Država pozabila na Hrastnik Dostop do Interneta v omrežni skupini 0601 Internet je največja računalniška mreža, ki je bila kdajkoli zgrajena, oziroma se je razvila. Je pravzaprav mreža vseh mrež. Danes jo sestavlja okrog 50 milijonov aktivnih uporabnikov, to število pa narašča za približno 160.000 uporabnikov na mesec. Promet in članstvo v Internetu rasteta eksponentno - okrog 10 % na mesec. Ponudba omrežja ima herkulske dimenzije, od računskega časa v superračunalnikih, brezplačnih programov do informacij o knjižnicah, vremenu, času, dnevnih novicah... Vsi želimo biti zraven, saj je to najboljši približek, ki ga imamo za popolnoma povezano družbo, in ker se po omrežju prenaša ogromna količina informacij, te pa so kritičnega pomena za poslovni svet. Oglaševanje storitev podjetij v Sloveniji se zadnje čase močno povečuje Glede na to, da v omrežni skupini 0601 še ni ponudnika Internet storitev, ter razvojem le teh v Sloveniji, smo se v podjetju TREF d.o.o. odločili, da prvi ponudimo možnost dostopa do Interneta. Naši strokovnjaki Vam lahko ob Vaši odločitvi za vstop v navidezno globalno vas instalirajo ves potreben hardver in programsko podporo za potreben protokol ICP/IP in s tem dostop do omrežja. Cenik vseh storitev in potrebnega hardvera lahko preberete v prilogi. Za nadaljne informacije in možnost predstavitve uporabe omrežja dobite vse potrebne informacije v našem podjetju (kontaktna oseba - Bine Lebeničnik)! - Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje telefon : 0601/64-611 0601/64-246 telefax : 0601/64-660 PRIKLOP NA INTERNET Priklop vključuje popoln grafičen dostop do Internet omrežja doma in v tujini. Vsak naročnik ima pravico do ene neprofitne WWW strani na našem strežniku (html format). Uporabniki si sami zagotovijo strojno in komunikacijsko opremo. CENIK kominikacijskih storitev za posameznike USLUGE STORITVE SIT/mesec dodatna ura GL1 - dostop 10 ur na mesec Elektronska pošta, World-Wide Web (WWW), File transfer protokol (FTP), TELNET, NEWS, IRC 3.990,00 390,00 GL2 - dostop 30 ur na mesec Elektronska pošta, World-Wide Web (WWW), File transfer protokol (FTP), TELNET, NEWS, IRC 8.990,00 250,00 CENIK kominikacijskih storitev za pravne osebe GL3 - dostop 10 ur na mesec Elektronska pošta, World-Wide Web (WWW), File transfer protokol (FTP), TELNET, NEWS, IRC 7.990,00 490,00 GL4 - dostop 30 ur na mesec Elektronska pošta, World-Wide Web (WWW), File transfer protokol (FTP), TELNET, NEWS, IRC 17.990,00 390,00 Povezava lokalnega omrežja na internet Priklop vsebuje stalen pristop preko zakupljenega podatkovnega voda, brez omejitve prometa, s popolnim dostopom do Internet omrežja. LOl - mesečna naročnina, hitrost prenosa 28.8 Kbit/s 86.400,00 L02 - mesečna naročnina, hitrost prenosa 64 Kbit/s 163.200,00 Zakup porta na našem usmerjevalniku (enkraten znesek) 163.200,00 Zakup prostora za elektronsko oglaševanje WWW Uporabniki dostavijo material v HTML obliki. Ob prvi instalaciji se zaračuna strošek postavitve strani www.tref.si Uporabniki plačujejo zakup prostora na WWW strežniku v enotah 1, 10 ali 100 Mbyte, pri čemer se porabljeni prostor zaokrožuje na celo število enot v katerih se plačuje. Po potrebi lahko izdelamo WWW strani po uporabnikovih željah (cena po dogovoru). začetna postavitev WWW strežnika 11.520,00 mesečni strošek za zakup prostora 1 Mbyte 2.400,00 mesečni strošek za zakup prostora 10 Mbyte 12.000,00 mesečni strošek za zakup prostora! 00 Mbyte 72.000,00 Vse cene vključujejo 5% temeljni prometni davek. TREF d.o.o. si pridržuje pravico do spremembe cenika. O morebitnih spremembah cenika bodo uporabniki pravočasno obveščeni. r v četrtek 9.00 - 1 9.00 petek 9.00 - 1 9.00 sobota 8.00 - 1 9.00 nedelja 9.00 - 1 5.00 Organizator: ZASAVC d.o.o. Zagorje o/S. y r RAČUNALNIŠKE STORITVE HROVATIČ ŠUŠTARJEVA 42, 1420 TRBOVLJE, TEL.: 0601 26 040, FAX 26 601 X. VSE ZA VAŠ OSEBNI RAČUNALNIK PC 486 N PENTIUM AMD 5x86 - 133 J PENTIUM 100 MHz 4 MB RAM .5 8 MB RAM 635 MB trdi disk j 1.08 GB trdi disk disketna enota 1.44MB v) > > * disketna enota 1,44MB PCI 1 MB pospeševalnik ° s PCI 1 MB pospeševalnik barvni monitor 14" LR NI G lO barvni monitor 14" LR NI tipkovnica SLO. miška u tipkovnica SLO, miška MS DOS 6.22 1 MS DOS 6.22 124.500 149.800 DOPLAČILA TISKALNIKI MS WINDOWS 3.1 EE 4.800 MS WINDOWS 95 SLO 11.900 barvni monitor 15" LR NI 17.900 zvočna kartica 16 bit 7.600 zvočniki stereo 160W 8.300 CD ROM štirikratna hitrost 8.600 CD ROM šestkratna hitrost 14.300 EPSON LQ 100+ 32.900 STVLUS Color II S 52.900 HPDJ400 40.700 HP DJ 660 COLOR 71.600 CANON BJC 4000 53.200 CANON LASER LB P 460 74.000 SCANER GENIUS ročni 10.900 KUPCI KOMPLETOV DOBIJO DO 50% POPUSTA NA TEČAJIH RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI UPORABA RAČUNALNIKA (SPLOŠNO IN OKOLJE \VINDOWS 3.1 ali 95) WORD. ENCEL. OUATTRO PRO, AUTOCAD IN DRUGI TEČAJI (PO DOGOVORU) - = = RAČUNALNIŠKE STORITVE HROVATIČ v 1 • UVODNIK • Sodni dan v Hrastniku Slovenija je torej le dočakala obisk stoletja, ki se je na srečo končal brez nebodijihtreba situacij. V tem času sem bila namreč nemalokrat priča pogovorom, ki so se odvijali v smeri: "Si lahko zamisliš, da se zgodi najhujše, kakšna bi bila potemtakem promocija Slovenije v svetu?! Nobenega turizma več, nobenega izvoza, konec, finito z deželo na sončni strani Alp." Seveda mi niti za hip ni prišlo na misel, da bi se utegnilo kaj takega res zgoditi. Sem bolj tiste vrste oseba, ki se, ko ji teče voda v grlo, zasmeji, da vsaj žejna ne bo. Vseeno sem se po odhodu papeža zamislila nad njegovimi besedami, sem mislil, da ste Slovenci, ne Američani. Ja, sveti oče nas je ujel tam, kjer smo najmanj pričakovali. Najbrž zanalašč. Da bi se malce zamislili nad samim seboj. Zakaj bi rinili v Evropo z zahodno miselnostjo, ki je tako ali tako že znana in prežvečena, ko pa je naša slovenska tako enkratna in neponovljiva. /Vlorda se bo ob tem zamislil še kdo drug. Kakorkoli že, papež 'ma vas rad in rad vas 'ina tudi Zasavc. NASLOVNICA: Papež 'ma vas rad foto: Tomo Brezovar oblikovanje: Slavko Garantini Sodna poravnava ali stečaj Agrohita Zakadite se v (v)vest Pogovor: Leopold Grošelj Srečno, knapi Kratkohlačniki po šestdesetih Plesna serenada Svetovni popotnik v Sloveniji Prihaja Zgaga festival n KOLEDAR DOGAJANJ 14. maja - Še se odvijajo osnovnošolski, zdaj pa še zadnji, abonmaji. Tokrat si gledališko predstavo privoščijo višji razredi. Gledališka sezona se namreč izteka - toda, tako kot mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, igralci še niso spustili zastorjev. Svobodaši bodo konec maja ponovili obe uspešnici, pripravili pa tudi premiero nove komedije Felix preveč. 15. maja - Šolsko leto se nezadržno izteka. Tudi v glasbenih šolah. Trboveljska priredi še en čudovit nastop, tokrat znanega celjskega godalnega orkestra. 16. maja - Najbrž ne zaradi praznika - vnebohoda, na gradu Bogenšperk predstavijo knjigo Cerkve na Slovenskem. 17. maja - Mnenja so različna, a večina Slovencev vendarle prijazno pozdravi državniškega in cerkvenega gosta, papeža Janeza Pavla H. v Sloveniji. Dogodek se zapiše v zgodovinske arhive našega naroda z velikimi črkami. 18. maja - V senci največjega državnega dogodka vendarle minevajo tudi drugi - kulturni, športni ali družabni. Eden vidnejših je vsekakor tradicionalni pohod na Vače, sedmi po vrsti, iz Litije naravnost v geometrično središče Slovenije. Nenazadnje je papež ped prsti iz teh krajev poljubil ob samem prihodu na naše ozemlje. 19. maja - Mladinski pihalni orkester VIVA Zagorje gostuje v Avstriji. 55 članska zasedba se udeleži mednarodnega srečanj a, kjer navduši z lahkotnim in zabavnim programom. 20. maja - Nocoj v litijski občinski zgradbi odpira svojo več kot50. samostojno razstavo, Marjan Skumavc. Znanje tudi po udeležbah na skupinskih domačih in tujih razstavah, mogoče pa še bolj kot pisec kronike v časopisu Delo. Mateja Grošelj B «.i]ijAi Slovenci na Vidni .......................Z..... Razpredanja dolske zadruge Kmetijska zadruga Dole je bila ustanovljena leta 1946 in leta 1960 prisilno združena s KZ Gabrovka v KZ Gabrovka-Dole s sedežem na Dolah. Leta 1973 so sedež zadruge preselili v Gabrovko, skupaj s 60 glavami živine. Dolanom pa so pustili dolgove. Leta '72. ko je izšel zakon o zadrugah, so sklicali sestanek s Kmečko zvezo in vodstvom obrata "Presad" v Gabrovki. Želja vodstev KZ Gabrovka-Dole je bila, da se zadruga zaradi brezizhodnega položaja deli na štiri dele (Presad, Dolka, dve zadrugi) in od predloga niso hoteli odstopiti. Želja krajanov, kmetov in delavcev na Dolah pa je, da se se dolska zadruga osamosvoji in uspešno nadaljuje z delom. 18. septembra lani so tako sklicali izredni občni zbor v Gabrovki, na katerem je bil izglasovan predlog o razdružitvi v dve samostojni zadrugi, novo ustanovljeni Kmetijsko gozdarski zadrugi Dole so priključili KS Dole. Le dvatedna po združitvi pa so lj udje, ki so bili na razdružitvenem občnem zboru prisotni ter se z razdružitvijo niso strinjali in so še vedno na vodilnih mestih v Kmetijsko gozdarski zadrugi Gabrovka, najeli za obrat Presad hipotetični kredit za linijo BIO PROGRAMA in obnovo menze v znesku 25 milijonov tolarjev na zadružno zemljo in 7 milijonov tolarjev na upravno stavbo, vse skupaj last KGZ Dole, kar namerava KGZ Gabrovka tudi prodati. Sedaj je v KGZ Dole včlanjenih 150 članov, svoje delo pa združuje 27 zaposlenih v obratu papirne konfekcije DOLKA, v trgovini z živili in repromaterialom. Organiziran imajo tudi redni odkup mleka (1,400.000 litrov letno) in živine (10.000 kg letno). Kakšen bo razplet z nepremičninami vlasti KGZ Dole, pa v eni naslednjih številk -sedaj je na vrsti sodišče. K.Š. Prenova železniškega poslopja Slovenske železnice slavijo letos 150-letnico, odkar je vlak prvič pripeljal iz Maribora v Celje, kar bodo posebej proslavili 2. junijaletos. Hkrati pa poteka 150 let, odkar so skozi naše kraje začeli graditi železniško progo od Celja proti Ljubljani ob Savinji in Savi. In v tem jubilejnem letu Slovenske železnice s svojo Sekcijo za vzdrževanje prog nameravajo obnoviti postajno poslopje na železniški postaji Trbovlje. V ta namen so razpisali natečaj za najugodnejšega izvajalca del. Dela naj bi izvajalo podjetje iz Lukovice. Obnova naj bi veljala 6,5 milijona tolarjev. Dela naj bi opravili v naslednjih dveh mesecih. Vse kaže, da bodo večletna prizadevanja TD Trbovlje za obnovo železniške postaje Trbovlje le uspela. Še vedno pa je odprto vprašanje pokritega perona Pred leti so želežniški postaji Trbovlje podelili "pekočo koprivo", kot opozorilo, da jo je treba narediti prijaznejšo, tako za domače, kot tudi za tuje koristnike prevoza z vlakom. Če bodo tokrat obnovili le fasado in obnovili streho, bo vprašanje pokritega perona ostalo odprto. Tega pa bi še najbolj potrebovali. T.L. Sindikatu priznane terjatve Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov v Trbovljah je člane sindikata Iskre - tovarne polprevodnikov obvestila o prenehanju stečajnega postopka ter o uveljavitvi terjatve okoli šest milijonov tolaijev. V znesku so všteti neizplačani regres za letni dopust, pripadajoče zamudne obresti in drugo. Ves denar iz stečajnega postopka pa so že nakazali na tekoče račune ali hranilne knjižice delavcev. Ciril Urek, sekretar OO ZSSS Trbovlje je še dodal, da so pisna obvestila o prejetju denaija poslali tudi delavcem, ki ne varčujejo na zasavskih bankah. P.R. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje je 15. maja za nakup mamografa sredstva prispevala: Anica Jereb, Trg Svobode 21/a iz Trbovelj, 5.000,00 SIT. Do 16. maja ste tako zbrali že 17,413.798,25 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem. Slovensko gospodarstvo danes in jutri "Zgodba o uspehu je v letošnjem letu manj prepričljiva, kot bi si vsi skupaj želeli - vrstijo se stavke delavcev, vse večje stečajev podjetij, inflacija ponovno dviga glavo, položaj določenih gospodarskih panog postaja vse težji." Tako so v vabilu na javno tribuno, kije potekala 15. maja, zapisali člani Združene liste - OO Hrastnik. Na javni tribuni je o stanju slovenskega gospodarstva prisotnim spregovoril bivši minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar. Približno tridesetim pri- sotnim je med drugim pojasnil nekatere vidike visoke gospodarske rasti v letu 1994 in vzroke, ki so v letih 1995 in 1996 privedli do upadanja le-te. V zanimivem predavanju, kjer so prisotni zvedeli tudi manj znana dejstva o poteh in razvoju našega gospodarstva po osamosvojitvi, je bilo najavni tribuni v dvorani poslovno stanovanjskega objekta v Hrastniku, govora tudi o nadaljni poti slovenskega gospodarstva. Maks Tajnikar pa je bil med drugim tudi pripravljen odgovarjati na nekatera zastavljena vprašanja. J.N. Proračun sprejet po hitrem postopku Litija - Litijski svetniki so na svoji zadnji seji sprejeli po hitrem postopku zaključni račun za lansko leto in proračun za letos, katerega prva obravnava je bila pred približno tremi meseci. Zaključni račun za lansko leto izkazuje prihodke v višini 862 milijonov SIT in odhodke 799 milijonov ter presežek 63 milijonov tolarjev, ki bo med drugim porabljen za odpravo posledic neurja, urejanje kmetijskih zemljišč, požarno varnost in 28,5 milijona tolarjev kot prihodek proračuna za letošnje leto. Letošnji proračun pa načrtuje prihodke v skupnem znesku 959 milijonov. Primanjkljaj ni predviden, lahko pa se občina zadolži za 18,6 milijona tolarjev - vračilo glavnice investicijskih kreditev. Slabo pa je, da tako pomembna akta (zaključni račun in proračun) sprejemamo sredi leta, so bile največkrat izražene besede sestavljalcev. Našteli so razloge za zamudo in v isti sapi nadaljevali, da je sprejem obeh dokumentov po hitrem postopku življenjskega pomena za uporabnike. Litijski župan Mirko Kaplja (predlagatelj) je poudaril, daje proračun za letošnje leto plod dolgotrajnega usklajevanja in da je najboljše, kar lahko ponudi svetnikom v sprejem. V razpravi je bil najbolj odločen svetnik LDS-a Martin Brilej, ki je že pri sprejemanju dnevnega reda predlagal, da se tako pomembnih aktov, kot sta zaključni račun in proračun ne sprejema po hitrem postopku, ampak naj se izvede samo razprava. Sprejem pa naj se prestavi na naslednjo sejo, lahko že v prihodnjem tednu. Njegov predlog je naletel na gluha ušesa. Svetnik Brilej je ugotovil, daje proračun nezakonito sestavljen, ker pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ni postavke, koliko sredstev se vrne na ZR KS, v kateri so zbrana sredstva za njihove potrebe. V danes še veljavnem občinskem odloku iz leta '94 do 50 odstotkov. Zato je še dodal: "V kolikor se proračun ne popravi, bom prisiljen pravico iskati na sodišču." Karolina Šušteršič Enotno vodovodno omrežje Hrastnik - V Hrastniku so lani zgradili vodovodno omrežje odTuija do hotela Marno. Letos pa nadaljujejo znaseljem Mamo-Brdce- Brezno. Ta dela so vredna 15.900.000 SIT. Dela naj bi zaključili do julija letos. Drug projekt na področju vodovodnega omrežja, ki ga želijo v Hrastniku nadaljevati, je projekt vodovodnega omrežje Marno-Spodnje Marno-Slatno. Tudi ta vodovodna povezava je del osnovnega projekta vodovodnega sistema Rapihovec-Turje. V naselju Slatno namreč voda ni primerna za normalno oskrbo. Vrednostdel znaša po proračunu 8- milijonov devetsto tolarjev, računajo pa, da bodo dela zaključili v drugi polovici letošnjega leta. Ostane jim še omrežje Turje. Po novem zazidalnem načrtu, kije bil v Turju sprejet že leta 1982, bodo v tem naselju zgradili stanovanjske objekte. Potemtakem je treba tudi v Turju zagotoviti zadostne količine pitne vode. Ta projekt bodo v letošnjem letu tudi dokončali in ga podaljšali do novega naselja Trate. Tudi v ta namen so v občini zagotovili 4.900.000 tolarjev. Projekt vodovodnega omrežja Hrastničani izvajajo že četrto leto. V dobrih štirih letih so vanj vložili 1.300.000 DEM. Po zaključenih delih na omrežju, bodo Hrastničani dosegli celotno povezavo vodovodnega omrežja v Hrastniku. Kot pravi župan občine Leopold Grošelj, se z izvedbo takega enotnega sistema vodovodnega omrežja lahko pohvalijo le redke občine v Sloveniji. T.P. Prizidek h gimnaziji Trbovlje - SGP Zasavje je kot izbrani izvajalec del na prizidku novih učilnic na južni strani obstoječega objekta Gimnazije-Ekonomske sredrtje šole Trbovlje pred tedni pričelo s pripravljalnimi deli, čeravno pogodba z investitorjem, to je Ministrstvom za šolstvo in šport še ni bila podpisana. Izdano pa tudi še ni bilo gradbeno dovoljenje zavoljo pomanjkljive dokumentacije. Projekt so po izboru investitoijaizdelovali v Ptuju. Menda zato, ker so bili tamkajšnji projektanti cenejši od domačih. Že sedaj pa seje ta "poceni" projekt izkazal za dražjega, sploh zaradi dodatnih del. Pri izdelavi projekta namreč niso upoštevali obstoječih greznic in kanalizacije. Iz pogovora z ravnateljico šole prof. Darko Lipičnik smo zvedeli, da je bilo potrebnih mnogo zatikanj vse od poudarjanja nujnosti gradnje tega objekta do izdaje gradbenega dovoljenja. Mnogo lažje bi zadeve tekle, če bi jih lahko urejali v domači občini. Celotna investicija je vredna 100 milijonov tolarjev. Dosedanja zamuda pa bo povzročila poznejši začetek gradbenih del vsaj za 3 mesece in najbrže prizidek ne bo dokončan do začetka naslednjega šolskega leta. Prizidek bo obsegal 700 kvadratnih metrov. V njem bo urejenih 7 učilnic, večnamenski prostor, prostori za učitelje. V obstoječem objektu pa bodo obnovili kletne prostore, pri knjižnici bodo dodali čitalnico, TV studio in še