski stvari lahko duha boljše 0bžarii0. Vsled te-veliko koristil, ako si najprvo Ra nftVZ0Či niao bili pripravlje- Tajnik Donald J. Lotrich je poročal, da je imelo JSPD letos jako ugoden promet in se la zn slogo med delavci. V res- bolj in bolj izkopava iz zagat, niči seje le razdor in zmedo, v katerega ga je potisnila krl-kierkoli more. To je ob tej pri- za. Na občnem zboru 28. jami-liki dokazal tukajšnji zastop- arja bo Lotrich podal skupno z nik pittsburškega "Napreja". Ne bo škodilo, če ob tej priliki omenimo, da se je tega dne, kakor omenjeno predavanje, vršila tu tudi birma, na katero je "Naprejev" zastopnik po-nlal par svojih otrok, kar se vnetemu komunistu kajpada na vsak način spodobi ... Kot veste, oblagodari človeka pri birmi "sveti duh". Tako ste se učili in fako je, po mislih za- drugimi odborniki konkretne predloge za utrditev Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva. On je uver-jen, da bo v kratkem mogoče zavarovati vse vloge članov v ustanovi zvezne vlade, ki obstoji v ta namen. To bo velik napredek JSPD, ki ima *e posebno veljavo v dejstvu, da je bilo treba premagati v prošlih letih težkoče, kakršne je zmoglo !e radkokatero stavbinsko in posojilno društvo, čeprav je bilo gospodarsko manj obremenjeno. sam s sabo pride na Čisto, kje je njegovo mesto. Ima vpliv med rojaki in v slovenski na- ni poslušati "razsvetljenega" moža, pa so mu rajše javili, da jih njegov ton ne mika in so selbini bi lahko storil veliko odili Predavatelja je omenje-koristnega. Kaj je vzrok, da se ni tudi vprašal, čemu ni šel v zdaj tudi on odtujuje in PVKI Rusijo, da se še tam prepriča o strani delavske ustanove ? I razmerah. Odgovoril je, da bi To "bo lahko sam pojasnil. za potovanje po Rusiji potre-LouiA Urbančič in Valetin Mai-|bova« V5aj par mesecev časa, sel sU veliko orala na polju in precej denarja, toda njego-napreflka. Posebno Urbančič. vo sedanje potovanje je bilo Ni je skoro bilo nedelje, da jej namenjeno v druge dežele v ne bi iirabil za pot med roja- Evropi in v njeg0v rojstni kraj. ke na ftoji agitaciji za Prole- Pravi, je tudi kako je obiskaI tarča. Siril je drugo napredno turistični urad USSR v Parizu, Kam na Silvestrov večer? Chicago. — Kje bomo letos prebili Silvestrov večer, ki pade na soboto 31. decembra? Cemu vprašati? Gotovo na zabavi kluba št. 1 JSZ, ki zo v dvorani SNPJ. Godba v obeh dvoranah. Zabave na koše. Polnočni spored. Če vstopnic še nimate, pišite ponje Ch«u. Pogorelcu, 2301 S. Lawndale Ave. literaturo in iskal klubu novih članov. Mnogo je deloval tudi v društvu št. 121 SNiM. Bil je iskren, de!oven sodrug v vseh ozirih. Danes je tudi on med pasivnimi, bodisi radi svoje ti> govine ali česar že — to lahka sam pojasni. Kaj je torej vzrok, da ni v TISKOVNI FOND PROLETARCA IV. IZKAZ Cleveland. O. — št. 27 SDZ $2; Fran K Fende 25c, skupaj $2.25. (Poslal James Kozel.) Baarcreak. Mont. — Št. 112 SNPJ $2; št. 58 JSKJ $2, skupaj $4.00. Cleveland, O. — St. 126 SNPJ $3. Lowb«r, Pa. — ftt. 5H3 SNPJ $1. Franklin. Kan*. — ftt. 35 flSPZ $2: št. 92 SNPJ $2, skupaj $4.00. Livingtton. III. — Št. SNPJ $1. Brownton, W. Va. — Frank K!e- mmtJLZ. wu. - »t. 24. sspz|Gledališka predstavo S. P. $2.00. kjer so mu pravili, da Rusiji zadnjih par let ni več za turiste, ker se je urinilo mednje veliko špijonov in pa takih ljudi. ki so jo potem v Časopisih kritizirali in podcenjevali. Če je bil vpraševatelj z odgovorom zadovoljen, ne vem. Znano pa mi je, da je šel tja klubu in društvu več tistega pred |et| manikd0f ki se je vr_ življenja, kakor smo ga pozna- ni| drugačneRa mnenja, nam- li pred leti? čemu so se ti in nezadovoljen, med njimi drugi umaknili. Martin Judnič. On ni bil na- Naj vsakdo pove o tem svo- sprotnik ,ov Rusijet neg0 njen je mnenje. Jaz pa zaključim ta •s RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ava. ; Chicago, IU. Tal. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila \ Cena šmarna. Poatreaba točna. dopis v prihodnji Številki. Cleveland. O. -r- Klub *t. 27 JSZ $25; Rose .Turman $10, prijatelj Kristusov f5. skupaj $40.00. (Izročil Frank Zaitz.) John«town, Pa. — Ant. Logar 25c. Chicago, III.