kaj. Po izdanem gradbenem dovoljenju 14. maja bo SGP Zasavje pospešilo gradnjo takoj po podpisu pogodbe z investitorjem. T.L. Vdor na cesti Trbovlje - Dobovec Trbovlje - 13. maja se je po daljšem deževju vdrlo na cesti Trbovlje - Dobovec. Zaradi tega so javnost obvestili, da je promet z motornimi vozili, predvsem težjimi, to je avtobusi in tovornjaki, začasno nemogoč. Odgovorni so takoj pristopih k popravilu. Že dlje časa pa je znano, da je cesta potrebna obnove na vsej relaciji. Je zelo frekvencirana, saj na območju Dobovca in okoliških vasi in zaselkov živi vse več ljudi, pa tudi obisk na Kumu je vedno večji. T.L. Motena preskrba z vodo Trbovlje - Med 9. in 10. majem • so predvsem v nočnem času potekala večja vzdrževalna dela na omrežju vodovoda v Trbovljah. Zato je bila oskrba s pitno vodo občasno motena. JKP Komunala Trbovlje si prizadeva, da bi bila izguba pitne vode od zajetij do porabnikov v Trbovljah čim manjša. T.L. a s@em trnu ¥ Bustsiim 15. maja, nekaj minut čez enajsto uro ponoči, je v Hrastniku divjalo neurje, ki je povzročilo precej škode. Najbolj prizadeta so bila področja na Kalu, Krištandolu, Dolu in Marnem. Takoj, ko je neurje začelo divjati, je Občinski štab civilne zaščite sprožil akcijo evakuacije ogroženih prebivalcev. Na cesti v Boben je potegnil plaz, kije poleg ceste zasul tudi avtomobil. Nagradbišču mostu čez reko Bmico, pa je voda odnesla del ceste. Neuije in hudourne vode so spodjedle cesto še na nekaterih krajih v Hrastniku. Tudi škoda na stanovanjskih objektih, avtomobilihin nekaterih garažah je precejšnja. Svetovalec za zaščito in reševanje Občine Hrastnik Vili Zaletel je povedal, da je tudi na kmetijskih površinah škoda precejšnja. Nekatere njive so zaradi plazenja terena dobesedno izginile, oziroma zdrsnile v dolino. Neuije je trajalo približno uro in pol. V tem času so voda, blato in kamenje poškodovali precej cestne, vodovodne in elektro infrastrukture. Posebna komisija, ki si je prizadeto območje ogledala dan kasneje, je ugotovila kar 22 lokacij, ki jih je neurje huje prizadelo. Komisija seje takoj lotila tudi ocenjevanja škode. Vendar zaradi obširnih površin, kjer je divjalo neuije, podatki še niso znani. V akciji čiščenja in odpravljanja posledic neuija so poleg gasilcev iz gasilskega društva Hrastnik - mesto in štaba civilne zaščite sodelovali tudi delavci podjetja Gradbena dejavnost Hrastnik ter številni občani. Gasilci so med drugim nudili pomoč pri izčrpavanju vode iz kletnih prostorov ter evakuaciji nekaterih hiš. O škodi, ki jo je povzročilo neuije, pričajo tudi prve ocene strokovnjakov. Čeprav konkretne številke še niso znane pa j e že iz prvih poročil razvidno, da brez pomoči države Občina Hrastnik posledic neurja ne bo mogla sanirati prav kmalu. Poleg posredne škode j e neuije povzročilo tudi veliko neposredno škodo. Predvsem zaradi uničenih poljščin. Jure Nagode Foto: Branko Klančar TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13°° TOPLI PODI Od 540,00 SIT/ltt2 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2,3 in 4m vw. ,y.w ... - karnise vseh vrst 2.690,00 \ - zavese domačih in tujih proizvajalcev \ - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plule in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga posteljnina ITISONI od 885,00 SIT/m2, Di rektor hrastniške Steklarne Stojan Binderje pred kratkim takorekoč "na licu mesta" v Beogradu, ugotavljal pogoje ponovne vrnitve na srbsko-črnogorske trge. "Sprejeli so nas z vidno pozornostjo, korektno, poslovno; naleteli nismo na nobene težave, niti na meji, niti v glavnem mestu nekdanje Jugoslavije. Izmenjali smo odkrite poglede na obojestransko možnost prodaje in prišli do spoznanja, da so interesi obojestranski, da pa bomo morali vsaj v začetku poslovati tako imenovanih barterskih okvirih, torej blago za blago." Podobno ugotavljajo nekateri drugi zasavski gospodarstveniki, ki so se že mudili v Srbiji in "otipali" situacijo. Ta v Srbiji že lep čas ne le da ni rožnata, marveč je hudo zagatna, kar se pozna tudi v poslovnih možnostih tamkajšnjega gospodarstva. Toda prvi začetki so tu; sčasoma bo le prišlo do ponovne obojestranske trgovine. Še posebej, če bo tudi država z nekaterimi rešitvami pripomogla k njej. Direktor Stojan Binder pa je v zvezi z nekaterimi sedanjimi zadregami zaradi delnega zmanjšanja izvoza razsvetljavnegain drugega stekla v Nemčijo povedal, da so pred dnevi sprejeli zelo pomembne odločitve. Najpozneje do konca poletja bodo namreč usposobili določeno število zaposlenih za novo proizvodnjo tistih vrst stekla, ki gaje kljub recesiji v Nemčiji in drugje lahko prodati. V ta namen bodo preuredili nekaj domače opreme in kupili nekaj nove, tako, da ne bo nobenih težav nadomestiti ali vsaj približno nadomestiti sedanji izpad, za katerega sodi, da bo znašal vsaj dva do tri milijone nemških mark, z novo produkcijo. Odločitev je pomembna zavoljo tega, ker se niso želeli sprijazniti s tem, da bi toliko in toliko zaposlenih moralo na čakanje na delo in niti z zmanjšanjem obsega gospodarjenja, temveč so našli tako rešitev, ki ne bo bistveno prizadela sedanjih načrtov. M.V. Zasavski dnevi podjetništva V sredo, 22. maja, je Ministrstvo za gospdarske dejavnosti skupaj z Združenjem podjetnikov Zasavja in Območnih obrtnih zbornic Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, pripravili Zasavski dan podjetništva. Predvidene teme srečanja so bile predstavitev strategije razvoja malega gospodarstva v Sloveniji, spodbude za razvoj malega gospodarstva, tu gre predvsem za center za malo gospodarstvo ter republiški sklad za razvoj malega gospodarstva, predstavitve nekaterih regijskih projektov ter predstavitev Visoke šole za podjetništvo v sklopu Podjetniške akademije. Dan zasavskega podjetništva so podjetniki, župani zasavskih občin ter predstavniki ministrstev in parlamentaizkoristili tudi za koristne pogovore in izmenjavo izkušenj. Dogajanja na Zasavskem dnevu podjetnišva pa bomo obširneje predstavili v naslednji številki. J.N. Musil cementa Letos nam gre v vsakdanjem ismo gospodarjenju znatnoilabšckct kot je trboveljska Cementarna, kjer se doslej Se niso pretirano pritoževali nad vsakdanjim poslovanjem, so tokrat bol> nejevoljni. Zatika se namreč s prodajo cementi,. Vzroki za to tičijo v podaljšani zimi in v vse prej kot lepi pomladi, manjši . .... - pa tudi v višjih proizvodnih s troskih,zlasti pri nakupu goriv. cementa vi sosednjo Hrvaško, četudi so ga načrtovali Ob začetku s| Hjuaj povprečno po 50.(Xt) ton možnosti ni. Kobertova rokavica v devet dežel Minevata dve leti, ko seje IPOZ vTrbovljah prepolovil, pravzaprav sta del tovarne kupila zasebnika in ustanovila gospodarsko družbo Kobert d.o.o. Trbovlje. Ugotavljata, da sta začela s kroničnim pomanjkanjem lastnih obratnih sredstev in s tem se še danes ubadata, poleg tega pa se srečujeta s tako zapletenimi pogoji vračanja kreditov oziroma obresti zanje, kot je to značilno za t i. proizvodni del malega gospodarstva. K temu prištevata še prepočasno plačevanje kupcev na domačem tržišču, saj posamezne družbe poravnajo svoje nakupe šele po treh, štirih mesecih. Če k temu dodamo še težave okoli nakupa nekaterih uvoženih materialov ter druge proizvodne stroške je očitno, da se uspešni proizvodnji v okviru malega gospodarstva, zlasti pa na tem področju, zoperstavlja kar nekaj žgočih problemov. Kobertove rokavice, ta čas jih izdelujejo tri vrste: univerzalko, Nino in Gradbenik ta čas kupujejo v devetih evropskih državah: Avstriji, Slovaški, Češki, Rusiji. Nemčiji, Makedoniji, Herceg Bosni, Zvezni republiki Jugoslaviji in Hrvaški, pravkar pa so začeli pošiljati nekaj tega blaga tudi v Bosno in Hercegovino. Razvijajo dva do tri tipe ali vrste novih rokavic z uporabo najsodobnejših sintetičnih vlaken v najvišjem cenovnem razredu. Te bodo našle svoje odjemalce doma in zlasti v Nemčiji ter drugih državah. Kmalu bodo utegnili narediti 35.000 parov rokavic na mesec. Zlasti zdaj, ko se prodaja povečuje. Vsakomesečna realizacija dosega od 60 do 90 tisočakov nemških mark. Podjetnika načrtujeta tudi pospešen razvoj. V načrtu je posodabljanje obstoječe proizvodne linije, kar bo omogočilo večji obseg gospodarjenja, večjo storilnost in delno zmanjšanje stroškov. Hkrati pa naj bi odpravili nekaj ekoloških zadreg. Vse to bo še izboljšalo kakovost, kar je neizbežna nujnost že dosedanjega delovnega procesa. Zna se tudi zgoditi, da bo kmalu treba uvesti poleg sedanje, še drugo delovno tretjino. M.V. INFORMACIJE 64-250, 64-166 Trgovina Vesna Valvazorjeva 3c, Izlake, tel.:73 856 Odprto vsak dan od 8.30 do 14.30 in 18.00 do 20.00 ure nedelja od 8.00 do 12. ure. . Se priporočamo! Avtomehanika in avtokleparstvo AVTOJOLV s.p. Jevšnikova 26a, Kisovec tel.:0601/71-130 Avtomehanika in avtokleparstvo, prodaja rabljenih vozil, prodaja in montaža vseh vrst ležajev po zelo ugodnih cenah AS TRGOVINA d.o.o. Avtodeii in oprema prodajalna Trbovlje odprto 8-19h prodajalna Zagorje odprto 8-19h PRODAJA VOZIL : SEAT CORDOBA 1.6 CLX 24.107DEH 2x zračna blazina, servo volan nastavljiv po višini, temna stekla 1.8 CLX 26.994 DEM 2x zračna blazina, servo volan, daljinsko cent.zaklep., el.pomik stekel, meglenke MOPED HERO PUNCH "TURBO ŠPORT" 119.000 SIT ________________________Ugodni krediti, leasing! Trgovina JEREB Podvine 30, Zagorje tel.:61 -601 PRODAJA RABLJENIH IN NOVIH AVTODELOV DELOVNI ČAS: 8.00 -13.00 in 15.30-19.00 sobota 8.00-12.00 IKR d.o.o. poslovalnica Prešernova 2,Zagorje tel.:0601/61 -805 mobitel:0609/617-779 KUPIMO DVD ALI TROSOBNO STANOVANJE V ZAGORJU ALI NA IZLAKAH ZA VAS NAJEMAMO, ODDAJAMO-KUPUJEMO, PRODAJAMO STANOVANJA,HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, VIKENDE, PARCELE KERA -TRADE d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO VAM NUDI PO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH keramika - klinker - sanitarna keramika sanitarne armature - kopalniški dodatki stavbno pohištvo Jelovica po tovarniških cenah 1410 ZAGORJE OB SAVI, CESTA 9.AVGUSTA 24, TEL.:0601/64-465 PARFUMERIJA LAPIS DROGERIJA Zagorje, Cesta zmage 35a Marbert, Juvena, Ellen Betrix, Trussardi, Tresor, Poeme, Kašmir... TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM .... . . . Staretov trg 23 Milan Izlakar S.p. 1275 Šmartno IN SERVIS BELE TEHNIKE UGODNE CENE GOSPODINJSKE POSODE-PONVE VRHUNSKEGA PROIZVAJALCA TEFAL NUDIMO GARANCIJO 3 LETA ZAGOTOVLJEN SERVIS V NAŠI TRGOVINI Del.čas: 8.00-12.00 in 14.00-16.00 sobota 8.00-1.00 tel.: 061/887-390 Republika Slovenija Občina Zagorje ob Savi C. 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi Obvestilo občanom Zagorja Občina Zagorje ob Savi obvešča vse lastnike individualnih hiš, stanovanj in pravne osebe na celotnem območju občine, da na podlagi javnega razpisa Ekološko razvojnega sklada RS lahko kandidirajo za najem kredita za sofinanciranje prehoda ogrevanja na ekološko sprejemljive ogrevalne sisteme (plin, kurilno olje, daljinsko ogrevanje). Zainteresirani občani za najetje kredita lahko razpisno dokumentacijo in obrazce za prijavo dvignejo na LB eskpozitura Zagorje, vse ostale informacije v zvezi s pridobitvijo kredita (tehnična dokumentacija, predračun, možni izvajalci, upravni postopek) pa dobite vsak dan od 8. -10. ure na Občini Zagorje ob Savi, oddelek za gospodarske javne službe, g. Vili Brodar, soba št. 33, tel.: 64-517. Pozivam vse, kise vedno uporabljate okolju škodljiva goriva, da izkoristite možnost pridobitve ugodnega kredita in s tem prispevate k izboljšanju pogojev bivanja v naši občini. Župan Matjaž Švagan o vas zanima gibanje tečajev na ljubljanski borzi ? O bi radi prihranili pri komuniciranju s tujimi partnerji ? o kakšne so vremenske razmere na severu Španije ? o bi se radi predstavili več kot 35 miljonom uporabnikov Interneta po celem svetu ih flfr 1410 Zagorje ob Savi, Polje 4 tel.: +386(0) 601/64 477,64 151,64 502,64 143; fax: (061) 64 060 Prisilna poravnava ali stečaj Agrohita Trgovsko podjetje Agrohlt Iz Trbovelj je v tako velikih težavah, da bi lahko rekli, da kar vidno propada. To lahko opazi že vsak kupec (kolikor jih sploh še je), ki zaide v njihove trgovine, saj so police skorajda povsem prazne. Na njih ni mogoče zaslediti niti najosnovnejših živil, kot so moka, sladkor, olje, pijača... Že več kot mesec dni niso prejeli nobenega blaga. Edino, kar še lahko prodajalke ponudijo kupcem, sta svež kruh in mleko. Ker v trgovinah praktično nimajo kaj prodajati, so Izgubili večino rednih strank, ki sedaj odhajajo po nakupih drugam. Mnogokrat so prodajalke žrtev očitkov in obtoževanj kupcev, kot da so one krive za nastalo situacijo. Nekateri jih seveda tudi razumejo in pomilujejo, same so polne negotovosti in bojazni. Poleg tega že dva meseca niso prejele plač. Šele pred kratkim so dobile del plače za marec v obliki bonov, ki jih lahko vnovčijo v trgovinah. Vendar kaj bodo sploh lahko kupile, če pa so police prazne... Vršilec dolžnosti direktorja Franc Majnardi je povedal, da je Agrohit pred približno tednom dni predložil sodišču sklep o prisilni poravnavi in v roku treh tednov naj bi bila znana odločitev sodišča. Če sklep o prisilni poravnavi ne bo sprejet, bo stečaj neizogiben. Vse bolj se zdi, daje le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do neslavnega konca nekoč zelo uspešnega trgovinskega kompleksa, ki se je včasih imenoval ABC 1. junij. Kazniva dejanja(!?) V Agrohitu so leto 1995 zaključili z izgubo v višini 88 milijonov tolaijev. Obstajajo pa tudi odprte zapadle obveznosti do dobaviteljev in zadolžitve na sivem trgu. Stroški v letu 1995 so bili nenormalno visoki, nastale pa so tudi težave s preskrbovanjem in zalogami. Nedvomno so se pojavljale mnoge nepravilnosti v poslovanju že več let, posledice tega pa se kažejo sedaj. Obsta- V Agrohitu upajo, da bodo tudi v njihovih trgovinah police še takole polne. jajo tudi sumi kaznivih dejanj, zato že tečejo postopki za ugotavlajanje le-teh. Zaradi negativnih finančnih rezultatov, je seveda nastala težava. Vsi dobavitelji so zahtevali poplačilo obveznosti, tega pa ni bilo moč izvesti. Kot logična posledica rese vanja nastalih težav, je bilo potrebno začeti z racionalizacijo oz. zmanjševanjem stroškov ter hkrati tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Franc Majnardi je poudaril-, da se zaveda, da je odpuščanje delavcev hud ukrep, vendar sanacija podjetja ni mogoča zistim številom zaposlenih. Se polovico manj zaposlenih Pri Agrohitu so do sredine maja poslali na čakanje 20 ljudi, 10 pa sojih prezaposlili. Trenutno jih je še 67 zaposlenih, Franc Majnardi paocenjuje, da je optimalno število zaposlenih okrog 25 do 30. Zmanjševanje števila zaposlenih bo potekalo v roku šestih mesecev, ko se bo prisilna poravnava zaključila. Do sedaj so oddali v najem dve poslovalnici - Diskont in Komunalo, ostale tri poslovalnice - Center, Valandovo in Hit market pa nameravajo obdržati. Koncept poslovanja je takšen, da bo potrebno poleg izvajanja ukrepov racionalizacije zagotoviti tudi finančne vire za pokrivanje obveznosti. Blokada žiro računa pa je situacijo še bolj otežila, poslovanje je praktično nemogoče. Dolg do upnikov zanša okrog 250 milijonov tolaijev, ki ga podjetje ni sposobno odplačati. Zato so se odločili, da upnikom prelagajo prisilno poravnavo. Tako naj bi upnikom pokrili 60 odstotkov glavnice z dvo letnim moratorijem in ustrezno obrestno mero. Upnikov je več kot 200 in z njimi se Franc Majnardi vsakodnevno osebno dogovarja in pogaja. Meni tudi, da je prisilna poravnava boljša rešitev za upnike, saj bi v primeru stečaja dobili iz stečajne mase le okrog 10 do 15 odstotkov. Če bo prisilna poravnava izvedena učinkovito, Franc Majnardi pričakuje, da bo podjetje lahko začelo normalno poslovati. Nedvomno bo najbolj kritično prvo tromesečje, saj bodo ljudje še nezaupljivi. Potrebno pa bo tudi stabilizirati podjetje in sicer na kadrovskem, finančnem, organizacijskem in drugih področjih. V.d. direktor Agrohita Franc Majnardi je navkljub vsemu optimist. Če pri silna poravnava ne bo sprejeta, pa bo stečaj neizogiben. Rezervirana sredstva za plače Zaposleni že dva meseca niso prejeli plač. Za marec so dobili del plače v obliki bonov, vendar j e dejstvo, da jim boni kaj malo koristijo. Vnovčljivi so v trgovinah Agrohita, te pa so malodane prazne. Franc Majnardi je povedal, da so obračun plač predložili Agenciji za plačilni promet, vendar je vprašanje, kdaj bodo dejansko izplačane. Zagotovil pa je, da imajo rezervirana sredstva v višini 6,5 milijonov tolaijev, ki jih je dolžan najemnik Drogerije Market, in so namenjena izključno za plače. Vendar se sredstva ne morejo porabiti, dokler se situacija ne normalizira. Le kruh in mleko Že več kot mesec dni ne prejemajo Agrohitove poslovalnice od dobaviteljev nobenega blaga. Prazne police pa. seveda ne privabljajo kupce. Redno so trgovine oskrbljene samo s kruhom in mlekom. Predvsem prodajalke se zavedajo, da kupce hitro izgubiš in to ugotavlja tudi Majnardi, vendar meni, da je njihova poglavitna prednost lokacija njihovih poslovalnic, zato je prepričan, da bi lahko s trdim delom, trudom in konkurenčnostjo pridobili kupce nazaj. Ob koncu pogovoraje vršilec dolžnosti direktorja v Agrohitu Franc Majnardi dodal: "Sem optimistin veijamem v rešitev podjetja, sicer ne bi sprejel takšne funkcije." Anita Cesar Kolesarji v prometu V ponedeljek, 20. maja, je bilo ob 16. uri na OŠ Hrastnik občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovali so v spretnostni vožnji s kolesom in s kolesom z motorjem. Vozili so tudi po prometnih površinah Hrastnika in tekmovali iz znanja cestno-prometnih predpisov. Rezultati so bili sledeči: vsa 1. mesta so dosegli kolesatji z Dola in sicer: Iztok Železnik, Matej Kirn in Aleš Levec. Motorista pa sta se udeležila le dva: Andrej Brečko in Janez Levec. Mentorici sta bili Vlasta Vidmar in Jelka Feguš. F.M. Programi predšolske vzgoje VVZ Trbovlje vpisuje do 31. maja predšolske otroke v posamezne vrtce na področju Trbovelj. Vpis poteka na sedežu VVZ na Rudarski c. 10., v vrtcu za Splošno bolnišnico Trbovlje. Predšolske otroke je možno vpisati v razne programe, v redno ali občasno varstvo. O posameznih programih predšolske vzgoje lahko zainteresirani starši dobe podrobnejše infomiacije na sedežu VVZ vsak dan. T.L. Novo članstvo V torek, 21. maja, so sprejeli v članstvo RK vse učence 7. in 8. razredov dolske in hrastniške osnovne šole. Ob tem je občinski odbor organiziral predavanje o drogah. Povabili so zdravnika Tomaža Križnarja iz Ljubljane, ki je s svojim predavanjem navdušil pred meseci že starše na roditeljskih sestankih. F.M. Tekmovanje in pritisk Območna organizacija RK Zagorje ob Savi je za zaključek tedna Rdečega križa od 8. do 15. maja, organizirala občinsko tekmovanje učencev v znanju o delu in organiziranosti RK. Tekmovali so učenci vseh treh osnovnih šol, ki so že predhodnje izvedle izbirno tekmovanje v šolah. Učenci so pokazali veliko zanimanja za to tekmovanje, zato ga bomo organizirali vsako leto v tednu RK: Čeprav je kviz zelo težak, saj vsebuje vso zgodovino RK od nastanka do današnje organiziranosti, so učenci pokazali toliko znanja, da se je bilo težko odločiti o najboljših, ki so: 1. Tina Skorja (OŠ Ivan Skvarča), 2. Mateja Drnovšek (OŠ Ivan Kavčič), 3. Nina Brvar (OŠ Ivan Skvarča). Učenci so dobili manjša darila, da pa bomo nagradili vse pride učence, jih bomo 20. junija peljali na enodnevni izlet na Debeli rtič. Obenem pa je bila v tednu Rdečega križa odprta postaja RK za vse občane, ki bi želeli izmeriti krvni tlak. Otvoritev bo v Kisovcu, Na Šahtu 31 (bivši internat) in sicer v petek, 31. maja ob 11. uri. B.R. Sodobna komunikacija V marcu je, tako kot v nekaterih drugih slovenskih krajih, začel tudi v Trbovljah delovati študijski krožek. Pobudnik takega izobraževanja odraslih je Ministrstvo za šolstvo in šport, pokrovitelj pa Andragoški center Slovenije. V Trbovljah je ta izziv sprejela Revirska ljudska univerza in do sedaj imata licenco za vodenje teh krožkov Irena Doberlet in Lijana Ličar, ki je vodila naš krožek na temo: Komunikacija in kontaktna kultura, udeležile pa so se ga predvsem pedagoške delavke. Namen srečanj jebil izobraževanje, združevanje, pridobivanje in izmenjava manj in izkušenj. K prijetnemu vzdušju sta prispevala- tudi Pavle Ličar, univerzitetni profesor, ki je zaradi svojih osebnostnih lastnosti ljubljenec študentov ter novinar in urednik Radia Trbovlje, Aleš Gulič. V svojem intervjuju sta povedala, zakaj je lepo biti človek. V današnjem času napetosti pa je še kako pomembno, da prisluhneš sočloveku. Srečanja so izjasnila različna mnenja, predvsem pa je izžarevala pozitivna energija. UDUA PUŠNIK Pri Lidiji Pušnik človek najprej začuti njeno človeško plat, ko zna reči pravo besedo in poskrbeti za dobro počutjeslehernega sogovornika. Potlej opaziš razgledanost, kot psihologinja namreč svojega znanja ne zlorablja, saj priznava, da obstaja možnost mani poliranja. Zase pravi, da je predvsem človek, ki ima določeno znanje iz psihologije, kar le doprinaša v stikih z ljudmi. Vselej išče ogromno informacij, da si upa dati neko sodbo, pa še vedno bo dopuščala možnost Doslej je zamenjala več delovnih mest, sprva je delala kot psihologinja za osnovnošolce, nato poučevala na Revirski univerzi v Trbovljah, delala v računovodstvu sedaj likvidiranega podjetja G1P Beton Zagorje, potem kot iskalka zaposlitve delala preko javnih del, leto dni na Centru za socialno delo v Zagorju, sedaj pa je zaposlena v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela z osebnostno in vedenjsko motenimi fanti, starih od 15 do 19 let, za katere je važno, da si pridobijo učne in delovne navade. Leta službe pa so bila zanjo tudi leta študija. V 3. letniku študija psihologije se je namreč rodil sin Peter, s čemer seje posvetila družinskemu življenju. Določeni opravki so tako imeli prednost, predvsem si je ob skrbnem možu 'spletla' družinsko gnezdo, ki gaje povečal še en družinski član, sin Matej, namreč. Sinovoma sta z možem nadela lepa slovenska imena. Je zelo materinski, družinski človek, otroci so zanjo kot božji dar. Kako važno seji zdi ne le spoštovanje otroka, marveč tudi živeti to spoštovanje, kar pridoda k razumevajoči klimi v družini. Ker pa si vedno zada cilje, je vedela, da bo tudi študij nekoč končala, predvsem zato, ker je treba nekaj narediti tudi zase, čeravno v tem smislu hiti počasi. Nasplošno mnogo stvari zmore zaradi podpore v družini. Takore-koc vsaka služba terja dosti razdajanja, pri tem dobro ve, da ne smeš izgoreti, da mora vsak človek živeti tudi svoj del ter ne prenašati morebitnih službenih problemov domov. Saj ko se človek počuti neprijetno, se marsikdaj niti ne vpraša, ali ima sebe resnično rad, da si privošči nezadovoljstvo, celo trpke občutke, ko vendarle vsakdo sam zase razume, kaj resnično hoče. Vsekakor pa v vsakem človeku poskuša najti pozitivne strani. Pravi pa, daje za današnji čas značilna agresivnost in propadanje družin. Tudi psihologija se ji zdi tako drugačna, razvejena, napredna, pravcati naval duhovnosti se pojavlja, čeravno gre tudi za šarlatanstvo. Tovrstno popularnost jemlje kot odraz nekega časa, ko se ljudje vsevprek iščejo tako na duhovnem kot na materialnem področju, morda sta zato bolj na udaru tudi ženski in moški princip. Pravzaprav tudi razslojevanje in brezposelnost nista zanemarljiva vpliva, ko je treba drugače pristopiti k problemom. "Če imaš ogromen problem, si ga moraš razdeliti," pravi Lidija Pušnik, "je pač treba živeti žalost, iskati poti, ko sčasoma najdeš odgovor." Naposled torej ne velja, da te začnejo zanimati ideali človeka, ki te užali. Petra Radovič Marinka Benetek Miha Prah, študent z Dola pri Hrastniku: "Poskusil sem že kaditi, ampak začel pa nisem. Ker se veliko ukvarjam s športom, me kajenje ne zanima, pa tudi od kolegov nihče ne kadi. Mislim pa, da pretiravanje s kajenjem škoduje tudi zdravju. Sicer so pa še drugi dejavniki, ki veliko bolj vplivajo na bolezen, kot pa zgolj kajenje. Veijetno pa svetovni dan boja proti kajenju ne prispeva k "odpravi" kadilcev, morda še toliko bolj zavzeto posegajo po cigaretnih škatlah." Suljo Bečirovič, rudar iz Hrastnika: "Skoraj deset let že kadim. To je večinoma razvada, pa tudi navada. Zdravstvenih problemov zaradi kajenja nimam, sem pa že za nekaj časa prenehal kadi ti. Kerne skadim toliko cigaret, tudi to ni tak strošek. Če so neka vrsta družabnosti tudi kavice, se mi zdi po svoje tudi prav, če človek prižge cigareto." Ana Oblak, upokojenka Iz Hrastnika: "Čeravno nisem nikoli kadila, me to pri drugih ne moti. To veijetno pravim tudi zato, ker sta sin in mož prenehala s kajenjem, pa tudi sicer nista na tak način "onesnaževala" stanovanja. Sigurno kajenje tudi zdravju škoduje, če mene vprašate, bi kajenje vsakomur odsvetovala. Ker pa je veijetno težko kar prenehati kaditi, je že uspeh, če vsaj zmanjšajo število dnevno pokajenih Allbašič, ključavničar Iz Hrastnika: "S kajenjem je tako kot z navadami: poskusišiz radovednosti, nadaljuješ zaradi družbe, ko pa hočeš nehati, si se cigaret." Šerif na cigaretni dim že navadil. Mislim, da so vsakršne reklame in terapije le stranmetanje denarja, saj se le težko pripraviš, da bi zares nehal. Po desetih letih kajenja sicer opažam malce kašljanja, sploh če se poskušam ukvaijati s kakšnim športom. Če pa bi že prenehal s kajenjem, bi to storil zaradi sebe in ne zaradi prevelikih stroškov." Darko Stoplnšek, steklar Iz Hrastnika: "Sploh ne štejem let, odkarkadim, veijetno jih bo pa več kot petnajst. Da tako rečem, sem začel kaditi povsem brezveze, odvaditi se je pa težko. Mislim pa, dame kajenje pomiijain sprosti. Če pa bom kdaj nehal kaditi, bom to storil zaradi zdravja." Janez Brečko, dijak Iz Hrastnika: "Pet let že kadim in starši za to vedo ter se nismo zaradi tega nikoli prepirali, čeprav starša ne kadita. Pri meni kajenje ni oblika sprostitve, kadim bolj iz firbca. Nimam pojma kako bo naprej, saj človek sam razpolaga s svojim razpoloženjem. Ne bi rekel, da sem strasten kadilec. S športom se ne ukvaijam, da bi opazil kakšno kašljanje. Sicer pa jih v razredu vsaj tretjina kadi. Nasplošno me ne moti, ali kadi fant ali punca. Po svoje je pa seveda prav, da obstaja dan boja proti kajenju." Blaž Potočnik, strojnik Iz Hrastnika: "Skoraj trideset let kadim, če se še dobro spomnim, sem začel kaditi z družbo in do sedaj še nisem nehal. Vendar zaradi zdravja nimam nobenih problemov, bolj me priganja žena, ki je medtem že nehala kaditi. Nasplošno se zaradi tega ne družim več s kadilci, čeravno je res, da večina znancev kadi. Glede na standard je seveda to tudi strošek, sicer bi pa nehal kaditi zaradi zdravja." Gregor Mohar, dijak Iz Save pri Litiji: "Približno polovica v razredu jih že kadi in to niti ne skrivajo, razen pred profesorji, ki bi jih za to kaznovali. H kajenju me niso nikdar silili, pa tudi mene to ne zanima. Mislim, da večinoma kadijo zato, ker želijo biti s tem večji frajerji. Glede punc pa mislim, da ne zgleda, če kadijo. Menim, da kajenje ogroža tudi zdravje. Seveda je pa odločitev posameznika, ali bo kadil." Darko Kranjc, uslužbenec Iz Litije: "Skoraj že ne veija-mem, da sem dvajset let kadil, zdaj pa že osem let nisem prižgal nobene cigarete. Nekega dne sem kar nehal, ko se je škatla cigaret podražila iz 4 din na 7 din. Pa sem iz principa rekel prijateljem, češ zdaj bom pa nehal. Seveda so me 'zajebavali', češ že jutri boš fehtaril za kakšen čik. A sem povsem brez vsakršnih problemov prenehal s kajenjem, opažam le, da mi sedaj v stanovanju bolj smrdi, ko kadijo, karme včasih ni motilo, zato zdaj zračim kot hudir." Jože Sirk, strugar Iz Litije: "Po petnajstih letih kajenja sem rekel 'fertik' in prenehal. Ženojesicer moje kajenje motilo, a to ni bil vzrok. Lahko rečem, da se sedaj bolje počutim. Res je pa, da se težje odvadiš navade prižiganja, zato se mnogim sprva poveča apetit. Vendar osebno nisem kadil zato, da se zato ne bi zredil. Odkar sem nehal, še nisem imel krize, vseeno pa je prijeten občutek, ko tudi prihraniš denar, namenjen za cigarete." Trg svobode tla, 61420 DESIDERIO DELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA DELL A SAPEVANODIRGVERE m Dl MORTE. ANTICO INTERNO B3E9 Verjetno je v tem stavku nekaj resnice. Toda tega se vse premalo zavedamo. Mudi se nam, od doma gremo zadnji trenutek, nestrpno pogledujemo na uro, prehitevamo... Na cilj bomo prišli le nekaj minut kasneje. Se splača? Enkrat ali dvakrat jo bomo poceni odnesli. Tretjičpa nam bo na cesto skočil otrok, pripeljali bomo trideset kilometrov na uro hitreje od omejitve in otroka zagotovo ubili. Ko naredimo izpit za avto, smo večinoma vzorni vozniki. Vsaj kakšno leto. Postopoma pa postajamo pogumnejši, bolj objestni, agresivni, mogoče celo nesramni. Marsikdo zamenjuje cesto za dirkališče. Dejstvo je, da je policija le eden od subjektov za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Cestno prometna vzgoja pa naj bi se pričela le v otroštvu, najprej vdrulini, kasneje v vrtcu in tako naprej. Tudifilmi, pretelno akcijski, verjetno vpli vajo na vedenje človeka vprometu. Danes lahko le vsak pel let ni smrkavec gleda streljanje in uliva, ko se policisti podijo po cestah San Francisca za kriminalci. Čez desetletje bo taisti človek ulival, ko se bo po cesti podil za prijateljem in dokazoval vozne zmogljivosti svojega avtomobila. Po podatkih poročila o delu ene izmed zasavskih policijskih postaj sem razbrala, da je kot poglavitni vzrok za nesreče še vedno na prvem mestu hitrost, sledijo pa jim kršitve pri premikih z vozilom, stran in smer volnje ter prednost. Alkohol obravnavajo kot sekundarni vzrok prometne nesreče in se še vedno pojavlja poleg kršitve določil o hitrosti, strani oziroma smeri volnje ter premikov z vozilom. Policisti razvijajo preventivne dejavnosti, kjer ljudem poleg tega, da jih policisti kaznujejo, povedo, kaj pomeni kršitev, ki so jo storili za nevarno udelelbo v prometu njih samih in drugih udelelencev v prometu. Potrebno je torej razmisliti. Kaj sploh pričakujemo od livljenja, kako ga cenimo in kako ga lelimo liveti. 7xi začete k premislimo, ko nam nekdo izsili prednost in mi sami nismo v nevarnosti, predno mu pokalemo dobro razširjene geste med vozniki. Premislimo, kako bomo vzgajali otroke. In pomislimo, kakšno bi bilo naše livljenje, če bi bili nekega dne morda krivi mi. Jerca Vučetič Hitrost »bij« Nekoč sem nekje prebrala, da nobena stvar ni večna, razen zemlje in morja. Tudi livljenje je minljivo, toda večina ljudi se tega vse premalo zaveda. Živimo prehitro, delamo prehitro, vsi preveč bezljamo, ni nam mar za sočloveka in vsi bi radi nekam prišli čim hitreje. Toda kam? Smrt ni nikomur prihranjena. Nekateri se bomo z njo srečali prej, nekateri kasneje. Ali ne bi bilo bolje, da bi na cilj vsi prišli malo kasneje? Se veselili livljenja, ki je pred nami, ga cenili in poskušali biti srečni. Razmisliti o tem, ali bomo Z naglico res dosegli tisto, kar si lelimo, ali pa se nam bo kje zalomilo. Hitrost livljenja se odrala tudi na cestah. Boljši, hitrejši avtomobili, malo "poguma", naslednji dan pa v časopisu: "Voznik je iz neznanega razloga zavil v levo. Trčil je v vozilo, v katerem sta voznik in sopotnik podlegla poškodbam, povzročitelj pa je ostal nepoškodovan." Čez nekaj mesecev bosta Irtvi postali le številki, povzročitelj pa bo morda spet iz neznanega razloga zavil v levo. "Pa tako lep dan je bil, prelep dan za smrt, "gre neka slovenska popevka. Kljub temu, da imajo Hrastničani dva poslanca v državnem zboru, so nezadovoljni z odnosom države do njih. Pa vendar se tudi v tej občini pogumno lotevajo novih investicij. Župan Leopold Grošelj pravi, da sicer ne obeša vsake stvari na velik zvon, in da morda prav zaradi tega marsikateri predstavnik sedme sile rad pojamra, saj v Hrastniku se pa nič ne dogaja. Od investicij v gospodarstvo in infrastrukturo, komunalnega urejanja in cestne infrastrukture segajo aktivnosti vse do širitve knjižnice, gradnje telovadnice... Letošnji občinski proračun ste v Hrastniku sprejeli sorazmerno kmalu. Pohiteli smo, ker smo imeli slabe izkušnje že lani, ko smo proračun sprejeli maja, kriteriji resornih ministrstev pa so bili dokončno oblikovani šele 27. oktobra. Letošnji proračun smo sprejeli že 25. januaija. Seveda s pričakovanjem, da bo tudi republiški proračun, prav tako sprejet januarja, dopolnjen s tako imenovanimi kriteriji posameznih resornih ministrstev. Po zakonu o zagotavljanju javne porabe bi morala ministrstva oblikovati te kriterije v šestdesetih dnevih in jih predložiti Državnemu zboru. Vendar se to v štirih mesecih še ni zgodilo. Zaradi tega še ne vemo, koliko sredstev nam bo država priznala za posamezna področja. Seveda pa to ne pomeni, da vsa investicijska obdobja v občini stojijo. Nasprotno. Nadaljujemo s projekti iz lanskega leta in pričenjamo z novimi. Podpisali ste memorandum o regionalnem sodelovanju pri razvojnih aktivnostih v Zasavju v okviru programu Phare. Na občinskem svetu smo ugotovili, da v zasavskem prostoru potrebujemo razvojni center. Soglašali smo, da se ta center ustanovi s sedežem v Zagorju. Firma Modulus, ki je bila ustanovljena kot delniška družba in katere soustanovitelj je bila tudi občina, ni dala pričakovanih rezultatov. Modulus bi se moral konec leta 1994 dokapitalizirati, vendar se to ni zgodilo. Predvidevali smo, da bi firma Modulus prevzela vse aktivnosti v smislu razvoja podjetništva, obrti, kot neka občinska razvojna inštitucija Predvidena je bila tudi kot eden izmed nosilcev projekta Phare programa. Pa smo ugotovili, da je dejavnost firme v bistvu prenehalažejanuarja 95. Tako smo se na občinskem svetu odločili, da firmo ukinemo. Sodišče bo sedaj ugotovilo ali gre firma v redno likvidacijo ali vstečaj. Naobčinskem svetu smo o tem spregovorili prav zaradi tega, ker bi lahko kdo vprašal, zakaj dve taki inštituciji v Zasavju, ko pa smo v Hrastniku že imeli Modulus. Naše razvojne ambicije bomo tako iskali v razvojnem centru v Zagorju. Ste se s podpisom memoranduma opredelili tudi do kakšnih novih nalog? Opredelili smo se le do nalog, za katere smo že prej ugotavljali, da država do njihovega reševanja nima ustreznega razumevanja Če omenim samo cestno infrastrukturo. Občine same smo v takem primeru nemočne. Drugo je področje ekologije. Spet ne moremo vsega urediti same občine s svojimi občinskimi sredstvi. V Hrastniku vseeno uspešno izvajate sanacijski program... Sanacijski program intenzivno izvajamo, zlasti sanacijo ozračja z S02. Od leta 1991 smo naredili veliko. 93. leta smo končali z razvojno ekološko sanacijo obstoječe hrastni-ške toplarne s prehodom iz premoga na plin. Na ta centralni toplovod imamo priključenih skoraj 2000 stanovanjskih enot Računamo, da jih bomo priključili še približno 90 in s tem skoraj v celoti zaključili priključek na ta primarni sistem v Hrastniku. Kaj pa Dol? 