— Št. 30 SNPJ $5.00. Universal, |nJ. — M. 305 flNPJ $1.00. Southview, Pa. — Št. 265 SNPJ $2.00. Latrobe, Pa. — Mary Fradel 50c. Detroit, Mich. — John Volk 50c. Frentenac, Kans. — Št. 27 SNPJ $1; Pongrae Jursche 25c, skupaj $1.25. West Newton, Pa. — Joseph Zorko 50c. Eveleth, Minn. At. fl9 SNPJ $3.45. Presto, Pa. — Št. 16« SNPJ $8. Fontana, Calif. — Po $2: Anton Blasich in *t. 569 SNPJ, skupaj $4. (Poslal Anton Blasich.) Parsflove, W. Va. _ Klub lit. 228 JSZ $4; st. 174 SSPZ 91, skupaj 95.00. (Poslala Pellan in Gallon.) Chicago. — V soboto 17. decembra bo v korist socialistične stranke vprizorjena muzi-kalna drama "The Cradle Will Ročk". Vstopnice so po 5()c, 75c in $1. Naročite vstopnice iskren prijatelj. Ko pa je o nji pisal, kakor je čutil in mislil, po ga komunisti napadali, da služi kapitalistični propagandi in da je izdajalec delavskega razreda. Ali se potemtakem izplača potovati v Rusijo, če ne smeš iskreno pisati o svojih vtisih v nji? Povedati smeš, kaj misliš o terorju nacizma v Nemčiji, v Italiji, o kratenju Pripravljenost Svet je pripravljen braniti "mir" kot še nikdar doslej, zato je tudi oborožen za vojno, ki bo hujša kot katerakoli prej pri s. Arthur McDowellu, te- sV0bodščin v Jugoslaviji itd. lefon State 3250, ali pa pri An- Ne pa 0 Rusjji, kajti ko hitro tonu Gardnu, kateremu lahko pustite naročilo v Slov. del. centru, člani in somišljeniki so toplo vabljeni, da pridejo na to predstavo, ki bo na 29 East Balbo St. (prej Seventh St.) IUMmilllHIMIHMf ; PRISTOPAJTE K J | SLOVENSKI NARODNI ^ PODPORNI JEDNOTI j j NAROČITE SI DNEVNIK J | "PROSVETA" j Stane aa celo lato $6.00, J ) pol leta $3.00 | Ustanavljajte nova druStva. < ► Deset članov(ic) je treba za J | novo drufttvo. Naslov za list in < ta tajništvo je: ] 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. >»MMMmM»»MM»MI»» . . .. .__. Skupaj v tem izkazu $R4.70, prej ^ , „ _ Zaposljen je spet v svoji stari|finji irkar |257.95, skupaj $342,65. 'v zgodovini človeštva. ZA LIčNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAIJSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREq SE TISKA PRI NAS Proletarec, December 14, 1938 STRELJANJE V I RUMUNIJI VČASIH JE LUSTNO BLO / najboljših zmožnostih. Anton Zidsnšek je bil to, k! pra tod vsi poznajo. Dejal je, da tako lepega banketa še ni videl, lipam. da se ni m 'em zameril nikomur v drugih krajih, kjer tu in tam tudi prirede kako pojedino. Gospodinjski odsek našega doma je bil tega svojega uspeha kajpada zelo vesel. V Ameriki sem 24 let, pa še nisem doživela takega "Thanksgivinga" kakor letos. Posebno me je vz-radostila številna družba članov in članic društva št. 106 SNPJ. Hvala za kuhano vino, ki mo gu bile deležne po svojem delu in želim dotičniku še mno-0 ljudi. Naslednji dan sva s sodru-gom Zaitzem obiskala Frank Cerneta, ki ima zlatarsko trgovino v SND, gostilničarja Joe Birka na 63. cesti in St. Clai" Ave., Franka Belaja, Martina Soma, St. Clair Sav-ings and Loan ustanovo, ki io upravlja Paul Schneller, bila sva pri izdelovatelju harmonik Mikušu na Edna Ave., ki je priporočal več sloge med delavci in tolerantnost' napram komunistom, pri Johnu Marnu in pri Goe. Kovačiču. V slednjima krajema sva bila boli hladno sprejeta. S. Zaitz bi bil rad obiskal še mnogo drugih, a začelo je močno deževati, vsled tega sva se vrnila v SND, kjer ga je že čakal Louis Zorko in več drugih sodrugov. Te obiske je napravil ne toliko radi naročnine, ampak da se z vsakim nekoliko porazgovori in izve njihova mnenja o listu in o raznih naših aktivnostih. Jesenski koncert Soc. pev- Večerinka in d.ugo Detroit, Mich. — Klub št. 115 JSZ priredi po dalj Um presledku zopet "večerinko" v soboto 17. decembra v Slovenskem delavskem domu na 4:J7 S. Li verno is Ave. Ta veselica bo prirejena v prvi vrsti zato, da se okrepi blagajna, v drugi pa, da se snide zavedno delavstvo na prijateljskem sestanku in se v veseli družbi pogovori o tekočih dogodkih. Zabava o-beta biti prvovrstna in ako bo prilika, bomo igrali tudi tombolo za purane. Vstopnina je 25c pri čemur je všteta tudi srečka za $5.00 v gotovini. Pridne vsi in pokažite