'V kratkem bomo pričeli s polaganjem primarnega voda plinifikacije in istočasno tudi s sekundarnim omrežjem na Dolu, ki je najhujše onesnažen z 802 tudi zaradi večjega številaindividualnih kurišč. Delamo tudi na prehodu na tekoči plin v Podkraju v KS Steklarna. Še dosti je objektov brez notranjih instalacij in razumljivo je, da tega ne moremo uresničiti le s sredstvi občinskega proračuna in občanov, temveč pričakujemo pomoč države. Zdaj, ko je Ekološki sklad RS pridobil sredstva iz mednarodne banke za obnovo in razvoj, je ena od oblik za celotno izvedbo projekta tudi sodelovanje na natečaju. Enako velja tudi v Zagorju in Trbovljah. Program Phare vključuje tudi razvoj podjetništva in obrti ter prestrukturiranja gospodarstva. Mislim, da imamo vsi enake poglede na to. V Zagorju zapirajo rudnik in treba je poiskati nova delovna mesta. Tudi v trboveljskem in hrastniškem rudniku se bo število delavcev zmanjševalo. Razumljivo je, da je treba tudi zanje poskrbeti nova delovna mesta. Seveda za to ne more poskrbeti sam RTH, temveč tudi država. Katere rešitve še zahtevajo sodelovanje vseh zasavskih občin? V zasavskih občinah imamopodo-bne težave z odpadki. Ne gre le za klasične odpadke gospodinj ste v, ampak tudi za ekološko urejevanje neke težke problematike. V Hrastniku imamo deponijo v Uničnem dokaj dobro urejeno. Vendar bo potrebno izpeljati celoten proces tudi pri sortiranju, recikliranju, predelavi odpadkov. S priključitvijo toplarne na plin ste rešili problem stranskih produktov... Seveda. Naša toplarna je zdaj v celoti priključena na zemeljski plin. čeprav ima v rezervi kotel za kurilno olje, v hladni rezervi še kotel za premog. V tej ogrevalni sezoni ni bilo treba aktivirati teh rezerv. V treh letih bo odplačan kredit za investicijo, kije bila zaključena 93. leta, in računamo, da bomo pridobili še dodaten kotel. Potem-res ne bo potrebe, da ima toplarna v zalogi kotel za premog. Od leta 93 hrastniška toplarna ni pokurila niti kilograma premoga. Hrastničani dihate tudi čistejši zrak? Mislim, da nismo več v vrhu E m nepopularne lestvice po koncentraciji S02 v ozračju. Zdaj bomo to razrešili še v KS Dol in Hrastnik. Gotovo pa ima občina še vedno posledice in vplive TET. kjer niso poskrbeli za ustrezne filtre. Vplivi se čutijo zlasti na področju Kolka in Kopitnika. Vendar na to nimamo nobenega vpliva. Po sili razmer se moramo zadovoljiti s tem, da počakamo na nov termoenergetski objekt, ki naj bi bil zgrajen do leta 2003. Morda bi povedali še kaj o aktivnostih na področju družbenih dejavnosti. Najprej o knjižnici... Do občinskega praznika 3. julija načrtujemo dokončanje faze razširitve knjižnice. S tem bomo pridobili 77 kvadratnih metrov dodatnih površin. Investicija je stala preko 17 milijonov tolarjev, država pa nam je trenutno zagotovila le tri milijone dvesto tolarjev. Za letos so nam obljubili še dva milijona, vendar tega denarja ni nikjer. Ustreznemu ministrstvu smo predložili ustrezno dokumentacijo že prej. Toda vmes je prišlo do zamenjave ministra in očitno so se dane obljube izgubile. V letošnjem proračunu smo večji del sredstev zagotovili preko amortizacije KRC-u, in sicer 3 milijone tolarjev. Tako so ti že naročili opremo. Projekt bo končan do 27. junija. Razširitev knjižnice je bila potrebna? In zelo pomembna. V Hrastniku se namreč letno obme skoraj 100.000 knjig. Glede na število prebivalcev in velikost občine je izposoja knjig v slovenski špici. Govorilo seje, da ste se projekta lotili prepozno? Mislim, da smo se ga lotili dovolj kmalu. Že leta 1983 smo se 'tolkli'. Takrat smo dosegli pričetek gradnje dijaškega doma in tako smo spodnje prostore izkoristili v ta namen. Od leta 1993 smo že delali na projektu razširitve knjižnice. Toda, če sem povedal, da nam je od 17 milijonov država zagotovila le 20 odstotkov sredstev, za vse ostalo pa rekla znajdite se, smo delali maksimalno. Strinjam pa se, da rešitev ni idealna. Čez pet let bomo verjetno ugotavljali, daje knjižnica še vedno premajhna. Vendar mislim, da bi moralo ministrstvo za kulturo, ki si prizadeva, da bi bilo zanimanje za branje v državi večje, sodelovati z nami v obratnem sorazmeiju. Če sredstev ne zagotovi država, potem ne vem, kj6 naj jih dobimo. Zaključujete tudi objekt za predšolske otroke v KS Rudnik? Gradnja prostorov za garderobo, toaletne prostore in skupni prostor v vrtcu naj bi bila zaključena do 26. junija. Investicijski vložek pri tem znaša od 11 do 12 milijonov SIT. Leta 1994 smo se udeležili natečaja za pridobitev republiških sredstev. Po mukatrpnem delu smo decembra 94 dobili obvestilo, da nam po kriterijih pripada okrog 4.000.000 SIT. Do 17. maja letos še vedno ne vemo, kdaj bomo dobili sredstva, pa investicijo že zaključujemo. V občinskem svetu ste pred kratkim sprejeli tudi projektno varianto gradnje dolske telovadnice... Junija 94 smo se udeležili javnega natečaja, ki ga je razpisalo ministrstvo za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol. Prijavili smo se na razpis za našo telovadnico, katere zasnova je predvidevala 1424 m2 površin. Taka zasnovabi omogočala izvaj anje šolskega programa z d verna skupinama istočasno, v prostih terminih pa tudi izvajanje športnih aktivnosti zunanjih uporabnikov in športnih društev. Projekt je bil zasnovan tako, da bi nudil ali dva igrišča za košarko prečno čez dvorano ali pa samo eno igrišče za košarko z ustreznimi tribunami. Z ministrstva še do sedaj nismo dobili odgovora, če izpolnjujemo pogoje oziroma, če se namerava država vključiti v la projekt. V kolikšni meri bi se država vključila v projekt? Po normativih, določenih ob natečaju, bi morala država financirati 610 m2 površin. Pa še pri teh 610 m2 bi bila država udležena le s 50 odstotki, s tem, da cena ne sme presegati 1200 DEM/m2. Topomeni, da se država ne vključuje v nobeno sofinanciranje te zunanje ureditve. Vendarle moramo pri gradnji dolske telovadnice prestaviti kompletno rokometno igrišče, atletsko stezo... To pomeni, daje objektinvesticijsko zelo zahteven, ocenjen je bil na 1.407.000 DEM. Če bi nam država priznala teh 300 m2, bi zagotovila le 360.000 DEM. Oblikovali ste dve projektni dokumentaciji? Prva je osnovana na rokometnem igrišču s spremljajočimi prostori, kar naj bi skupaj obsegalo preko 2400 m2 površin. To bi bila čudovita možnost, tribune bi sprejele do 600 gledalcev, možno pa bi bilo izrabiti tudi kletno etažo. Vrednost te variante je 2.681.000 DEM. Če bi država dala 300.000 DEM, še vedno ostane 2.300.000 DEM občini. In druga možnost? Po drugi varianti bi telovadnica obsegala 1903 m2 površin. Gre za športno dvorano, katere osnovni parametri zadostujejo za rokometno igrišče, tribune. S tem, da se kletna etaža pripravi do take mere, da bo možna dodelava, ko bodo za to zagotovljena sredstva. Svetniki so se na občinskem svetu odločili za to drugo možnost, ki znaša 2.331.000 DEM. Še vedno pade ogromen del sredstev na občino, če država zagotovi le 300.000 DEM. In odgovora z ministrstva še vedno niste dobili? Ne pomaga niti to, da imate v državnem zboru dva Hrastničana? Rezultat tega je bil, da smo po seji sveta le dobili odgovor ministrstva za šolstvo in šport. Ta izhaja iz demografske študije, ki upošteva starostno sestavo prebivalstva od 0 do 15 let. Po njihovi študiji, bo v Hrastniku v letih 2002 do 2003 padlo število otrok s 318 na 259. Na podlagi teh podatkov ministrstvo ugotavlja, da je potreba v občini le po enem vadbenem prostoru, v skupni izmeri 525 m2. Od tega je država pripravljena financirati polovico, to spet pomeni le okrog 300.000 DEM državnih sredstev, ostalo pa naj bi zagotovili sami. Ste z odgovorom zadovoljni? S študijo se ne strinjamo. Prvič zato, ker demografski podatki, ki so trenutno negativni, ne držijo. Z rušitvijo industrijske cone v Hrastniku se bo poselitveni del zagotovo prenesel na Dol, v Tutje, Gore, Mamo, kar pomeni, da se bo število prebivalstva na teh področjih povečalo. Zdi se nam nesmiselno graditi tako majhno telovadnico. Ne gre le za osnovnošolce, temveč tudi srednješolce, ostale občane in športna društva. Preostane občini še kakšna druga možnost? Če nam drugega ne bo preostalo, bomo pač prisiljeni pristati na to. Vendar bomo vztrajali, da nam ministrstvo za delo vrne okrog 400.000 DEM iz naslova vložka, ki ga je občina vložila v gradnjo dijaškega doma leta 1983. Leta 1992 je vlada sprejela namembnost tega objekta v dom starejših. Ministrstva za šolstvo in šport uveljavlja od ministrstva za, delo, družino in socialne zadeve 83 odstotni delež od vrednosti tega objekta, občina pa 17 odstotni delež. Z nesporno upravičeno teijatvijo se strinjajo na obeh ministrstvih in zdaj čakamo samo še na podpis tripartitne pogodbe. Obljubljajo nam, da bo do tega prišlo do konca junija. Teh 400.000 DEM bo občina seveda namenila gradnji telovadnice. Navkljub letošnjim proračunskim sredstvom in vložku države, bomo morali v občini v naslednjih dveh proračunskih obdobjih za gradnjo telovadnice zagotoviti še 1.300.000 DEM. Tatjana Polanc foto: Branko Klančar Stečajni postopki, bankroti, prisilne poravnave. Vse to so zadnja leta stalnice, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Konkretno bi v primeru Zasavja lahko napisal Iskra, Strojna tovarnaTrbovlje, Strojna industrija Zagorje... Seznam bi bil lahko precej dolg. In na iyem bi se našel tudi Rudnik Zagorje. Tudi knapi, ki so bili pred leti zaradi svojega težkega poklica upravičeno deležni posebnega statusa, so se znašli pred razpotjem. Zagorski rudnik se zapira, do konca tega meseca naj bi povsem ustavili proizvodnjo. Na novo ustanovljena firma Rudnik Trbovlje - Hrastnik pa je pahnjena v krut sistem tržne ekonomije, kjer preživi samo tisti, ki se lahko prilagodi novim in spreminjajočim se razmeram. Zato ni čudno, da je zadeva, ki se je pred kratkim zgodila med hrastniškimi rudarji - invalidi, sprožila med njimi vrsto vprašanj, tesnobe in negotovosti. Drago Čakarič, rudar iz Hrastnika, je imel leta 1993 delovno nezgodo. 20. oktobra je skupaj s sodelavci menjal pretrgano verigo na transportnem stroju in si pri tem opravilu poškodoval desno roko. Nato je bil Drago dolgo časa na bolniški, rudarskega dela pa ni mogel več opravljati tako kot prej. 26. aprila lani pa je bil Drago,'tako kot še nekateri delavci določenkotpresežnadelovna sila c in je bil poslan na čakanje za šest mesecev. Po šestih mesecih pa mu je bil ta status podaljšan še za šest mesecev. Drago se je na takšen sklep pritožil. Dogodek, ki ga je vznemiril, prav tako kot še približno trideset invalidov, zaposlenih v hrastniškem rudniku, pa se je zgodil tik pred novim letom. Takrat so ga poklicali v službo, kjer so mu ponudili v podpis aneks h kolektivni pogodbi. Skupaj s sodelavci, povečini so bili to invalidi 2. in 3. stopnje, je aneks podpisal. Šele nato pa se je zamislil, kaj je sploh podpisal. Aneks namreč govori o prezaposlitvi delavcev invalidov iz Rudnika Trbovlje - Hrastnik v Rudnik Zagotje v zapiranju. Takrat so se začela porajati vprašanja, kaj bo z delovnim mestom, ko bodo zagorski rudnik dokončno zaprli. Zaradi dvomov Drago ni hotel podpisati končno odločbo o prezaposlitvi. Delavci invalidi v vseh slovenskih podjetjih so zaščiteni. Proti njihovi volji, oziroma brez njihovega soglasja in strinjanja jih namreč ni mogoče odpustiti. Zato so se, razumljivo, rudarji ustrašili, da njihova prezaposlitev v rudnik v zapiranju ne pomeni nič drugega, kot da se jih bo vodstvo rudnika na ta način elegantno znebilo. Če gre katerokoli podjetje v stečaj in delavci postanejo nezaposleni, v tem primeru os tanejo brez dela tudi invalidi. Za več informacij o tej zgodbi smo se obrnili tudi na predsednika rudniškega sindikata Iztoka Cilenška. Ta je bil o prezaposlovanju rudarjev obveščen in seznanjen. Iztok Cilenšek pravi, da v tem primeru ne gre za nikakršno odpuščanje delavcev, temveč za zaščito njih samih ter za zaščito ostalih, lahko bi rekli "zdravih" delavcev - rudarjev. Rudnik Trbovlje - Hrastnik (RTH) je s 1. januarjem 1996 novo podjetje. Prav tako kolje novo podjetje tudi Rudnik Zagorje v zapiranju. Sočasno z vpisom novih podjetij v sodni register je potekal tudi izbris starih. RTH je tako postal tržno usmerjen ter od trga odvisen rudnik, ki se preživlja z dobičkom, ki ga ustvari. Rudnik Zagorje v zapiranju pa dobiva od države določene subvencije, ki so namenjene prezaposlovanju rudarjev. Tako sta na novo nastali podjetji medsebojno podpisali dogovor o prezaposlitvi rudarjev. Že zgoraj je omenjeno, da po Zakonu o delovnih razmerjih invalidnega delavca ni mogoče kratko malo postaviti na cesto. S prezaposlitvijo določenega števila rudarjev (nekaj več kot trideset invalidov) bi vodstvo RTH imelo več možnosti, da ohrani delovna mesta rudarjev. Delavci, ki so M jih prezaposlili v zagorski rudnik, povečini pa so trenutno na čakanju, bi tako s pomočjo državnih subvencij lažje našli novo zaposlitev. Možna pa j e tudi opcija, po kateri bi se določeno število le - teh predčasno upokojilo. Iztok Cilenšek pravi, daje to stvar dogovorov in pogajanj z Ministrstvom za delo, dom in družino. Najpomembnejše pa je, in zaradi tega je veijetno prišlo tudi do nesporazuma med delavci in delodajalci, da se bodo vsi rudarji, ki do dokončnega zaprtja zagorskega rudnika ne bodo našli nove zaposlitve ah odšli v pokoj, lahko ponovno zaposlili v Rudniku Trbovlje Hrastnik. Ta postavka je v dogovoru med rudnikoma in je dejstvo. Težava je verjetno nastala, ker Drago Čakarič in še nekateri njegovi sodelavci o tern niso bili obveščeni. Mislili so, da bodo po zaprtju Rudnika Zagorje osla h brez dela. Te bojazni torej ni. Drago se je, tako kot drugi, ustrašil za svoje delo. Kot kaže, je bojazen (zaenkrat) odveč. 'sploTne vem zakaj MORAVA PREGLEDOVATI TE | STARE ROVE? J Dogovor, da se presežek delavcev RTH rešuje preko Rudnika Zagotje tudi jamči, da nihče ne bo proti svoji volji ostal brez dela. "Iz Nemčije se vračajo rudarji, ki so drugače zaposleni v Rudniku Trbovlje - Hrastnik, in s tem se težave še večajo," pravi vodja kadrovske službe RTH Lado Sihur in s tem nakaže še eno težavo, s katero se motajo ubadati. Lado Sihur je o prezaposlovanju invalidov povedal, da gre v tem primeru za reševanje situacije na neboleč način. Pravi pa, da ne ve, zakaj je sploh prišlo do nesporazuma med njimi in delavci. Sam je bil prisoten na sestankih, na katerih so delavcem podrobneje razložili probleme, rešitve le - teh, prav tako kakor tudi razloge, ki so privedb do prezaposlitve v Rudnik Zagorje. Pravi, da so v glavnem vsi delavci razumeli problem, in tudi takšno rešitev problema. Le dva ali trije delavci niso mogli ah hoteli razumeti. Pravi, da so se poslužih in tudi strogo držah Zakona o delovnih razmeijih, ki med drugim govori tudi o tem, da delavca invalida lahko opredehš za trajni višek, ne more pa jim prenehati delovno razmerje. To pomeni, da so takšni delavci neomejeno dolgo upravičeni do nadomestil. Ker pa je z letošnjim letom Rudnik Trbovlje - Hrastnik povsem tržno usmerjeno podjetje, padelavci, Id ne morejo opravljati določenih del, pomenijo obremenitev. Država zagorskemu rudniku v zapiranju namenja denar. Del denarja je namenjeno tudi prezaposlovanju tamkajšnjih delavcev. RTH pa takšnih subvencij nima. Predvsem zaradi tega je prezaposlovanje precej ugodna rešitev. Sicer pa Lado Sihur pravi, da so v Rudniku Trbovlje - Hrastnik z rezultati prvih treh mesecev tržnega poslovanja dokaj zadovoljni. Bojijo se le lobiranja raznih interesnih skupin, ki se hočejo povsem znebiti premoga na račun ekološko čistejših, vendar zaradi uvoza tudi precej dragih goriv. Sestavek bi lahko zaključil takole. Prezaposlovanje delavcev je bilo morda upravičeno, vsaj s strani delavcev, med katerimi je tudi Drago Čakarič, sprejeto z nelagodnimi občutki in tesnobo zaradi negotove usode zaposlenih v Rudniku Zagorje. Po drugi strani pa so delavci (upam, da tudi preko tehle vrstic) od vodstva in od sindikalne organizacije Rudnika Trbovlje - Hrastnik dobih jamstvo, da nihče izmed njih ne bo ostal brez dela. Za vse bodo našli bodisi novo delovno mesto, oziroma jim bodo omogočih upokojitev pod ugodnimi pogoji. Če ne bo možna nobena izmed teh dveh variant, pa jih bodo zaposhh na starem delovnem mestu. Glede na to, da v težki h časih, ki jih preživlja slovensko rudarstvo nasploh, še nobeden od delavcev RTH ni bil odpuščen, kljub temu daso število zaposlenih zmanjšali kar za 600 delavcev, gre verjeti vodstvu rudnika ter seveda sindikatu. Morda jim gre zameriti le to, da jim nekako ni uspelo vsem delavcem podrobneje razjasniti namen prezaposlovanja. Vendar je tudi to vprašanje. Prav vsi delavci - invalidi bodo obdržali delo in s tem tudi nadomestila, ki jim pripadajo po zakonu. Intenzivno pa se dela tudi na tem, da bi delo obdržali prav vsi rudarji.N a takšen ah drugačen način. Rudnik Zagorje pa naj bi dokončno zaprli do leta 2000. S pomočjo denarja od države naj bi do konca tisočletja poskrbeli tudi zapopolno sanacijo posledic rudarjenja ter poskrbeli za prezaposlitev rudarjev. Kljub temu pašo nekateri glede datuma dokončne sanacije, nekoliko skeptični. Vprašanje je, če bo država sposobna do leta 2000 zagotoviti dovolj denarja. Tako je možno, da se popolno zaprtjeRudnika Zagorje, lahko zavleče še kakšno leto dlje. Ah bodo vodilni res lahko zagotovih delo vsem rudarjem, bo torej jasno šele čez štiri leta. Do takrat pa SREČNO, KNAPI. Jure Nagode S Slivniško metlo na Notranjsko Hortikultura oživljena Društvo Invalidov Trbovlje je v soboto, 11. maja, organiziralo Izlet na Notranjsko,kjersmosl ogledali Cerkniško polje. Tega Izleta se bodo člani še dolgo spominjali, kajti bilo je nepozabno. Vodstvo društva se jes predsednico Društva Invalidov Cerknica, Olgo Otoničar, dogovorilo, da pripravi ogled in kosilo za naše društvo. S pomočjo tajnika Turističnega društva Cerknica, Janeza Koširja, pa nam je pripravila pravo presenečenje, saj sta prevzela celotno vodenje Izleta. Ob panoramski vožnji smo si lahko ogledovali Rakov Škocjan, Etnografski muzej na prostem, Stari trg ter prečudovit grad Snežnik. Ves predstavitveni del izleta je trajal kar štiri ure. Nato nas je pot vodila preko Ribiškega laza in čez Cerkniško jezero v Dolenjo vas, kjer smo imeli kosilo pri znanemu kmetu Kontrabantarju - Janezu Martin- Alpinisticni novici V soboto, 11. maja, sta se Sebastijan Jančič in Tom Froebe, člana Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovljepodala na eno od smeri v Viševniku (2050 metrov). Navkljub rahlemu rosenju sta se odločila za plezalni vzpon v zahodni steni Viševnika in to na Osrednjo grapo. Smer sta navkljub neprijetnim razmeram preplezala. V četrtek, 16. maja, pa je Tom Froebe sam preplezal Pripravniško smer v grapi Male Mojstrovke (2332 metrov). Dolžina grape je 250 metrov, težavnostna ocena pa IIT+ in z naklonom 45°. V spodnjem delu grape so bile razmere dobre, v osrednjem pa je bilo zaradi pomanjkanja snega plezanj e oteženo, saj je bilo treba preplezati skalni skok. Po izstopu iz plezalne smeri v grapi, je opravil še pristop na vrh Male Mojstrovke, sestopil pa je po normalni poti. Pred vrnitvijo na Vršič pa seje povzpel še na vrh Nad sitom Čiču. Po obilnem in dobrem kosilu smo si ogledali posestvo, kjer imajo 25 konj za ježo in tudi kočije za panoramske vožnje. Izlet je zelo hitro minil. Ob slovesu smo si izmenjali spominska darila, ki nas bodo spominjala na začetek prijateljskih stikov med društvoma. S pomočjo novega prevoznega sredstva, "Slivniške metle", smo se ob 18. uri polni lepih vtisov odpravili proti domu. Kljub napornemu izletu so člani veselo prepevali vso pot do gostišča na Mlinšah, kjer nas je gostilničarka Fani Prašnikar zopet prijazno sprejela in postregla z bogato in okusno večerjo. Vpoznih večernih urah smo se polni vtisov in lepih doživetij vrnili v Trbovlje. Društvo invalidov Trbovlje bo letos za svoje člane pripavilo še štiri podobne izlete, deset kopalnih dni v Čateških Toplicah in v septembru še tedenski paket v Šmarjeških toplicah. R.J. glave (2087 metrov). Vreme je bilo zelo primemo za vzpon, saj ni bilo padavin. T.L. Izbora za najlepšega psa ne bo Kinološko društvo Trbovlje je zadnja leta organiziralo na stadionu Športnega društva Rudar prireditev z naslovom Izberimo najlepšega psa v Zasavju. Na predstavitev in ocenjevanje je vsako leto prišlo s svojimi gospodarji veliko število psov. Letos pa to društvo iz preventivnih razlogov tega srečanja ne bo organiziralo. Odpovedali so ga zaradi stekline, ki je v Zasavju precej razširjena. T.L. Tekmovanje v agilitiju O državnem tekmovanj u v agilitij u smo že pisali. Povejmo tokrat še rezultate: v razredu A2 - mini je prvo mesto dosegla Tina Ciglar s psom Hano, drugo mesto Maja Boškovič s psom Kajo in tretje mesto Eva Že pred leti jev zagorski občini delovalo zelo aktivno hortikulturno društvo, katerega dejavnosti so nato kar nekako zamrle. Tako se je zgodilo, da je lepota Zagorja In njegove okolice v primerjavi z ostalima zasavskima občinama vidno nazadovala. Toda temu nazadovanju je končno videti konec. Minuli petek so se namreč na ustanovnem občnem zboru ponovno zbrali vsi ljubitelji narave, lepega okolja ln prijetnega druženja, ki svoje Izkušnje radi delijo z drugimi ln katerim ni vseeno, kakšno podobo ima zagorska dolina, ter ustanovili Hortikulturno društvo Zagorje. Glavna pobudnica omenjene dejavnosti v Zagorju in tako tudi ustanoviteljica društva, Vesna Cvetič, je ob otvoritvi pozdravila ogromno množico navzočih ter predstavila svoje poglede na hortikulturo, ki po njenem prepričanju druži vse ljubitelje prijetnega okolja Putrih s psom Mevž-Kajom. V razredu A2 - standard je najvišje mesto zasedla Tjaša Gregorič s psom Dusty Drini, drug je bil Igor Cebek s Kanom in tretji Zlatko Gorjan z Migom. V tekomvanju za pokal Zagorja je bila v razredu A2 -mini najboljša Neda Perko s psom Mitsubishijem, drugo mesto je in lepote nasploh, hkrati pa tudi ljudi, ki bodo za to lepoto tudi marsikaj storili. Sledila je izvohte v delovnega predsedstva, formalna ustanovitev društva (sedež bo imelo na Cesti 9. avgusta 5), obravnava in sprejem statuta, nato pa še volitve organov. Za predsednico društva so navzoči soglasno izvolili Vesno Cvetič, za podpredsednika Janeza Krajnca, za tajnico pa Amalijo Kuder. Po končanem ustanovnem programu pa je vse povabljene in množico sedaj že članov društva pričakal še prigrizek, ki so ga pri spe vali številčni donatorji. Novoustanovljeno društvo bodo sedaj še registrirali, med tem časom pa bo upravni odbor že pripravil načrt nalog do konca dni. Pomagalo mu bo tudi veliko izkušenih članov. Letna članarina je 1500 tolarjev. Po zagrizenosti in veselju do tovrstnega druženjaje moč reči, da lahko društvo računa na odgovorne ljudi, ki ne bodo ostali le zapisani na papirju. Rado Fele zasedla Tina Ciglar s Hano, tretja pa je bila Maja Komar s Pašo. V razredu A2 - standard zapokal Zagorja pa je prvo mesto dosegel Gregor Maček s psom Maks Montyjern, na drugo mesto se je uvrstil Zlatko Gorjan z Migom in na tretje Mirja Lapanja z Blackom. A.C. Kratkohlačniki pred šestdesetimi Priznanja društva upokojencev Trbovlje Izvršni odbor DU Trbovlje je pred nedavnim sklenil, da bo ob letošnjem praznovanju obletnice ustanovitve ZDUS-a nekaterim dolgoletnim delovnim članom podelil posebna priznanja. Priznanja so prejeli Stane Žuža, Tilčka Verbič-Levičar in Alojz Deželak. T.L Turnir upokojencev balinarjev 9. maja je DU Litija organiziralo tekmovanje upokojencev balinarjev v četvorkah. Tekmovanja na balinišču Partizana v Trbovljah seje udeležilo šest ekip društev upokojencev iz zasavsko posavske regije. Zmagali so Trboveljčani v zasedbi: Jože Belec, Ignac Sluga, D ušan Perpar, Miro Balagič in Alojz Jokan. T.L. Na grad Turjak Izletniška sekcija pri DU Trbovlje je 14. maja organizirala izlet na grad Turjak, ki gaje vodilaŠ tetka Matko. Udeležilo se ga je 40 upokojencev. T.L. Upokojenci na Ostrežu Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je 16. maja izpeljala skupinski izlet na Polšnik in Ostrež. Tudi tokratni izlet je vodil Vinko Pfeifer ob sodelovanju drugih vodnikov. T.L. Letovanje na Rabcu Komisija za letovanje pri DU Trbovlje letos že drugič organizira predsezonsko letovanje članov DU Trbovlje v Rabcu na vzhodni istrski obali. Letovanje bo v času od 10. do 20. junija. Prijave sprejemajo v pisarni DU Trbovlje v času uradnih ur. Ob prijavi je treba plačati stroške letovanja. T.L. Pokojninsko invalidska zakonodaja Nedavno so se na Združenju društev upokojencev Slovenije v Ljubljani sestali člani komisije za pokojninske zadeve. Iz našega območja je član te komisije Florjan Plevnik, predsednik DU Trbovlje. Ugotovili so, da je po sprejetju sprememb in dopolnitev pokojninskega in invalidskega zakona nastalo veliko razočaranje med upokojenci. Zato je ZDUS poslal tudi pismo na Ustavno sodišče, kjer ugotavljajo, daje poseg v obstoječe pravice upokojencev neustaven. Ustavno sodišče je zahtevek po zadržanosti izvajanja zakona zavrnilo z utemeljitvijo, da ni pričakovati večjih razsežnosti v pogledu materialne škode. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS je dolžan izvajati zakon tako, kot je bil sprejet. Usklajevanje pokojnin v prvih treh mesecih je urejeno tako, da poračuna ni, ker je gibanje plač negativno. Realne pokojnine so zavoljo tega v tem času nižje za 2,1 odstotka. V pripravi je osnutek sprememb Statuta tega zavoda. V skupščini, ki bo tripartitna, bodo imeli sindikati, vlada in upokojenci ter invalidi vsak po 20 članov. Upravni odbor bo štel 15 članov in med njimi bodo tudi člani iz vrst upokojencev. T.L V soboto, 18. maja, se je v gostišču Kum zbrala vesela družba. Vse člane veže spomin na leta, ki so mi ni la, vendar so še vedno zapisa na v lepem spominu na čas težkega, a kljub vsemu lepega otroštva. Zagorjanka Marija Popotnik, ki je organizirala srečanje, je skromno poudarila, daje to zasluga vseh, ki so se odzvali vabilu. V Kumu se je namreč zbralo kar 46 bivših kratkohlačnikov. Tistih, ki so se leta 1936 zbrali v prvem razredu takratne osnovne šole na Cankarjevem trgu v Zagorju. Čas je zgradbi zabrisal sledi, pa vendar se je v soboto zdelo, daje za trenutek spet oživela. Udeleženci mladih src in veselih obrazov niso skrivali veselja ob srečanju s tistimi, ki so bili in so del njihovih spominov na najlepša leta otroštva. Najprej so se z minuto molka poklonili tistim, ki jih žal ni več med njimi. Natoje MarijaPopotnik prejela šopek cvetja, ki ji gaje izročil Vlado Rosina, njen sošolec. Sledil je njegov pozdravni nagovor zbranim, kije bil obenem uvod v živahne razgovore. Teh niso preglasile niti citre zakoncev Dolar. Med veselim razpoloženjem smo tudi mi poklepetali z organizatorko srečanja Marijo Popotnik. Navsezadnje si tako srečanje zasluži pozornost, saj so se 'prvošolčki' izpred šestdesetih let ponovno srečali, kar se ne zgodi tako pogosto. Sodeč po živahnem vzdušju in veselih obrazih je srečanje nedvomno doseglo svoj namen... Marija Popotnik: "Vsi smo zelo zadovoljni. Ko gledam danes te obraze in imam pred očmi sliko izpred šestdesetih let, lahko rečem le to, da je to res presunljiv doživljaj. Navdaja me občutek iz otroštva, tistih zgodnjih let, ko smo skupaj vstopili v 1. razred." To je bilo leta... "1936. leta." Gospa Popotnik, vi ste iz Zagorja? "Jaz sem Zagorjanka in Zagorjanka bom ostala!" ...in pobudnica tega srečanja... "Res sem bila pobudnik tega srečanja, vendar sem imela zveste somišljenice, ki so mi pomagale to idejo udejanjiti." Kakšna je bila reakcija povabljenih? Presenečenje? Ganjenost? "Vsak, prav vsak, katerega smo vprašale, je bil presrečen, da bo po tolikih letih videl tega ali onega, se pogovoril z njim, se spominjal..." Vsak čas ima svojo zgodbo. "Kateregakoli boste vprašali, vsakič boste zagotovo izvedeli kaj zanimivega." Kakšna je zgodba vašega razreda? "Ko smo bili v petem razredu, je izbruhnila vojna in takrat so nas razdelili. Izmed letnikov 29 in 30 smoostali samo letniki 1930. Nemške šole niso priznali, zato seje po vojni moral vsak sam znajti, kakor je pač vedel in znal." Minila so leta in potem se je nekaj zgodilo... "Res, v roke sem vzela sliko obhajila in si rekla, da moram te ljudi, s katerimi sem pred 60. leti sedla v šolske klopi, v vsakem primeru znova videti." In ste uspeli v svojem namenu... "Res, v veliko veselje, moje in drugih. Rada bi se tudi zahvalila v imenu vseh navzočih gospodu županu občine Zagorje ob Savi za izkazano pozornost." Udeleženci srečanja so si bili edini, da bo treba srečanje vsekakor ponoviti. In to čimprej. Tekst in foto: Marko Kmeta Vlado Rosina je ob srečanju sošolki Mariji Popotnik izročil šopek. Prvošolčki po šestdesetih letih. Tudi ples je lahko hihitav in poskočen, kar so v programu 10. plesne revije zasavskih glasbenih šol v petek, 17. maja, prikazale nastopajoče balerine, ki so preplesale tako klasični balet kot razne moderne plese. Moderatorka je bila Nataša Burger, na zaključku programa pa je ravnateljica Glasbene šole Zagorje, Dani ca Kovač, med drugim povedala: "Ples je bil spremljevalec življenja, odkar obstaja človeštvo, bogati pa življenje tudi danes," kar je bila nekakšna spodbuda plesalcem, ravnateljem zasavskih glasbenih šol pa so podelili simbolična darila -linorez akademskega slikarja Sama Šilesa. Jnzz-baletke GŠ Litija. Za uspešen nastop plesalcev so seveda zaslužni tudi mentorji, ki so skupaj s plesalci v znoju ustvaijali nove koreografije in jih navduševali z novimi plesi. "Mislim, daje namen tovrstne prireditve, da otroci spoznajo posamezne plese," je povedal Ciril Jagrič iz GŠ Radeče, "predvsem pa sem vesel, če pokažejo zanimanje ter radi prihajajo na vaje. Za nastop smo se sicer pripravljali približno tri mesece, sploh z najmlajšimi je več dela. Ponosen pa sem, ker sem k plesu pridobil tudi nekaj fantov. Ker sem osebno nekako 'zastrupljen' s plesom, se trudim, da bi vsaj del tega veselja prenašal tudi na plesalce." Radeški plesalci so v svojem nastopu predstavili valček, koračnico, galop, polko in can-can ter razpoložili občinstvo, ki ga ni bilo malo. Poleg baletnikov od 1. do 6. letnika pa so se predstavili tudi malošolčki GŠ Zagoije in zarajali s pesmico Srnica mala. Zagorske baletke so nam v svojem nastopu Takti klasičnega baleta. približale Stravinskega Pulcinello, da smo podoživeli zgodbo princes, ki se naveličane svojih zaročencev, vržejo v objem zabavnemu Pavlihi, ki je odslej preganjana tarča tako zaročencev kot svoje žene. Prav tako so v sicer zahtevnem nastopu klasičnega baleta, prikazale ples mačk in valček oziroma svojevrstni izvedbi Trnuljčice na glasbo Čajkovskega, ki jih je v svoje takte ujel tudi z odlomkom iz Hrestača, svoj nastop pa so sklenile z jazz-baletom na glasbo Michaela Jacksona. K temu je Vojka Podlogar, ki poučuje balet na GŠ Zagoije, dejala, da ni nikoli povsem zadovoljna z nastopom, da bo naslednje leto morda še boljši program. Predvsem je problem glede usklajevanja vaj pouku, večina pa po osnovni šoli preneha z baletom. Tudi hrastniške in litijske baletke. katerih mentorica jeŽužana Bartha, so popestrile plesni program v zagorskem delavskem domu ter nastopile v družabnem in izraznem plesu. Žužana Bartha pa je še rekla: "Skozi vse leto veliko nastopamo. Doslej je bilo več težav z zahtevnostjo učnih načrtov, ki so zelo strogi in preobsežni. Z dodatnim poukom nauka o glasbi, ki ga uvajajo v GŠ Litija pa plesalce, navkljub prigovarjanjem, odvračajo od obiskovanja vaj, saj je tovrsten predmet bolj primeren za instrumentaliste." Ker pa si je menda celo francoski kralj Ludvik XIV. izbral vzdevek Sončni kralj iz tovrstnega plesa, so to plesno priredbo izbrale za nastop tudi trboveljske plesalke. Sicer so nastopile z jazz-baletom in can-canom, mentorica Rosana Mesojedec pa je izjavila: "Učenke zelo rade plešejo in nastopajo, iz nastopa pa se mi zdi, da so se vsi nastopajoči zelo potrudili. Ker me bolj pritegne jazz-balet, tudi učenke navajam na ta ples. Nasplošno se mi zdi, daje večje zanimanje za jazz-balet, zelo rade sodelujejo tudi pri koreografiji in izbiranju glasbe." Nemara so tudi žarometi spremljali ritem plesalk tembolj, kolikor so točke nastopajočih odsevale razposajenost in zadovoljstvo. Kako tudi ne bi, ko pa voljo do plesa vzdržujejo prijateljsko in ohranjajo zaradi ljubezni. Petra Radovič Foto:Tomo Brezovar ZABEUO ( •---------N Extempore Zasavje 96 O umetnikih, predvsem slikarjih, obstaja nek stereotip. Ponavadi si, ko slišimo besedo slikar, predstavljamo človeka, ki je nekoliko zasanjan, na svojo zunanjost ne da preveč in nikoli nima veliko denarja. Stereotipi so velikokrat povsem zgrešeni. Vendar pa je v vsakem nekaj resnice. Slikaijem, vsaj večini, se ne cedita med in mleko. So pa slikaiji veseli ljudje. In zato ne preseneča, da so se tisti, ki bodo sodelovali na 2. Extempore Zasavje 96, odločili darovati svoja dela v dobrodelne namene. 25. maja ob 19.00 uri bo ob zaključku tega zdaj že tradicionalnega srečanja slikarjev iz cele Slovenije, dobrodelna aukcija slik. Aukcijo bo vodil Bogdan Barovič, za kulturni program pa bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Slavka Gruma in Moški pevski zbor Lipa. Da bo pohvale vredna dobrodelna aukcija uspela, pa so potrebni kupci. In to takšni, ki jim ni tuja kultura in ki jim ni tuja pomoč sočloveku. Zato v imenu organizatorja vabimo vse, ki bi radi prispevali svoj delež k prireditvi, obenem pa obogatili svoje stanovanje, podjetje in skratka življenje z umetniško sliko, da pridejo na dobrodelno aukcijo, ki bo potekala v gostilni Košenina v Zagorju. Da bo po aukciji slik tudi veselo, pa bo poskrbela skupina 12. nasprotje. Imena podjetij, oziroma tistih, ki se bodo odločili za nakup slike, bomo obja-vili v Zasavcu. Seveda če bodo to hoteli. Podjetja in vsi, ki jim ni težko podariti denar v dobrodelne namene vsekakor zaslužijo tudi pozornost javnosti, saj je, žal, takšnih podjetij in posameznikov vse manj. J.N. V________________________________________________________ Hrastnik Pevsko srečanje so naslovili pevski koncert pevci MPZ z OŠ Dol pri Hrastniku pod mentorstvom Alenke Razpotnik, ki je bil v torek, 21. maja, ob 19. uri v kinodvorani. Gostje so bili pevci MPZ z OŠ Primoža Trubarja iz Laškega z zborovodkinjo Kristino Lesjak. GŠ Hrastnik je v ponedeljek, 13. maja, štirikrat nastopila na obeh šolah. Za razredno in predmetno stopnjo so pripravili glasbeno uro, kjer so gojenci z nastopom predstavljali svoje instrumente. Poslušalci so bili navdušeni s pihalnim orkestrom, ki ga vodi prof. Vanjo Tomc. Sestavljajo ga mladi glasbeniki in starejši člani steklarske godbe. Z nastopom želijo pritegniti v svoje vrste nove člane. Elza Jakšič, kije program vodila, jih je povabilak vpisu, ki bo 25. maja od 9. do 12. ure v prostorih Glasbene šole. F.M. Trbovlje ZKO Trbovlje in GŠ Trbovlje razpisujeta za sezono 1996/97 glasbeni abonma. V okviru tega bodo trije ansambli Slovenske filharmonije izvedli tri koncerte. Prijave sprejema pisarna ZKO Trbovlje do 31. maja, kjer dobijo interesenti podrobnejše informacije. Zoran Poznič, slikar, grafik, obikovalec, član Relika, od 17. maja razstavlja v Lovskem dvorcu. Predstavlja se z 12 deli v žgani glini z raznimi dodatki. Motivi so deloma dekorativnega značaja, deloma pa se predstavljajo revirske zanimivosti, tudi turistične. Razstava bo na ogled mesec dni, to je do srede junija. Mili Gracer, slikarka, članica Relika razstavlja v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja. Od 15. do 29. maja je na ogled postavila deset slik v oljni tehniki, motivi pa so portreti nekaterih občanov. Dela si je možno ogledati, ko je knjižnica odprta. dejavnostjo. 