svojo solidarnost za delavsko organizacijo ! Uniie prve odpravljene V Rumuniji tekmujeta za nadvlado dve fašistični struji: kraljeva in proti-židovska (Hitlerjeva). Na vrhuncu je kraljeva. Odpravila je svobodne unije in še marsikaj drugega, kar je služilo ljudem, še več pa bi odpravila "žeiezna garda"\ (fašistična organizacija Hitlerjeve sorte). Obe smeri sta ljudstvu Rumunije kvarni in obema je treba stopiti na mge. Rumuniji lahko v njenih .sedanjih okoLščinah največ pomaga sovjetska Unija, ki pa se — tako izgleda — ogiba za-pletljajev, kateri bi jo lahko vrgli v vojno na eni strani s Hitlerjem in na drugi z Japonsko. Špetir rodi plemena Italijanski listi po naročilu svoje vlade zatrjujejo, da Francozi niso romanske rase, ampak povečini potomci Ga-lov. kar je po njihovi (Musso-linijevi) trditvi "manjvredno pleme". Niso bojeviti in kulture so se navzeli od "stare italijanske rase". Zato Italijani nimajo vzroka, da bi se "bra-tili s tako manjvredno raso." Listen to tha Yugoslav Radio Hour af Lupescu. Nihče novo. kaj so bo ago-dil® 4 Rumunijo, predno poteče leto 1»39. Nič dobreca ji mm kaže. Kralj Karo! jo pobil v nji dokajšoje število članov fašistične železne garde, toda socialnih problemov deiele ni rasil s tem. Morda tudi sebe ne bo. Na sliki je v poai streljanja, in praVtjtf} da ga je Ijuboaen do streljanja pripravila v odločitev postreliti svoj« najnevarnejše nasprotnike. OBOROŽEVALNA TEKMA SE Z VSEMI SILAMI NADALJUJE (Nadaljevanje s 1. strani.) žavniki ne poznajo. V Rusiji in na Poljskem čutijo, da ima Hitler namen prodirati proti vzhodu, zato je Franciji in Angliji obljubil mir, ker ga od njune strani potrebuje, če hoče v centralni Evropi in na račun Rusije uresničit i svoje imperialistične načrte. Poljska ima z Nemčijo ne-napadalno pogodbo, ki pa ji Poljaki čezdalje manj verjamejo. Poljska vlada je bila s sovjetsko Rusijo zmerom več ali manj sprta in diplomatično v zelo hladnih odnošajih. To je Nemčija v svojih naporih oslabiti in izolirati Rusijo spretno izrabljala. Toda po Hitlerjevi okupaciji Avstrije in sudetskih pokrajin je začelo ministre v Varšavi skrbeti za bodočnost svoje države. Nemška narodna manjšina na Poljskem je velika. Poljski koridor smatra Nemčija še zmerom za svojo posest. V prvem sporu s Poljsko ga bo zahtevala nazaj in morda tudi velik del Poljske. V teh skrbeh so se ministri v Varšavi ozrli proti Moskvi in uvedli v odnošajih do Rusije bolj prijateljsko taktiko. Začeli so z njo tajna pogajanja, ki so se končala s pogodbo med Rusijo in Poljsko, v kateri jamčita druga drugi prijateljstvo in v slučaju Hitlerjevega napada bržkone tudi pomoč druga drugi. Poljska je "likvidirala" razne spore, ki jih je imela z Rusijo, in sklenila z njo novo 'rgovsko pogodbo. Ta dogovor /ned njima pa bo veljaven le dokler bo Poljska smatrala, da ji je naklonjenost Moskve potrebna vsled nevarnosti pred Nemčijo. Kajti nobena tajnost ni, da sedanja poljska vlada mrzi Rusijo bolj kakor Nemčijo in da poljski vladajoči sloji sovražijo ruski komunizem prav tako kakor nemški naciji. Nova pogodba med Poljsko in busijo je torej nastala ne iz isr krenosti, ampak vsled strahu pred skupno nevarnostjo. Ko hitro pa bo poljska reakcija mnenja, da te nevarnosti ni več, bo obnovila proti Rusiji svojo staro neprijateljsko politiko. Svojstvo kapitalistične družbe je zavratnost in zvijače, ker je sama na sebi krivična in temelji na izpodkopavan ju drug drugega. Zato so tudi pogodbe v Vi ji dvomljive vrednosti in postanejo ob prvi prei.v kušnji le krpe papirja. PROSVETNA MATICA SE ZAHVA LJUJE ZA SODELOVANJE Statien WWAE. Every Sunday 1 to t 536 S. Clark Chicago. — Har. 800« Dr. John J* Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8j30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 \Vednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ►»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»M' MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino In žganje. Vsak pe-tek ribja večerja, oh sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Zelo Uipčšha prireditev milfrouikih socialistov Bazar soc. strarike v Mll-waukeeju, Wis., ki je trajal pet dni, je posetilo 137,000 ljudi, aH 85,000 več kakor lansko leto. Delavsko gibanje ima od njega leto £A letom mnogo prebitka, ki ga uporablja v korist svojih kampanj in v podporo dnevniku "New Milvvaukee Leader". DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razen srede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PIIONE: CICERO 610 2125 SO. S2ND STREET CICERO, ILL. v Yugo*lav Weekly Derotfd to the Interest of the WdrKers OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, OKli AN1ZATION CO-OPKR ATI V h COMMONVVEALTH NO. 1631. Pnblisked W«ekly at 2301 S«. Uviitli Av«. CHICAGO, ILL., December 14, 1938. VOL. XXXIII Workers! Build Your Press!!"'*«'M? CLEVELAND DOINGS For aH the hokum and cap'ta'istic-interpreted nevvs me average reader is fcd daily through the kept press, perhaps it is fortunate that the majority of those who read the daily papers do it in such a casual manner—a mere glance at the main headline plus a svveeping dash throug'h the main article head-ings, anes on, probably getting a firmer published previously in Proletarec,' and stronger grip on the wholc sit aa-I wrote in regard to the French i tion. 1,100 STRIKE ON TWO CHICAGO HEARST PAPERS criaia at that tima: "If the Blum government should suddenly become corrupted after one year's successful adminiatration, it certainly vrould prove a diaastrous and very serlous situation, not only to the French people, but, to the rest of the vrorld as well. The Blum government did more during it* firat yeaf in office in the way of social reforma than any previous French government had done." . Time marches on, conditiona either get worse or better, as the čase may be, and usually, as the people choot>e. At times they do not chooae alto-gether too wisely. As a matter of fact conditions in France at present seem to be developing slowly, but very de-finitely, toward the darker side of life. Let us go back and glance a bit over the 'admiRistration of BlunTs time. You vrill remember that some of BlunTs most important reform« were: the 40-hour vreek; holidays with pay; collective bargaining; na-tionalization of vrar Industries; and general encouragement and grovrth of the trade-union movement. About the o»ly fault at that time vrhich could be found was the fact that, as wage.s went up, the priče of living commoditiea also advanced sky-high. However, this in itaelf is not so bad, as this is the casc in any country to-day. Lot us now come back to the present day situation in France. But firat, let me refer you to both Ger-many and Italy for a somevrhat brief revlevr. You vrill remember that one of the first stepa vrhich Germany and Ttal.v took in the beginning of the establishment of a dictatorship vvas to erush the trade-unions. Labor, they were avrare of, had to be sup-pressed in every possible way, other-wise dictatorship could not prevail. And some of these very fundamental step* vre find Premier Edouard Dala-dier it at present taking. For instance : The 40-hour vreek, vrhich Blum eatabliahed, has been abolished by Premier Edouard Daladier; strikes have been as good as forbidd»»n; thousands of arreats have been made of labor demonstrators and labor leaders; and a threat of sending out troops against any strikers who might cause further delay, vras flrmly stressed by the Premier himself in a radio broadcast. With these facts in mind, vre novr begin to wonder, in fact even to sur-mir.e, just why Chamberlain and Daladier gave in so oasilv to Hitler and Mussolini at the Munich conference. Thcy were, as i* novr seems, l>oth on the dtctator's side from the very beginning. At least it seems evident that "thf. dark mystery ' which Dorothy Thompson referred to at the time of the Munich agreement. Is unvailing itaelf quite beauti-fully. It can be scen very plainly by anvone vrho reads the papers care* fully that Premier Daladier is slovr-ly but definitely endeavoring to ctUb!ish a somevrhat mild dietator »Sin. Mild. to berin vrith. and as time HAPPY HI RT UDAV To the Mihvaukee Leader the first ia*ue of vrhich appcared Dec. 7. 