13. maja pa so se na letnem zboru sestali omenjeni člani Društva revirskih likovnikov - Relik in to v svojih društvenih prostorih v DD Trbovlje. Ugotovili so, daje bilo delo društva v preteklem letu prav tako bogato, kot prejšnja leta, čeprav so se v določeni meri še vedno poznale posledice poplave pred dvema letoma. Lani so pripravili 23 skupinskih in samostojnih razstav. Svoj tečaj so imeli mladi likovniki, pa tudi tisti, ki se bavijo z oblikovanjem gline. Trenutno poteka že tretji tečaj lončarstva. Še vedno računajo, da bodo morda še letos izdali monografijo. Vodstvo društva bo ostalo takšno, kot je. Godalni orkester iz Celja je imel v sredo, 15. maja, ob 19. uri koncert v dvorani GŠ Trbovlje. Celjani so se predstavili v glavnem z deli iz klasičnega repertoarja. Takšnih in podobnih koncertov nam še kako manjka, vedno pa nastopa vprašanje, kako napolniti dvorano s poslušalci. Jože Ovnik, slikar, član Relika, bo v počastitev letošnjega občinskega praznika Trbovelj pripravil samostojno razstavo. Odprli jo bodo v četrtek, 30. maja ob 19.30 uri v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja. Avtor se bo predstavil s 13 deli z motivi iz trboveljskih znanih, predvsem starejših zgradb. Razstavljena dela bodo na ogled do srede junija. T.L. Zagorje Dvanajst opic (12 monkeys) v režiji Terryja Gilliama in obetavne igralske zasedbe: Bruce Willis. Brad Pitt, Madelaine Stovve, je bil v okviru filmskega gledališča prikazan v torek, 21. maja. Pravijo, da je posebnost filma neprivlačen naslov. V več kot dve uri pa je razpletena zgodba o vesoljcih iz leta 2035, ki pošljejo v preteklost (leto 1996) nekaj prostovoljcev, da odkrijejo vzrok virusa, ki uničuje njihovo populacijo. Tudi znanstveno-fantastični filmi lahko zabavni. Pol stoletja ustvarjanja Glasbena šola Zagorje letos praznuje 50-letnico delovanja in v sklopu obeležitve so organizirali več prireditev. Posebej ob tej priliki bo izšla tudi brošura,ki jo bo možno kupiti v četrtek, 23. maja, ko bo skozi ves dan potekal glasbeni maraton in v petek, 24. maja, ko se bo v KC DD Zagorje zgodil slavnostni koncert Glasbeni maraton so sicer naslovili: Z glasbo je dan lepši, ko bo GŠ Zagorje v petih sklopih predstavila svojodejavnost. In sicer bo dopoldne ob 10.45 predstava učenk baletnega oddelka, popoldanski koncerti bodo od 15.30 dalje, ko bo koncert komornih skupin, ob 17.00 koncert OPZ z instrumentalisti in ob 18.30 koncert MPZ in instrumentalnih solistov ter koncert Mladinskega pihalnega orkestra VIVA ob 20. uri. Slavnostni koncert v KC DD Zagorje pa so pripravili v petek, 24. maja ob 19.30 uri, ko bo nastopil tudi simfonični orkester GŠ Zagorje. Koncerti bodo brezplačni. P.R. FototTomo Brezovar NOGOMET Brez odpora Vevče - Rudar 4:0 (1:0) Vevče, stadion Slavije, gledalcev 400, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelci: 1:0 Komočar (2), 2:0 Hotič (51), 3:0 Begič (75), 4:0 Feigel (90). Vevče: Klešnik, Repovž (Kapušin), Toševski, Pust, Feigel, Jovanovič, Žeželj, Begič, Hotič (Obrez), Komočar (Karapetrovič), Struna. Rudar: Dizdarevič (G.Ranzinger), Kirbiš, Florjane, Jorgovan, Breznikar, Turšič, Alič, Sotenšek, Holešek (Izgoršek), Ramšak (Tutič), Borštnar. Trboveljčani so odigrali najslabših 90 minut v tej sezoni in gladko izgubili z ekipo, ki se krčevito bori za obstanek v dragi ligi. S tem seveda niso uspeli pomagati Zagorjanom tako kot naprimer z zmago v Mengšu. Mreža nerazpoloženega Dizdareviča se je zatresla že po prvem napadu, iz prostega strela pa jo je zatresel nekdanji veliki slovenski nogometni up, sedaj pa zgolj rekreativec Komočar. To je bil tudi edini zadetek do odmora, čeprav so imeli domačini še nekaj zrelih priložnosti. V končnici tega dela je bilo vroče tudi pred Klcšnikovimi vrati, vendar Rudarjevi napadalci znova niso bili dovolj spretni in žogo niso uspeli potisniti v gol. V nadaljevanju so "rudarji" zaigrali še slabše in prejeli še tri zadetke. Najprej je Hotič z daljave presenetil "zaspalega" Dizdareviča, boljše sreče pa ni bil Ranzinger, ki je v vrata stopil v 72. minuti. Najprej ga je iz neposredne bližine premagal Begič, v zadnjih trenutkih pa še Feigel iz prostega strela. Rudar je tako doživel visok poraz, za katerega ni opravičilo niti slabo stanje v klubu. V "zeleno-čmem" dresu se pač mora mnogo bolj potruditi, pa čeprav uprava pravzaprav ne deluje. S. F. Zagorje se rešuje Zagorje - Koper 3:0 Zagorje, športni park, gledalcev 800, sodnik Šart (Prevalje), strelci: Grčar (19) 1:0, Kos (28) 2:0, Kos (62) 3:0. Zagorje: Hace, Buovski.Povšnar, Uranič, Hadžič, Drečnik (Ibrič), Rižnar (Kos), Stariha, Grden (Kovač), Grčar. Koper: Hasič, Pirc (Reljič), Nadal. Pregelj (Apolonio), Cvitkovič, Begič, Bizjak, Rastoder, Čotar, Peršič, Sedinšek (Juhan). Zagorjani so v nedeljo zabeležili tretjo zmago in se še bolj približali neposrednim konkurentom za obstanek. Sedaj so še najbližje Dravi, za katero zaostajajo le za točko, a so "kanarčki" v medsebojnih tekmah slabši. Razlika med njimi, Vevčani in Mengšem pa je ostala enaka. Na videz ima najtežji spored do konca prav Drava, pa tudi Mengeš in Vevče, medtem, ko so Šmarčani bržkone že preveč ušli Zagorjanom, ki do konca prvenstva igrajo še v gosteh v Mengšu in Family Shopom ter doma s Šentjurjem. Nedeljska tekma je bila izrednega pomena za Zagorje, saj je bila zmaga edino, kar je štelo. Domačini so se gledalcem predstavili v izredno borbeni luči, za Koprčane pa lahko rečemo, da so razočarali, čeprav imajo za bazen mladih talentov, ki pa, kot kaže, na gostovanjih usahne. Prvi je gledalce ogrel Rižnar, ko je v 5. minuti njegov močan strel z 20 metrov vratar gostov le s težavo obranil. V 19. minuti pa je Grčar po hitrem napadu "knape" popeljal v vodstvo. Na 2:0 je povišal Kos, ki je le minuto prej vstopil v igro. V 2. polčasu je bilo pričakovati hud naval na gol Haceta. a je bila zagorska obramba (sicer brez bratov Kurež) zanesljiva- Dvome o zmagi je v 62. minuti rešil "joeker" Kos, ko je Grčar najprej lepo streljal, vratar Hasič je žogo odbil, a le do Kosa. ki mu ni bilo težko zadeti. Omeniti velja tudi izredno dobro sojenje sodniške trojke na čelu z avtoritativnim Petrom Šartom.kije pokazal, da ima sodniška organizacija še vedno dobre sodnike. P.M. Presenečenje nad presenečenjem Opekarna Renče - Litija 1:1 (0:1) Igrišče Renč, gledalcev 300, strelca Lajovic (39) 0:1 in Torkar (51) 1:1. Renče: Žnidar, Hlede, Torkar. Kurtič, Špacan, Fajt, Fabjan, V rtovec, Krečič, Badžim, Vetrih. Litija: Pograjc, Props, Domadenik (Dragar), Jozič, Čuk, Uršič, Zajc, Begič, Zupančič, Lajovic, Agatič. Litijski nogometaši, ki so v Renče pripotovali le s 13 igralci, so pripravili presenečenje prvenstva. Proti vodilni ekipi, ki se bori za uvrstitev v 2. ligo, so zasluženo osvojili točko, kar jim je možnosti za obstanek močno povečalo. Ob vseh težavah z igralskim kadrom je iz neznanih vzrokov manjkal še Golnar, Škofca pa je moral zaradi kartonov počivati. Sicer pa so bili domači v 1. polčasu premočan nasprotnik in so si ustvarili ogromno priložnosti, ki pa jih je litijski vratar čudežno obranil. Litija je dosegla gol potem, ko je izvedla hiter protinapad, ki ga je z golom kronal Lajovic. Tudi v 2. polčasu so domači pritisnili, kar se jim je obrestovalo v 51. minuti. Po kotu so zasluženo izenačili, nato pa se je igra umirila. Domači so imeli premoč, Lilijani pa so z borbenostjo uspeli zadržati neodločen izid. Prav vsi zaslužijo pohvale. S. K. ROKOMET OŠ Trbovlje srebrna Trbovlje - Rokometaši OŠ Trbovlje so uspešno nastopili na finalnem turniiju državnega prvenstva Osvojili so drugo mesto in dokazali, da sodijo v slovenski vrh te starostne kategorije. Ker se jim je zlato odličje znova izmuznilo iz rok, so bili sicer posamezniki nezadovoljni, toda biti drugi v državi je velik dosežek. Seveda pa ostaja grenak priokus. Predvsem zaradi gladke zmage s Celjani v polfinalu (34:18) ter tesnega poraza z domačo Ribnico v finalnem nastopu. Trboveljčani so se namreč enakovredno kosali z igralci iz kraja značilnega po suhi robi, izgubili pa po lastni krivdi. Dobravc je namreč v odločilnih trenutkih prejel rdeči karton. Mnenja so deljena. Nekateri menijo, da je sodnik ravnal prav, drugi pa, da je bil do mladega in nadarjenega rokometaša prestrog. Kakorkoli že, po njegovi diskvalifikaciji se je tehtnica nagnila na stran Ribničanov, ki so zmagali s 16:14. Dodati še velja, da je bil učenec OŠ Trbovlje Denis Arličproglašen za najboljšegaigralca finalnega turnirja državnega osnovnošolskega prvenstva S. F. KOŠARKA Lep uspeh gabrovskih mlajših pionirk Gaborovka - Na šestih turnirjih se je 11. in 12. maja letos 24 ekip mlajših pionirk širom Slovenije borilo za vstop na polfinalne turnirje pionirskega košarkarskega pokala, ki ga vodi KZ Slovenije. Na turniju v Gabrovki je ekipa OŠ premagala ekipo OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane z rezultatom 79:21. Ekipa OŠ Livada pa ekipo iz Tolmina s 64:25. Gabrovška dekleta so nato premagala Tolminke z 81:18, Velenjčanke pa Ljubljančanke z 48:27. Gabrovške mlajše pionirke so z uvrstitvijo v polfinale pionirskega košarkarskga festivala dosegle enega svojih največjih uspehov, za kar gre največ zaslug trenerju Igorju Medvedu, profesorju telesne vzgoje na šoli. N.N. KAJAKAŠTVO Hrastniik - V nedeljo je bilo na reki Soči odprto državno prvenstvo v slalomu na divjih vodah, ki se je štelo tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance. Na zelo težki in zahtevni progi, ki jo je postavil Marjan Štrukelj, se je pomerilo 160 slalomistov na divjih vodah iz 13 držav, med njimi tudi olimpijski in svetovni prvak. Hrastničani, ki so bili na tekmi najmlajši med udeleženci, so se pogumno spoprijeli z divjo Sočo in si pridobili dobre izkušnje, ki jim bodo še kako prišle prav v naslednjih težkih tekmah, ki jih še čakajo. V najštevilčnejši kategoriji kajaku enosedu so med 110 tekmovalci mladi Hrastničani dosegli naslednje uvrstitve: 71. Bočko, 74. Zalokar, 76. Žagar, 77. Železnik in 90. Pečnik. V ekipni vožnji 3 x K -1 je bila hrastniška ekipa 7. v postavi Bočko, Zalokar in Železnik. P.K. KARATE Mednarodni karate turnir v Litiji Litja - Karate klub Mladina iz Škofje loke, sekcija Litija organizira v nedeljo, 26. maja, mednarodni turnir v karateju za najmlajše kategorije in vse do 15 let. Na tekmovanje, ki bo potekalo v litijski športni dvorani, s pričetkom obli. uri, je organizator poleg slovenskih povabil še ekipe iz Avstrije. S. K. RAFTING Večno drugi Hrastnik - V vremenu, ki je bilo kot nalašč za spuste po divjih vodah Save.jeljubljanskiraftingklubŠčuka to nedeljo organiziral kar dve tekmi za Državno prvenstvo v raftingu na umetni progi v Tacnu. Trinajst ekip seje najprej pomerilo v t.i. "rapid race" sistemu tekmovanju, kar pomeni, da so tekmovalci morali štirikrat na štart spusta. Za točkovanje pa sta štela dva najboljša rezultata. Na precej "težki" vodi, kjer je bilo pogosto tudi neprostovoljno kopanje, je bilo poleg telesne moči potrebnega tudi veliko kajakaškega znanja udeležencev ekip. Tekma je bila zanimiva tudi za gledalce, saj so zaradi sistema tekmovanja lahko gledali spuste od začetka do konca proge. Ekipe, ki so zmagovale že na prejšnjih tekmah, so tudi tokrat pokazale svoje sposobnosti. Ekipa iz Hrastnika je vodila po prvih dveh spustih. V tretjem, ko so desetinke odločale o zmagovalcu, pa jih je na progi oviral čoln Vančarjev 1, ki so se neprostovoljno skopali v deročih vodah Save, zaradi česar so Hrastničani zahtevali ponovitev tekme. Utrujenost in psihični pritisk sta naredila svoje in Rafting team Hrastnik se je moral ponovno zadovoljiti z drugim mestom. Zopet so jih prehiteli Bobri, tokrat njihov drugi čoln. Tretji pa so bili njihovi klubski prijatelji. Fantje iz Hrastnika so upali, da jim bo sreča naklonjena vsaj v slalomski vožnji, ki je sledila spustu. Progo so prevozili dvakrat, za rezultat pa se je štel čas najboljše vožnje. Hrastničani so sicer najhitreje odpeljali progo, vendar so s čolnom zadeli ena izmed vratc na progi in in tako po pravilih pridobili 20 kazenskih sekund, zaradi česar so se Parfi-ail s P3fiiz3n * prizorišče tekmovanj 0\ na koncu uvrstili na šesto mesto. Zmagala je ekipa ARX-a, kije progo odpeljala brez kazenskih točk. Drugo mesto je pripadlo Vančarjem 1, tretje pa njihovi drugi ekipi. V skupni razvrstitvi so Hrastničani še vedno na 2. mestu, za Bobri 1, tretji pa so še vedno Vančarji 1. Naslednja tekma bo čez 14 dni, ponovno v Tacnu, organizator pa bo rafting društvo Royal iz Ljubljane. M.R. NAMIZNI TEMIS Štiri medalje za Revirsko četo Trbovlje - Društvo invalidov Revirska četa iz Trbovelj deluje že vrsto let. Njeni člani se ukvarjajo s številnimi športnimi panogami, posebno uspešni pa so v namiznem tenisu. Pretekli vikend so na 5. državnem prvenstvu osvojili 4 medalje, od tega zlato, srebrno in dve bronasti. Po zlatem odličju je v skupini tekmovalcev s prizadeto roko znova posegel Marjan Šinkovec, v isti kategoriji je bil Robi Fištrek drugi, z bronastima medaljama pa sta se iz Ljubljane vrnila Albert Kolar v kategoriji nastopajočih s podkolensko amputacijo ali lažjo prizadetostjo noge ter Jelo Murn v kategoriji "ostale prizadetosti". S. F. MALI NOGOMET Uspešen nastop reprezentance Litija - Slovenska malo-nogometna reprezentanca, ki jo uspešno vodi Lilijan Dušan Razboršek, je na močnem turnirju v Belgiji osvojila 3. mesto z istim številom točk, kot zmagovalec Rusija in druga Belgija. Naj ob tem zapišemo, daje Rusija nosilka srebra in Belgija brona z letošnjega evropskega prvenstva v Španiji. Za slovensko reprezentanco so igrali tudi trije igralci Inženiring Šarbka (Fele, Majcen in Tesko). Izidi slovenske reprezentance: Slovenija - Rusija 2:2, Slovenija - Madžarska 1:0 in Slovenija - Belgija 1:1. S.K. ŠAH Hitropotezni šahovski turnir Trbovlje - V maju so šahisti ŠK Rudar Trbovlje izpeljali mesečni hitropotezni turnir. Zmagal je Uroš Zalokar s 100 odstotnim izkupičkom 8 točk, dmgi je bil Rado Bajda s sedmimi, tretji pa Miran Gala in Hinko Jazbec s šestimi točkami. Sledili so Oto Krajnc st., Janez Grčar, Igor Nosan, Robert Goršek, Aljaž Dušak, Janez Pevec. M. V. 4. turnir Nove LB v pospešenem šahu Trbovlje - V Ljubljani j e 12. maja potekal turnir v pospešenem šahu s tempom 2x15 minut. Prvo mesto je osvojil mednarodni mojster Bogdan Podlesnik s 7,5 točkami, 10. je bil kljub slabi igriUroš Zalokar in zopet osvojil nekaj točk v skupnem seštevku za uvrstitev v finale. 17. je bil Hinko Jazbec s 17 točkami, 21. Franc Kotnik s 4, 28. Aljaž Dušak 3,5 točke. Turnirje bil eden izmed močnejših, saj je na njem sodelovalo 10 mojstrov, 15 mojstrskih kandidatov, 6 prvokategornikov, 4 drugokategorniki in en tretjeka-tegomik. Sodelovalo je 36 igralcev. M. V. Ekipni šahovski festival Portorož '96 Trbovlje - V Portorožu je v organizaciji Sokol d.o.o. potekal mednarodni ekipni šahovski festival. Odprl gaje Janez Janša, kije bil tudi glavni sponzor. Ekipa TET je igrala v 1. skupini, kjer je zmagal ekipa ŠK Krško s 17 točkami, TET je z 8 točkami osvojila solidno 10. mesto. Vse ekipe, ki so bile pred njo, so imele močnejšo sestavo ekip po ratingu, dve močnejši ekipi paje TET prehitela. V 1. skupini je sodelovalo 16 ekip. Za ekipo TET so nastopili Zalokar, Jazbec, Kotnik in Dolar. Šahisti TET so zadovoljni z rezultatom in si želijo še več takšnih tekmovanj. M.V. Pospešeni turnir v šahu Trbovlje- ŠK Rudar Trbovlje je v maju organiziral pospešeni tu mir v šahu s tempom 2x15 minut. Zmagal je Uroš Zalokar s 6 točkami, odličen drugi je bil Franc Kotnik, tretji pa Hinko Jazbec. Sledili so Aljaž Dušak, Miran Skobe, Andrej Novak, Oto Krajnc st., Rado Bajda, Luka Trebežnik, Robert Goršek. Sodelovalo je 22 igralcev iz Zasavja. M. V. V dobrem letu se je karate klub Pon-Do-Kwan Izlake dodobra uveljavil v svojem kraju in tudi v slovenskem prostoru. Na Izlakah in v okoliških krajih je vse večje zanimanje zato zvrst športa, ki v zagorski občini ni povsem neznana, saj v Zagorju več kot desetletje uspešno deluje tak klub. Prav gotovo ima pri ustanovitvi kluba in porastu zanimanja največ zaslug ustanovitelj, nosilec mojstrskega pasu tretji dan, član upravnega odbora kluba ter obenem trener Srečko Rozman. Kakšna je bila pot kluba od ustanovitve pa do danes? Klub je bila ustanovljen 3. decembra 1994. Že takoj pri prvem vpisu je bilo včlanjenih več kot 30 otrok z izlaške OŠ Ivan Kavčič, nekaj otrok pase je včlanilo tudi iz okoliških krajev. Z izlaško OŠ že od vsega začetka sodelujemo; v njeni telovadnici dvakrat tedensko treniramo. Seveda imamo tako kot dmga športna društva težave s pridobivanjem denarja, ki je potreben za uspešno delovanje kluba. Športna oprema v tej zvrsti za enega tekmovalca stane več kot 60.000 tolarjev. Sedaj, ko smo po dobrem letu čakanja sprejeti v športno zvezo Zagorje, upam. da bomo lažje "zadihali", saj s sprejemom lahko pričakujemo tudi nekaj denarja, ki ga ta športna zveza dodeljuje športnim društvom v občini. Treniranje v klubu ni nujno povezano s tekmovanjem, pa Srečko Rozman vendar, kako ste zadovoljni z lansko tekmovalno sezono in letos? V našem klubu smo se odločili, da tiste, ki trenirajo, nikakor ne silimo tekmovati. Odločitev za ta korak prepustimo članom kluba samim. So primeri, ko se nekateri nikoli ne odločijo za tekmovanje. To nas ne moti. Med 11 slovenskimi klubi, ki so tekmovali v letu '95, smo v skupni razvrstitvi dosegli 7. mesto, med posamezniki pa so naši tekmovalci dosegli nekaj vidnejših uvrstitev in sicer eno drugo in dve tretji mesti. V tem letu so si tekmovalci nabrali nekaj potrebnih izkušenj, kar se že pozitivno odraža v letošnjih rezultatih. Kakšni so načrti? 