1011. The paper has been published daily wirhout interruption since then. Duiing aH this time there has been only one change in management. The Wisconsin Guardian Publiahing com-panv was organized early thia year to take over the publiahing rejponai- It is likevrise vrithout a doubt, that th? Munich agreement mere!y en-courages aggression of the dietatora. In this fact, vre novr can witncss Mus«olini's attitude toward the French government in his demands for their colonies. What the dietators vrill be demanding next, no one can teli as a certainty. One thing is quite certain, hovrever, if Italy does take The cost of a bottle of medicine, over the French colonies by force or , the National Consumers Tax commis-by faking, might H not at some sion reporta, goes, in part, to pay 172 future date be also demanding that taxes levied on every step of tb® P* o-of the British coloniea as vreli? T duetion and marketing of tho pro-Only time vrill teli. I duct. The Armament Program NORMAN THOMAS AII repoits make it seem probable that the next stage of Roosevelt's Nevr Deal vrill be a big armament program to which the President himself, as well as a great many business interest«, looks to end unemploy ment. Both of Hearst's Chicago nevrs-papera. the Chicago American ind the Chicago Herald-Examiner are tied-up and appearing irregularly because of a strike of ita employeea, members of the American Nevrspaper guild. Mass Firing Charged R k-l»ard Sellars, international rep-resentative of the guild, said the strike was in protest against "17 months of assault upon trade union-:sm," mass firing, violations of editorial contract and refusal of the company to negotiate. He said 1,100 guild members vrere participating in the strike and that 3.000 editorial. circulation and business department vrorkers vrould be affected. "Thia is the biggest strike in the history of the guild," he said. "and we will extend it to ali of the Heaistj me of a ceremony that had taken nevrspapers through the country if necesaary." tains clgae on another chapter of the hiatory of the Soc. Singing Soc. "Zarja". A rather chilly feeling pre-vailed among the attdience at the Le-ginnir.g of the progiam, but as number after number smoothly unra-veled itaelf, the spectators became more appreciative; and vrhen the operetta "Slamnati vdovec" was over, they were acclaimiug the preaenta-tion as one of the beat in the last fight yeara. Inspired by the natural and much-likcd aeting of Anton Eppich, the rest of the caat, compoaed of the younger poople of "Zarja", carried out their parta ao vreli that they brought cominenta from more than one person who vritneaaed the play. This beara out the Ktatement I made some vreeka ago, concerning the aeting of our group of "youngsters" before an appreciative audience. The evening dance brought a throng of people and helped a great deal to make the vrhole affair a sue-ceaa, both spiritua!ly and financially. I now wiah to take this opportunity to thank everyone who was in any way connected vrith the concert, and special mention to Mrs. Babnik, the prompter, to whom tali lo<>k.(;d vrhen in doubt about the neirUft/ * Glancing through the local naper, I notked a brief ittm that informed Th'» yearly meeting of Branch No. M vrill be held on January 0, H>39. * Wedii«*Mday, December 21, the people of Cleveland will decide as to vrhether or not the Cleveland Muni-cijml Plant shall b«- extendcd. As Socialists and vrorkers, it ia our duty to vrork for the extension. The ex-tension of the Munkipal light plant vrill bring a PWA gi ant of approxi-mately five and one half million dol-lara, which means that many unem-ployed vrill be able to earn a livirg. At the same tirne the cost of electri-city for the vrhole city vrill be re-duced because the privately ovrned Cleveland Electric Illuminating Com-|iany vrill also have to ]ower ita rates in order to compcte with the Muni-cipal plant. A fevr years ago when the same question was put to the bal lot, it vras defeated by a last minute propaganda spurgp by the privaiely ovrned C. E. I. Co. vrhich did a fine job of