25. maja, v soboto, bomo v izlaški telovadnici organizirali medklubsko tekmovanje in tako krajanom in drugim predstavili to zvrst športa. V tem letu nas čaka še vpis novih članov ter preizskus znanja naših članov -polaganje pasu. Igor Goste •xy:yXxxx:-x-x*xxj:X‘X-Xyx;:yx'XX,x,;:x*x¥x*x;x*X"X'A .x+::x+:+x+::x-xwxXx:+XvxX:-xxx::::x-XyX-xX:- «,i:iA:|\vXvA^yAvX'.V|;.v.vXv.v.v.vXv.v.;.v.vXv.^v.v.lXw.;.;.v.vXv.1|;. ■:Xx*X‘XAXXv.v.y.\v.v.v.\yAy.\v.v.v.v.\y.’.y.\y.y.y.y.y.y.y.v.y.y.:.y.y.y.y.y :.::x.:Xx$:.x.^x.X::w1 V 11W ^ U *V^L/U LHIIIVI Itin I LI\inLV/lfl |*x:;yx^x*;:k^ :.::Ux:X-x:::x.x:x.x&x.x:x.xŠx.x:x.x4v.:.:::*xW^^ 4 ...........'' ................................n.« j vtai| (EIPflRffY wi!pl|tflV vam oo zelo nudimo: •:::tt*::x-x*:*x-:$x-x,*x*::x,xfe*x:x'x<:x*x:x*:'&^^:*x-x'::::x*xsw;xs*xsss:x’xtt-rajj^x,x^ TLGE po. 1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 :y:;Xv:\;X'X\'’x,:-x;:vx-XvX::,x,Xy:v:;::Xv •:<-:-X":-x¥>X":;|>:*:*x’x-:,:;j;>x,:*x,x,|;X,x*:-x>Xj|;x,>:*x,:,:,j;>:->>:-:->:,:j:,>> ;-x;::x-x:X-X‘;:xxX:x-x;::x-X:Xxx;x-xvX'X:;xxvXs*x:XS'::Xxxyx-X:xvX;x-:- ;.x¥x-xix-x,r"xixix,xi:wx,y,x,x"x,x;:;x,x"xixi:;x,xi5x,x;x-x,:i,xix;x,x,x,y :;XX-X‘X-XvX>Xv-X-X;X*X'XXvX* w:xix-:<"X<$M«"x<«:xw::x«:x«<:x:•:•^:■^XAX::xxX:.^x!^xxrXxx::x•x.:.;.:.:.::x•x.x. >x*:*Ž»X::«*x:x*>x;»x-Sx*xs;xoft*x ,%vČvAXAv."Xvv._j|%vv:wA:|V.v:"X\V2y.v.':v.v.;.v.lXv.,.v..;.v.vX,.v.;.,.vXv.v.:.:jeSXv.,.j.v.vXv.,.:.,.v. ■x::-:-:vXiX"::Xv: ■x;X*:-x!x-x;:;:*m*Sm*»:;>x* •x:x<\::;x-x::-x-x:x-:<:::x-x:x-: A|AVX’:VA^AV.'XVA|:,AVXV :.;Xy.x.y.:A:Xx-:;v.x-5x':.x;x- STREŠNIK MARSICLESE (dvojni zareznik) STEŠNIK BRAMAC (klasik ali donavski val) *X;X*5X-X.:;X* yX-::i'X'X;X-X*:: hrh X*x*x*:;x*x ;::-x:X'X-:vXv:: ■>:'x*x;XvX*:,X'X;x,:'X’X*:' :axXxxxv«x5w-:;x-xiI*x,x:X,x-4'X"X;x*xX-x-> :;xwl:X'X-:;Xx:::xx<;X^x^xv;:;Xx:Xxx:;:-xX:Xx.:yXx:X:vv.:;:v.xX:.x-:;x-xX:-:-:-:;::x.xXX'X;X-: ■::X\v:y:vXvXv:yXvX\ *:Xx-X;X*&x*::x*:&*x::-x ;x.:Xy.y-:;xw yA-x-:;::x-x:S-x-x;x-x:::x*::x-x&x-::::x-x::-x-x:x-x-::x-x:x-x-&x-x;x-x^^^ .vAyXy.:.s;.v.\;X:.:A:.j.:AxX:xx;X':'!;::X‘X;:'X'X:!^x^xxix.x.:;x>:>x-:':'X;:y:-:-:::-x-:-:y:-:'S:X:.:AX.x-š :T:v:v:v:+:Evx::vXS::\vX;x+:vx:vx:\sEvX:::X\\:xsvXvX'X\+x+x-:::+x-:;X+::XvX::vX-::x-X;; V.y.SV:L%%SyAVAV.\,,.:.S"A’XVA:A%V:VAX|VA,:’Xv.,;:AvXvA,.:.,AvXvA:.:.VA,XvA:AvX,AV.|AvX' * *'......■ • • - ■ l Kv.*.v.w.'.d K*!'.*. [v. KERAMIČNE PLOSCICE že od 620,00 sit SANITARNA KERAMIKA že od 21.000 sit ENOROČNE PIPE ARMAL STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA •i—rr* xiXxX|"XXiX.XyX"Xi»X'X;X' :-:-:|:v:,:vxs,::;ssvX-x^x-x-x-:-:-x.::x'X.:w"x5'X'X::'SX'::xx:;:;xx A'|X-xXx-X':;>x-:yx*XjX*xXx-:-:s-X'X':,;yx*A«:-x^-x-:'X'X'::j:x^ •xxX'i-:'X'X-:-:.:.:X:.:.:.:|:.:.;.'X:.;.;. s-:::Lxss;X-x-:šx:;y:vXvx-xy:-:-: A%yAV:WAj|VA-*w.VA-.-Xw jy|X|X|X^^^^^^^^^^^|xyjjXy^xyj¥jjXs:AXA::<|jX.:*:»i*x»:-:;r*:*x«i»:*:*:-:*::X-:-t*:*i'X»i;X*:*:*:::*s-X;:::*x«Sx«*:;x»x •;|Xy>:L<X<"X,X,X,X,X*X,X;X,>X,X,X1|;X,X,S>X- :*>»xjx,x¥wxjj,x*x"x,x,jjxs*jikxxjj,».x*x,x:jj:,,x,x,x* t.x:i.x.x:xd«:$x.x:x>x*!:x*x^*x*:'x.x»^x*i»:':;jx*:-sx':*x;>x'ssx«:x*> p;y:y:-:yxX',xx:LyXXX,X-X*x-j;x,xv.-.->;s,-,>x’x%'X;;i;>xv;vx;X>x,X,:,x;;yx-* .........-•.....................^AV.V.vž-.V.VVAvlCvr I /Dl PO JELEFOM/ 0601/71:182 ALI 7H22 riu r Z V /'bbb Xx-x:X'X-::i-x-x::x;-;:X-.x:;x>A%::v;-:;;xxs::'Xxg-x-X::x.-:vAv:::-;-:':-;:.-:-AVA-;- G0VINA S|DOfGX ZAGORJE C JyJ yxx:&xl ; M _ ; M ;; lf--H ;; |-x-Xy:-^ ^x-x;x| ^ _____H S:______v__l^j:*--'11 :j........................ :.:i:.x*X*x:šx.:*Xi:*&X'XWX;x-XjX*x:x*t::X.v&x*:*x*::fo poslovalnico LOHC I tel.: 0601/71 100 Nudimo vam po ugodnih cenah: vrtno garnituro: stoli miza jedilno olje kavo LOKA Ugodno je tudi: ... 892,00 sit ... 3.066,00 Sit ... 159,80 sit ... 125,00 sit prašek vveisser riese sp.hlače ž. 169,80 sit sp.maje m. 492,00 sit bombažne nogavice DELOVNI ČAS: pon., sre., pet.: od 8. do 18. ure tor., sre.: od 8. do 14. ure sobota: od 7.30. do 12. ure nedelja: od 8.30 do 11.30. ure VLJUDNO VABLJENI! Vse za BlubiteBle «fc-?-x\/i>/T/7^T* maBIBi živaSi. Trgovino AJKA Trg revolucije ZB/B <@B> hobby program Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo še 25% popusta. _____ HRUSf Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A * najem osebnih vozil #kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) ‘avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 B®** '11 Vaša ime in priimek: Naslov: ........................... Biti voznik avtobusa, ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov moraš biti prijazen, vij uden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so ljudje, čisto navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Kljub nekaterim slabim izkušnjam, povezanim z vožnjo v avtobusu, pa so med šoferji tudi ljudje, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferja dobrega. In prav takšnega šoferja iščemo. Akcija Naj šofer je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži pozornost. Zato Vas pozivamo, da nam pošiljate izpolnjene kupone, ki so priloženi. Po vzoru akcije za najboljšega prodajalca na bencinski črpalki, bomo Vaše glasove prešteli, sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in izpolnite AV/.^V//.V.V.V,V.V.V/.,.'.\V.V.V.\V.V.V.^V.V/,^V.V,V.V.V.,.V.V.V,V.,.V.,.V.'.V.V.V.V.'.,.'i Trenutni vrstni red kupon. Prav gotovo ima vsak izmed vas z vozniki avtobusov tudi kakšno prijetno izkušnjo. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, ki jih bomo objavljali v Zasavcu. S kupončkom za žrebanje pa lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. I. Dušan Grunt 37 glasov II*. J. Milan Trampuž 9 gl«« 4. Aloji Dolinšek 7gl«„ 4. Jakop Potrpin 7 glasov lili 6. Franc Bola 6 glasov 7» MdfjcHi Haberl 5 glasov 8. Vinko Jerman 1 glas V___________________________J M Papež 'ma vas rad! Rumeno-beli valovi v Postojni. Postojna, sobota, 18. maj, 13.00. Mladi iz. mariborske škofije predstavljajo zgodbo o Jožefu iz Egipta in jo vmeščajo v današnji čas. Več kot 50 tisoč mladih iz cele Slovenije skupaj s številnimi predstavniki iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije, celo Argentine čaka na prihod svetega očeta. Program se je začel že ob enajstih s predstavitvijo mladih Postojnčanov. Ob dvanajstih so besedo prevzeli mladinci ljubljanske nadškofije, po Mariborčanih so na vrsti povabljeni glasbeniki in prisotna mladina. Številnapričevanjaoizkustvih Boga, o delu v mladinskih skupinah, nastopi prijateljev iz drugih držav, pesmi otroškega zbora, Čuki. New Swing Quartet, Alenka Godec, Ivan Hudnik, Marta Zore, vse to dviga množici razpoloženje. Molitev za obisk svetega očeta. Desetka častitljivega dela rožnega venca. Pesem. Nad množico helikopterji, mladi mahajo s šali v papeževih barvah. Na oder prihajajo škofje. Vzdušje na višku in... počasi se približuje papamobil s svetim očetom in gostiteljem Čuki in Barka. Svetovni popotnik v Sloveniji Župan Ljubljane Dimitrij Rupel je izkoristil priložnost in papeža Janeza Pavla II. proglasil za častnega občana Ljubljane. Med pevci, ki so v Ljubljani pričakali papeža, je bil tudi Cerkveni mešani pevski zbor iz Zagorja. 181* Prva pomoč, gasilci,™ vsi so bili na svojem mestu in v stalni pripravljenosti. — tudi fotoreporterji. Sonce jim je sijalo v oči ™ in jim obsijalo srca. Papež je prisotne blagoslovil. M koprskim škofom Metodom Pirihom. Bučno pozdravljanje mladih, z višine se vidijo le rumeno-beli valovi, bliskanje fotoaparatov, vmes sveti oče, ki umirjeno pozdravlja navzoče. Težko pričakovani jc tu. Po božji besedi sledijo vprašanja mladih in simbolične pesmi. Vsi odgovori navdušijo prisotne, še posebej završi, ko oče zakliče: "Korajža velja!" in po nekaj trenutkih tišine: "Papež 'ma vas rad!" Poseben pečat je, da 18. majasveti oče praznuje svoj 76. rojstni dan. Po simboličnih darovih z raznih delov Primorske skupina otrok prinese kito spleteno iz šmarnic in mu jo obesi okrog vratu. Med burnim ploskanjem in pozdravljanjem papež obdari te otroke s poljubom, stiskom in simboličnim darilom, zbor zapoje poljsko zdravico (Sto lat), ki ji vsi pritegnejo, nato zapojejo še domačo Kolikor kapljic, tol'ko let. Mladi spontano zapojejo Happy Birthday, papežpajih preseneti: "Nisem vedel, da ste Američani, vedno sem mislil, da ste Slovenci!" Vendar se mladi ne zmedejo in mu ob navdušenem pozdravljanju s šali voščijo še v slovenščini. Ko se množica malo umiri, sveti oče vsem podeli božji blagoslov. Sledijo pesmi, ki jim ni konca, ker nihče ne želi, da bi papež že odšel. Ta vseeno počasi odide, pesem pa še nekaj časa zapolnjuje okolico. NAJ BOG BLAGOSLOVI PREDRAGO SLOVENIJO! Zadnje srečanje svetega očeta s slovenskim narodomje bilo v nedeljo v Mariboru. V nagovoru pred začetkom maše je mariborski škof Franc Kramberger čestital svetemu očetu za rojstni dan, med drugim pa seje spomnil tudi na škofa Antona Martina Slomška, ki naj bi bil ta dan prištet k svetnikom. To se na obžalovanje vseh prisotnih ni zgodilo, ker je bilo premalo časa. Sveti oče je škofu Slomšku na zadnjem pregledu dokumentacije priznal njegovo herojskost, tako da ga lahko imenujemo častitljivi, prištetje k blaženim pa lahko pričakujemo v naslednjih mesecih in tako bomo Slovenci dobili svojega prvega svetnika, kateremu se bomo lahko priporočali. V svojem nagovoru je papež govoril o zakoncih, ki naj vedno stojijo na strani svojih otrok, jih vzgajajo v veri v Boga, da se bodo nekoč znali sami prav odločati in slediti načrtu, ki ga ima On z njimi. Preden je vsem podelil sveti blagoslov in končal srečanje, je ves slovenski narod priporočil božji materi. Končal pa je z besedami: "Naj Bog blagoslovi predrago Slovenijo!" Pot smo nadaljevali preko goratega predela, imenovanega Snowy Mountains, ki se razprostira vse od Melbourna preko Camberre do Sydneya. Ogledali smo si goro Mt Buffalo, ki se nahaja v naravnem rezervatu. Tu imajo Avstralci pozimi urejena smučišča. Šli smo naprej in osvojili vrh Mount Koscinska, naj višje gore v Avstraliji. Ob vznožju je hidroelektrični sistem, edinstven na svetu, tehnična mojstrovina, ki oskrbuje z električnim tokom mesta na jugu in namaka najpomembnejša kmetijska območja v notranjosti JV Avstralije. Čez dan smo prispeli v Sydney in se utaborili ob letališču. Naslednjega dne nas je že ves nasmejan čakal tretji član odprave Peter Kovač. Takoj nam je postregel z domačimi informacijami, hkrati pa nam je prinesel še pozdrave od domačih. Od zdaj naprej smo imeli izkušenega vodiča po Avstraliji, predvsem pa po Novi Zelandiji, kjer je bil tudi že dvakrat. Zato smo se odpravili v središče Syndeya, kjer nam je razkazal razne zanimivosti, predvsem svetovno znano Sydneysko opero z nenavadno strešno konstrukcijo in most Harbour Bridge, ki so ga zgradili leta '32 in so mu zaradi oblike nadeli vzdevek "obešalnik". Sydney jenajvečjein najpomembnejše mesto v Avstraliji. Tu se je prvič izkrcal kapitan Cook na svojih osvajanjih južne poloble. Po ogledu samega središča smo si šli ogledat tudi čudovite Modre gore, ki so dve uri vožnje stran od samega centra. Svoje ime so dobile po modrikasti meglici oziroma barvi, ki nastane zaradi loma svetlobe v oljni meglici, ki izhlapeva zaradi sonca iz več kot 640 vrst evkaliptusov. To je pokrajina blizu mesta Katoombe in je pravi raj za turiste. Tu lahko občuduješ čudovito zeleno pokrajino, polno rek in prečudovitih slapov, polno skal čudnih oblik, s katerimi seje narava poigrala. Ena takšnih znamenitosti je tudi skalovje "Tri sestre". Tu ima svoj dom tudi več kot 20 vrst papig in ostale živali, med njimi tudi koala, ki se hrani z evkaliptusovimi listi. F.R. Te dni pa je imel veliko dela tudi Marjan Ogrinc, ki je prevzel izbor nastopajočih bendov iz domovine in tujine. Izbrati bo namreč moral tiste skupine, ki se bodo uvrstile na festival. Poleg tekmovalnega značaja, kjer se bodo predstavili predvsem še neuveljavljene skupine iz Slovenijie (by the way - na razpis seje prijavilo kar 76 skupin, kar je daleč nad pričakovanji). Znano je že nekaj imen gostov. Trenutno kaže, da bo največja atrakcija prireditve, vsaj kar se glasbenega dela tiče, mlada, a vse bolj popularna skupina Dead Moon iz ZDA. Poleg kopice hrvaških rock bendov (KUD Idioti, Majke, Kojoti, Overflow, Distorzija, The Spoons, Crossroads, Dick 0'brazi) bo prav gotovo zanimiv tudi nastop dveh jugoslovanskih skupin - Partibrejkers ter Goblini. Treba je še povedati, daje v tej številki govora le o skupinah, ki so bile na festival povabljene s strani organizatorja, vse nastopajoče skupine, (med 76 prijavljenimi) pa bodo znane prav kmalu. Med znanimi slovenskimi skupinami, ki so svoj nastop v večini primerov že potrdile pa soDemolition Group, Ground Zero, Baby Can Dance, Hic et Nune, Res Nullius, Delaware, Scuffy Dogs, Pridigarji, Pero Lovšin z Vitezi obložene mize, Dicky B Hardy, Indust Bag, Center za dehumanizacijo, M;I;L;K, Strelnikoff in še kakšna se bo našla. Tudi Zasavci nebomo na festivalu brez svojega predstavnika. Poleg Ground Zero, katerih pevec prihaja iz Litije, bodo nastopih tudi Orleki. Upam pa, da bo s prodajo vstopnic. Vstopnice bodo na prodaj kmalu. In sicer predvidoma po ceni 2.500 tolarjev za oba dneva. Enodnevne vstopnice pa se bodo po vsej verjetnosti prodajale po 1.500 tolarjev. Pa še to. Organizatoij i (Brane in Roman iz KUD Zgaga priznavata, da brez pomoči prijateljev in predvsemMarjanaOgrinca, ne bi zmogla vsega) mislijo na vse. Tako bo na prizorišču poskrbljeno tudi za približo 30 sanitarnih WC kabin, prodajala se bo zaščita proti komarj em (veijetno tudi še kakšna druga), za varnost bo skrbelo znano podjetje za varovanje. Vstopnice pa bo mogoče kupiti povsod po Sloveniji. J.N. jj imi Medtem ko gredo Bryan in družba bolj kot ne rakom žvižgat, so litijske Zgage krepko pljunile v roke in se z dušo in telesom vrgle na organizacijo dvodnevnega rock festivala. In to takšnega, kot ga pri nas ne pomnijo niti najstarejši očaki. Sicer je rock festival precej nevmesna kategorizacija. Poleg glasbe se bo 28. in 29. junija na travniku pri Hotiču (ob magistralni cesti Zasavje-Ljubljana) dogajalo še marsikaj. Poskrbljeno bo na primer za divje avanture z raftingom, na ogled se bodo postavili jekleni konjički, ki slišijo na ime Spačekin Herbie. Za "Born to be wild" zadeve bo poskrbel WildPilotsMoto klub Litija, ne bo pa manjkalo hrane in predvsem pijače. Na 8400 kvadratnih metrih se bo razlegal ob prizorišču avtokamp za približno 500 šotorov. Še enkrat toliko bo parkirnih površin. Tudi če ste naglušni, pa bi vseeno radi bili del te mega prireditve, ki jo bo spremljala TV Slovenija, revija Rolling Stone in MTV (?), vam ni treba biti v skrbeh. 