convincing the people that the tax rate vrould oe in-creaatd by the extension. The fact rema;ns that the Municipai light plant vrill |>ay for itself out of its earnirgs, consequently, the tax ratei vrill NOT be affect«-d. Carry on the vrord to your friends, neighbors, etc., to vote FOR the tx-tension of the Cleveland Municipai Light Plant on Wednesday, December 21. dei»t Roo»ct«Ii, witk ali fU(s flying. Th® danger i« tkat i« foreign afffaira, Europe. His »baervationt were very once more. ke will ride away rapidly clearly presentod and left the iisten-ir ali direetions — a« ke ka* been or8 moc^ morc enlightened than when thev arrived. In Jugoslavia tho plače in France. An official of the German government had placed a wreath on the tomb of the "Un- , ||AUIPIInnftr Ciailfl known Soldier" of France, to create neW5papCI U11110 a better feeling betvreen the tvro na- . tiona. Mercy me! I wonder if perhaps SlD3Sh6S RCSISICIIC6 the Naais are sure that the "soldier" r-fcTb^dnr„tjr!h*v'',r,ce of Of Anti-Unionists Talking, or ratiier, writing of Na- ■ lil'IL D D tis brings to m.v mind the recent ap- II) 1TIIK6S~IS3rr6, Y3. pearanče of Frank ZaTlz in Cleveland. Despite the rain Friday, Dec. 2, -— a group of approxir»atcly two hun- c. dred people turned out to listen to • Signing of Model Contract By Comrade Zaiti gp^ak on his recent WiJkea-Barre Publiaher Dri ve s t our through much-di«puted parta of Socialists in opposing this incon-gruous ailiance for a big army and Recent callcrs have reported the navy, an ailiance vvhich confidently fact that the President has said that Germany which has a great armament program has no unemployment. The idca is that the appropriations that othervrise would go to W. P. A. will now go to this armament program. Behind it, the President hopes to unite very incongruous forces; those who want to fight Hitler in hehalf of Ruwia or the Jcw» or the British Empire; those vrho vrould send no American soldier to Europe and want to make an American preaerve out of the Western hemisphere; thise who v^ant to make America effect:ve in an inevitablc war; and those vvho believe tliat big armament will avert war; those who want to protect American investments abrrtad and those who want to protect some ideal called democracy; and above aH, those who can be persuaded that em-plo.vnient in rearmament is better exnects, as the President has already told his callcrs, support from b»th tho A. F. of L. and C. I. O., will aiso have to be prepared to accept a de-grec of temporary comradeship from men and groups whose opposition to big armies and navies is for different reasons than ours. HOMES, NOT BOMBERS! Nevertheless, vre shall have to make our ovrn position plain and in pa rtiču lar vre must be a:* persuasive as possible in reaching the workers against the propaganda that tcaches that the armament race means jobs. So perhaps, it does for some work-ers, but the procesa of transferring the uneniployed to the vrork created by nevr ai*mament will be much haid-er and slovrcr than nvany have understood. If armament is to b« snbstituted rn n » . , ' 'or a relief program, hundreda ef than W P. A. and that vvc want to , thoM.and, of peop|. wil| tufUr v#ry emulate the sorry, impermanent and « More tk# €an be employ.d very dangerous prosperity vrhich' Europe is finding in the arms race. BROVVDER FOR BIG ARMY The people who talk rearmament cannot agree on a concrete program or a polic.v. A great m«ny of them are moved only by emotion and not at aH by reason. The real militarints know what they want. Some of you may hive hear,I Major Simmons who took part with me in an informal dinner table diseupsion over the Columbia Broad-casting System. He declared frankly thst wc need a bigger srmy to pre-serve "order" at hom<| and to protect investments abroad. On the other hand, Earl Brovrder recentl.v in Washington is quoted as saying that heretofore Communists had opposed armament but thcy would no longer oppose it if they were convinccd that American arms would be used "against fascism," which means. if they could be con-vinced that American arms vrould be used somehovr for Stalin at a time when it becomes stcadily harder to distinguish in very important respects letvreen Stalini totalitarism and Mussolini'«. SOCIALISTS FIGHT WAR In view of ali these things, vre shall have to fight, vrhen Congresa reassembfes, a vast program of arma ment backed by Capt. Katerson of the Daily New« vrho wants no Amer- Besides, an armament race U tke worst possible long range program for prosperity. It prodeces nothing to satisfy immediate rontnmers' wsr»», and nothing of itielf product-Ue. We must insint harder than ever that what vre w»nt ia houses, not bombers or battleahip«. Next, we must in«ist that no ffiaffer what other people think. once 'Ve get a huge army and navy, it vvill bc used as Major Simmons calm1y nssumes, in bchalf of what he calls "ord«»r" at home; that U in suppre-a-»ng the workers, and in behalf of investments. There is no man vvho. *s president of the United States and Commander in Chief of the arm.v and navy, can be trusted vvith the huge forces now thought neces.-viding for the guild shop and sub-stantial pay inereases. Hcffernan'* contract left the own-ers of the three daily papers out ' the 11 staff members. Correspondents, rewrite men and de.tktncn ali get substantia) inerease in p:iy.. The contract provides that guild members will not be required to handic struck vrork or pass any picket line. Dismiasal bonuses, vvhich have been vigoroualy opposed by the other three publishers, vvill run up to 20 vvceks* pay. No exceptions are peimitted. The publisher agrces to take out insurance so that the full LerlureK \Vell Aldendeil H) broken only by Pi>iuont of the bonus. Thus an em-ployee wln» resigned for an interval wou! 1 be entitled, after reemploy-ment to dismissal pav based en nis total period of .service. Standard features are the five-day, 40-hour wei k, tvro-vreek paid vaca-tions and sick leave. The contract, negotiuted by Vice Pres. Morris Wat-«on ot the AN(», inarked a substan-tial victory for the guild, since it vvas knovr. that the three other publishers had brought heavy pressure against Heffernan to keep him from signin*. REVOLT WITHIN FARMER-LABOR PARTY LOOMS VVHEN FRENCH WORKERS GET THEIR DANDER UP bilities shouldered for more than a | ican boy to go to Europe, and the quarter of a century by thj Mil-waukee Social Democratic Publishing Companv. Through the rtcent elections the paper adhered to its motto, "Aggret-aive, Liberal, Independent." i Daily VVorker, vrhich is certainly far more interested in the defense of Russia than in the defense of Pata-gonla. At tke head of this motley irmjr will ride tkat gallant kaigkt, Preti- Socialist Comoaign In Berks County, Pa. Cost $3,290 Raymond S. Hofses, treasurer of Local Berks County Socialist Party, Pa., filed a financial statement shovr-inir expenditures in the recent campaign totaling $3,290.80, vrith aH bills paid. Of the sum expended, $787.91 vras received as campaign contribution* from individuals and t2.ft02.39 was transferred from the General Party Fund, which ia accumulated for Socialist educational purposes by the sale of duea, stamps, literature, etc., by proceeds of picnics and social funct.ions, and by contribution« throughout the year from membera and sympathi*ers to the party organization. Claahea between strikers and gendarmea have been reported marked by the general walkout of 2,000,000 membera of the in the lateat criaia in France, French labor uniona. Many Membera Believe Lead-era Have Been Too Tolerant of Communiata Candidly facing the defeat of Govetnor Benson for re-eleetion by a plura1ity of nearly 300,000 votes for the Republican eandidate, the Farmer-Labnr As<«ociation is pre-paring for h thorough overhauling of its organiaation, policies and methods at the state convention to be held in 81. Paul on January 27 and 28. I)is.satisfaction prevails among members for various reasons. One of the main revolts coming from the trade unions whosc members protest that the leadership has been too tol-*»i-ant of Communist penetration of the movement. Politicians Seek Jobs Couple