2x7 ah 2x8 kilovatno ozvočenje bo zaleglo. In če vam to še ne zadostuje, bo poskrbljeno še za razstavo rock fotografije, plakatov in stripov, ki jo bodo pripravili člani skupine KJD izPtuja. Plus tega bo na ogled še razstava slikarske kolonije, ki bo potekala teden dni pred festivalom. Člani organizacijskega odbora se trenutno še vedno srečujejo z nekaterimi težavami v zvezi z organizacij o. Gre predvsemza pridobitev raznih dovoljenj. Vendar jih zaenkrat uspešno rešujejo. lil organizator med prijavljenimi izbral še kakšno mlado zasavsko skupino. Prijavilo se jih je kar nekaj. In če še vedno niste prepričani, da bo to slovenski rock dogodek tisočletja, še nekaj informacij. Koncertni prostor bo velik 70 krat 50 metrov in bo namenjen za približno 10.000 obiskovalcev. Ob prireditvi bodo poleg že omenjenih kulturnih in zabavnih dogodkov potekale še gledališke ter lutkovne predstave. Organizatoiji bodo o dogodku obveščali javnost ne samo preko medijev (na TV Slovenija bodo po vsej verjetnosti temu dogodku posvetih tudi oddajo Roka rocka), temveč tudi preko 5000 plakatov, koncert bodo reklamirali tudi preko 25 radij skih postaj. Na prireditev bo ah je že povabljenih 85 novinarjev iz Slovenije, 25 iz tujine ter več kot sto kulturnih delavcev in pohtikov. Proračun za prireditev pa znaša (za nekatere sicer skromnih, za druge pa ogromnih) 18 milijonov tolaijev. Organizatorji pričakujejo, da bodo večino stroškov pokrili z oddajo stojnic, reklamnim trženjem, sponzorji ter KaI<šen naJ bo nasIov filviA, ki SE doCjAJA pod ZElVlljo? (SubwAy/PodzEMljE, FrancIJa' 198 5,Blirz) Fred (Cristhopher Lambert) živi pod zemljo. Dobesedno in z razlogom. Postaje pariškega metroja so njegov dom, odkar ga preganja neke vrsteposlovnel, kipogreša neke pomembne dokumente. Pač ena od žrtev njegovega poklica. V času njegovega underground obdobja živi v družbi malega moijaekscentričnih prebivalcev podzemlja - drobnih kriminalcev, beračev in prevarantov in se z nekaterimi spoprijatelji. Zbliža se zRollerjem (Jean-Hugues Anglade), ki za pobeg iz prizorišča svojih tatinskih podvigov uporablja (kaj drugega kot) rollerje in z "Velikim Billom" (Christin Gomba), ki je utelešenje moči. Medtem, ko se skriva pred preganjalci, pa najde čas za marsikaj: flirta s Heleno (Isabele Adjani), ki jo mimogrede tudi čisto majčkeno izsiljuje, vdira v sefe, oropa vlak, zasmehuje policijo in dela na ustanovitvi rock banda. Skratka - možakarju ni dolgčas. Režiser, koproducent in koavtor scenarija Luc Beson (The Big Blue, Nikita, Leon) se je s Podzemljem poklonil avtorski teoriji (ideja o režiserju kot avtorju) francoskega Novega vala (Nouvelle Vague, idejni očetje so bili Truffaut, Godard in Rohmer že nekje v petdesetih letih) in naredil kultno zadevščino. Pri scenariju so sodelovali še Pierre Jolivet, Alin le Henry, Marc Perrier in Sophie Schmi, glasbo pa je napisal Erič Serra. Odlično posneti kadri brutalnega & nasilnega podzemlja, kjer je edini izvor svetlobe florescentna neonska luč in kjer je lojalnost prijateljev največje bogastvo. Ocena: ****- Tommy ■ ■ uiiri xviv;-M v ....v ........... VIDEOTEKA NANO, Sallaumines 8, (na bazenu), tel.: 26 441 ■ ■ 1 * ■ mm m m m * * mm mmmamrnmmmmmmm mm m .. . . . . . ...... ..Z I - - - . ___ Rock’n’roll obeti Nič, ništa, nada, nothing je povzetek rockifkuiturnega dogajanja tega tedna. Ker še za 25. maja ni na vidiku nič pretresljivega (vsaj v naših logih), nakladanje o že znanih koncertih pa ne vodi nikamor, bo najbolje, da se vsi skupaj zavlečemo v kakšno luknjo in čakamo na boljše čase. Morda bodo prišli že junija. V Hotiču vsekakor. Do takrat pa lahko samo molimo (to je zadnje čase sicer sila popularno, če pa v resnici kaj pomaga, pa ne vem), da bodo kakšni Šklabovci spehali še kakšen žur. Edina novička, ki je te dni pricurljala na piano je, da si v poletnih dneh lahko obetamo nadaljevanje tradicije na plazu v Zagoij u. Orleki že nekaj "kuhajo". Ali bo kisla župca, močnik ali pa za prste polizat golaž, je še prezgodaj napovedovati. Vsekakor bo pestro. Pa še to! (Je grožnja!!!!) Če do naslednjega vikenda ne bo z žuri nič, se rubrika Obeti samoupravno ukine! Dokončno in za vse večne čase. Dost je nakladanja. J.N. M Bo Petru Troštu uspelo premagati Peljhana? Tokratni, že 19. rally Saturnus, ki bo na sporedu konec tedna, je gotovo največji avtomobilistični športni dogodek pri nas. Zatorej je jasno, da si ga na tak ali drugačen način mora ogledati vsak, ki se za avtošport le količkaj zanima. Rally bo štel za evropsko prvenstvo in sicer s koeficientom 5, poleg tega pa še za slovensko, avstrijsko ter hrvaško prvenstvo. Na štartni listi je 93 posadk, tekmovalce pa čaka 24 precej zahtevnih hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 225 kilometrov. Start letošnjega rallya bo v soboto ob 9.01 izpred poslovne stavbe Kompas Hertza na Celovški cesti v Ljubljani. Najprej bo na sporedu tako imenovani "super special" praktično na dvorišču tovarne Saturnus na Letališki cesti poleg BTC-ja. Od tu se bo dirka prestavila v okolico Postojne, še prej pa tekmovalce čaka zahteva HP od Cesarskega vrha do Godoviča. Postojnski krog bodo sestavljale štiri različne HP, ki jih bodo tekmovalci prevozili po trikrat. Tu je najbolj znana HP Planina, ki poteka po legendarnih planinskih ridah na stari cesti do Ravbarko mande. Preizkušnja je sicer kratka, a izjemno obiskana zaradi lahkega dostopa in velikega pregleda nad progo. Naslednji HP Grobišče in Ubeljsko sta si zelo podobni, le daje prva precej daljša Glavna značilnost so ozke lokalne ceste, speljana tudi skozi vasi, asfalt je precej drseč, ovinki pa polni peska, kar zna presenetiti marsikaterega tekmovalca. V preteklih letih je bila najtežja preizkušnja prvega dne HP Lcndol, od Bolka do Planine. Cesta je tu podobna kol na prejšnjih dveh HP, le da je še bolj popeskana, med ovinki pa je tudi nekaj dolgih ravnih, kjer avtomobili drvijo skoraj 200 km/h. Ta preizkušanja ponavadi terja tudi največ odstopov. Cilj prvega dne bo v Postojni pred hotelom Jama ob 18.20. Nedeljski štart bo na istem mestu ob 8.01, "preživele" pa čaka takoj težak preizkus, HP Velike Žablje z norim vzdušjem ter drsečim asfaltom in najslavnejšim ovinkom rallya Saturnus tik pred ciljem v vasi Žablje. Priporočamo! Omeniti velja še HP od Lokavca do Cola, ki je izjemno slikovita, v zadnjem delu pa avtomobili drvijo s hitrostmi tudi do 240 km/h. Ostali preizkušnji sta precej krajši in verjetno ne bosta tako vplivali na končni vrstni red, čeprav sta vsaka po svoje zanimivi. Cilj rallya bo v Novi Gorici pred Perlo ob 14.01. In še favoriti. To so v prvi vrsti Avstrijci Stengg (ford escort cosworth), Sperrer (renault megane maxi) in Rosenberger (Opel Astra GS1). Štrene jim bo poskušal mešati zlasti škodin tovarniški voznik Štolfa s felicio kit car. Od tujcev lahko veijetno poseže v vrh le še Hrvat Rafqj s fordom escortom cosworth. Od naših je glede na letošnje nastope prvi favorit Jani Trček, ki se lahko realno edini kosa s tujo konkurenco za skupno zmago. Če bo mazda delovala, bo blizu tudi Tomaž Jemc. V skupini N Grum obljublja prekinitev vladavine Vojka Hočevaija, česar pa se nadejata vsaj še Valant in Rihtar. Izjemno zanimive boje lahko pričakujemo v formuli 2. Darku Peljhanu (VW Goli) obetajo napad Trošt, Komel (oba Opel Astra), Jernej, Kovič (obarenault cho). Jereb (seat ibiza)... Glede na to, da je na štartni listi kar 44 slovenskih posadk, si lahko obetamo res lepo predstavo slovenskega rallya Na koncu naj še vse bodoče gledalce opozorim na lastno varnost, saj tudi najboljši vozniki delajo napake, nesreča pa tako ali tako nikdar ne počiva. Zapora cest bo eno uro pred začetkom posamezne HP. Potem se do konca rallya ceste ne bodo več odpirale. Tekst in foto: Primož Kostajnšek Rally Saturnus 1996, sobota, 25. maj 1996 Štart Ljubljana (Kompas Hertz) 09.01 HP 1 Ljubljana-Saturnus 09.24 HP 2 Cesarski vrh-Godovič 10.44 HP 3 Planina-Ravbarkomanda 11.47 HP 4 Grobišče-Hruševje 12.10 HP 5 Razdrto-Malo Ubeljsko 12.43 HP 6 Bolk-Planina 13.06 HP 7 Planina-Ravbarkomanda 13.39 HP 8 Grobišče-Hruševje 14.02 HP 9 Razdrto-Malo Ubeljsko 14.35 HP 10 Bolk-Planina 14.58 HP 11 Planina-Ravbarkomanda 15.31 Velik favorit: Raphael Sperrer v renaultu megane maxi. ***** nedeljsko dirko 500 milj Mana-poiisase-je smrtno ponesrečil Scott Dvatvm. 37-ktni ameriški dirkač. je bil letos že dni, !!!!!!!m iSnffigu: ekjpe otu je Ti gumo, zaradi o v «vw zavrel: in pn: hitrosti 378 iku*: . ......................... podlegel hudim poškodbam. 11 ***** : V letošnji sezoni bo na rali;, posadka. To bosta Matic Šmon in Miran Stanovnik, pivi si.«..,,,-. ki K JU raltvu Granada Dakar prišel d,- vrl|,t ina iriot.,, ikliij. lama h,\,vil.i ..revme ki zmore čez 350 KM. Mesto v mošiu, ,r., dobrin p., a-Miianuh. na katerih je izpadel celo bivši svetovnih prvak v raiiy Miki Blai- P..djvi|li I tonil lilter iz Medu,d je končno uspelo pridobili certifikat ISO 9001. ,5 teni seje še d,.dal m. pni , ala ■ i • 11v konkurenčnost na tujih trgih, kjer prodajo: 8Q' iiStotkov svojih: i/Urllvn. GUm odiemak, letne proizvodnje 7.5 milijona filtrov '■> BMW VW \„J, 'Škoda Renault in drugi, zalo je bila tigi< zato jt pridobitev certifikata res nujno potrebna. I HP 12 Grobišče-Hruševje 15.54 HP 13 Razdrto-Malo Ubeljsko 16.27 HP 14 Boljk-Planina 16.50 Cilj Postojna (jama) 08.01 HP 15 Manče-Velike Žablje 08.44 HP 16 Potoče-Preseije 09.17 HP 17 Lokavec-Col 09.50 HP 18 Avžlak-Vrhpolje 10.23 HP 19 Manč e-Velike Žablje 10.46 HP 20 Potoče-Preserje 11.19 HP 21 Lokavec-Col 11.52 HP 22 Avžlak-Vrhpolje 12.25 HP 23 Manče-Velike Žablje 12.48 HP 24 Potoče-Preseije 13.21 Cilj Nova Gorica (Perla) 14.01 Promet Izlake -17. maja ob 12.40 uri so bili zagorski policisti obveščeni o prometni nezgodi, v kateri je udeležen otrok. Otrok je prečkal cesto izven prehoda za pešce. Mimo je pripeljal R.J. z Izlak. Ko je videl, da namerava otrok prečkati cesto, je ustavil in mu dal prednost. Ko je otrok prišel do sredine cestišča, seje ustavil, pogledal po cesti in nadaljeval prečkanje. Očitno pa ni dobro pogledal, saj se je zaletel v prednji levi blatnik avtomobila, ki gaje mimo pripeljal P.J. Tudi P.J. ni pravočasno opazil otroka. Ob trčenj u je otrok nato padel po cesti in se huje telesno poškodoval. Zoper voznika P.J. so policisti spisali kazensko ovadbo. Hrastnik -18. maja ob 19.45 uri je K.I. vozil avtomobil daewoo iz smeri Zidani Most - Hrastnik. Pod železniškim podvozom je zapeljal preveč v levo in zato trčil v avtomobil znamke hyundai, ki gaje vozila M.V. iz Ljubljane. "Korejska" nesreča se je končala z 200.000 tolarji materialne škode in ugotovitvijo. da ga je imel K.I. precej pod kapo. Opravljeni alkotest je pokazal kar 1,70 promila alkohola v krvi. Litija - 18. maja je voznik V.S. v naselj u Spodnji log prehiteval traktor, ki gaje vozil Z.J. Pri prehitevanju je spregledal, daje traktorist pravilno nakazal zavijanje v levo na polje. Zato je s sprednjim delom trčil v traktor in se dvakrat prevrnil. Avtomobil je povsem uničen, vozniku pa se ni zgodilo nič hujšega, dobil je le lažje poškodbe. Trbovlje- 19.majajeG.U. zaradi neprimerne hitrosti pri diskontu Emona zapeljal s ceste. Pri gasilskem domu je nato trčil v ograjo in podrl manjše drevo. Voznik je ostal nepoškodovan. Tudi materialna škoda ni bila velika. Litijski policisti so minuli teden zaradi večkratnih kršitev cestno prometnih predpisov zaplenili tri kolesa z motorjem. Sezona motoristov je očitno na višku. Prav tako kot sezona zasegov koles z motoijem. Policisti namreč lahko, z odločbo sodnika za prekrške, lastniku odvzamejo kolo z motorjem za nekaj mesecev. Grozil na nepravem mestu 16. maja je na zagorski policijski oddelek večkrat prišel K.A. in grozil policistom, češ da bo pobil njihove otroke in podobno. Kljub večkratnim opozorilom seje K. A. vračal na PO. Ko pa se je fizično lotil dežurnega policista, pa so ga hitro obvladali in pridržali. Proti njemu bodo spisali predlog sodniku za prekrške. Pes ugriznil otroka 17. maja dopoldne so bili trboveljski policisti obveščeni, daje pri občinski zgradbi pes ugriznil otroka. Policisti psa niso izsledili. Očitno pa je, da akcija veterinarjev, v kateri so skušali iz ulic odstraniti potepuške pse, ni bila stoodstotno uspešna. V kritičnem stanju 19. maja so litijski policisti v svojem okrožju našli zastrupljenega M.K. iz Zagorja. M.K. seje po vsej verjetnosti zastrupil sam z neznano tekočino. Zaradi zastrupitve so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Zaenkrat pa še ni znano, ali se je zastrupil namerno ali nenamerno. Samomor Pred dnevi so v Litiji zabeležili še en samomor. Tokrat si je življenje vzel 21 letni fant iz Litije. Vzroki še niso znani. Plavalni maraton 14. maja so bili policisti PP Laško obveščeni, da so iz PD Radeče pobegnili trije gojenci te ustanove. Za prva dva seje izletkončalhitro; prijeli soju in odpeljali nazaj v PD. Tretji pa se ni dal kar tako. Ko je videl, da nima več kam bežati, je skočil v reko Savo. Plaval je od starega proti novemu mostu. Kmalu se je onemogel prijel za nosilec mostu in tam obtičal. Gojenca N.H. so iz reke spravili poklicni gasilci. Svoj "ulov" pa so po hitrem postopku nato spravili na varno. S Aufbiks Teden je tako ali tako potekal v potrditvi vere. V tem smislu so preživeli teden tudi gostje naše stalne rubrike. Marsikdo je namreč potrdil marsikoga. Predvsem pa svojo vero v velikega aufbiksarja. Ta je, poleg naše skromne kronike, sposoben beležiti vsa dogajanja na tem folklornem področju. Petnajstega je bilo pestro že navsezgodaj v Trbovljah. Kje drugje kot v hramu. V Mojčinem. G.B. se je namreč spravil nad I.S. Poznavalci pravijo, da zaradi neporavnanih dolgov. jL Dan kasneje seje čarobni svet aufbiksa odprlTrboveljčanu ^B K.U. Nič čudnega, saj je pijan razgrajal po Magic baru. Čarobna je bila verjetno tudi izkušnjaiz prostora za pridržanje. Do streznitve. jjc Devetnajstega pa je bilo vzdušje precej športno. Drugih ^B besed za pretep pred TVD Partizan enostavno ni mogoče uporabiti. Ko bo O.M. zacelil rane in če se bo spomnil, zakaj se je sploh šlo in če bomo tega razsvetljenja deležni tudi mi, bomo izkušnjo vsekakor delili z bralstvom. jg Še ena cvetka datira na devetnajsti dan v maju. Ta je iz Hrastnika. Malo pred enajsto so možje, ki se med drugim ukvaijajo tudi z omejevanjem hitrosti, zalotili na delu R.A. Ker se na licu mesta niso mogli prepričati ali ima R. "Speeti King" A. sploh vozniško, so mu prepovedali vožnjo. Prepoved ni preveč zalegla, zato so posegli po bolj radikalnih metodah. Do streznitve. jL In še ena se je zgodila na devetnajstega. In še enkrat v A Hrastniku. V Naselju Aleša Kaplje so redarji v modrem zalotili priprave naZagorsko noč. V.B. in Š.R., oba iz Zagorja, sta si najbrž za poravnavo starih dolgov hotela zagotoviti nevtralno ozemlje. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Kmečka ohcet '96 Pari so izbrani V Delavskem domu Zagorje je bilo minulo soboto, 18. maja, spet veselo, da je kaj. Nič čudnega, saj je ob pol osmi uri zvečer potekal i zbor za kmečko ohcet v Kand ršah. Izbora se je poleg edinega zasavskega para, udeležilo še pet parov iz Slovenije. Pari so se pomerili v družabnih igrah. Vse so bile prej vesele, kot pa pretirano tekmovalne. Zato smeha in navijanja v dvorani res ni manjkalo. Najprej je moral lepši del parov zbirati fižole. Da bi bila stvar bolj zanimiva, so bili fižolčki pomešani s koruzo. V drugi igri pa so pari nastopili skupaj; zvijali so volno in s tem pokazali nekaj "timskega" dela. Tega bodo v življenju še kako potrebovali. V tretji igri pa so prišli na svoj račun bodoči ženini. Z glav so drug drugemu kradli klobuke in eden za drugim tudi izpadali iz igre. Četrta igra pa je zahtevala poleg spretnosti še nekaj moči. Spet so se pomerile neveste in sicer v zabijanju žebljev. Nato so sešeenkratpomerili ženini. Tokrat v natikanju gumbov na nitko. Zadnja, šesta igra pa je pokazala, kako se znajo pari zasukati v ritmu glasbe. Ansambel Nika Zajca, ki je tudi sicer skrbel za dobro razpoloženje, je zaigral poskočno polko ter valček. V so dogajanje pa je spremljala komisija, ki je bdela nad pravilnim seštevanjem točk iz posameznih preizkušenj. Moram reči, da se je zasavski par dobro odrezal. Čeprav je bil v finale uvrščen avtomatsko, kot edini predstavnik Zasavja, je v igrah namreč vseeno sodeloval. Nekateri pari pa so imeli že nakaj točk prednosti. Prednost so si nabrali z glasovnimi kuponi Slovenskih novic. Ker se dva para nista udeležila izbora, je na prireditvi izpadel samo en par. Na ohcet pa so se uvrstili: Nevenka Jelenc In Srečko Lužar iz Zadobrove, Erika Pasarič in Marko Kaučič iz Celja, Mateja Jeršek in Miroslav Lukič iz Domžal, Nataša Sedeljšek in Tomaž Remšak iz Šmartnega pri Tuhinju ter zasavski par Simona Blažič in Simon Sotlar iz Hrastnika. Pari se bodo poročiti zadnjo soboto v juniju v Kandršah. Pa srečno! J.N. Največ točk in s tem zmago sta si priborila Celjana Erika Pasarič in Marko Kaučič. Simon in Simona sta se dobro odrezala. Tudi pri plesu. Pari pri zvijanju volne. Subvencije za obnovljive vire energije Agencija za učinkovito rabo energije, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti letos že drugič subvencionira investicijske projetke obnovljivih vi rovenergije v višini 60 mio tolarjev. To pa še ni vse,saj financira tudi spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih v višini 85 mio tolarjev in intervencije v obnovljive energije v višini 76 mio tolarjev. Skupaj znašajo subvencije v obnovljive vire vletošnjem letu 221 mio tolarjev. Država bo kupcem sončnih kolektoijev namenila nepovratno državno subvencijo v višini 18.000 tolarjev za vsak m2 sončnega kolektorja, ki bo vgrajen v letošnjem letu. Prav tako bo moč dobiti nepovratna državna sredstva za sisteme s sončnimi celicami in sicer v višini 240.000 tolarjev/kW po izvršeni gradnji, ki jo tako kot kolektorje mora oceniti energetski svetovalec. Razveseljiva novica prihaja tudi za načrtovalce in ljubitelje zimskih vrtov, ki se bodo nepovratno financirali v višini 15% vrednosti investicije po izvršeni gradnji, ki jo mora prav tako oceniti energetski svetovalec. Če ste načrtovati izrabljati geotermalno energijo in z njo pripravljati toplo sanitarno vodo in ogrevati prostore, vas čaka nepričakovane državno darilo v višini 15% predračunske vrednosti sistemov, po izvršeni gradnji. Nepovratnim sredstvom pa niso ušle čedalje pogosteje uporabljane toplotne črpalke v višini 20.000 tolarjev/kWt toplotne moči črpalke. Med subvencionirane investicijske projekte pa sodijo še izgradnja malih HE, uporaba biomase in uporaba energije vetra. Seveda država teh sredstev ne bo delila vsevprek, zato morajo vloge za nepovratna sredstva vsebovati osnovne tehnične podatke, načrt o sistemu, fotokopije računov, ustrezno dovoljenje upravnega organa in pozitivno oceno energetskega svetovalca. Pa še na kratko o projektih za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, ki se nanašajo na občane. Prvi takšen projekt se imenuje "tesnjenje obstoječih oken" v obsegu 12 mio tolarjev, s subvencijo do 400 tolarjev/m tesnila oziroma največ 10.000 tolarjev na gospodinj stvo. Drug je projekt izolacije obstoječih podstrešij v obsegu 12 mio tolarjev, s subvencijo do 350 tolarjev/ m2 oziroma največ 28.000 tolarjev na gospodinjstvo. Tretji tovrsten pa je projekt nastavitve in kontrole oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje v obsegu 11 mio tolarjev, s subvencijo do 5.500 tolarjev na gospodinjstvo. Hkrati vas obveščam, daje ekološko razvojni sklad RS razpisal kredite na področju Zasavja za sofinanciranje zamenjave ogrevalnih sistemov, kar bo fizičnim in pravnim osebam omogočilo prehod na ekološko sprejemljive ogrevalne sisteme. Informacije: Energetsko svetovalna pisarna na Gimnazijski 22 a v Trbovljah, torek in četrtek od 16. do 17.30 ure. Tel.: 25-513. Zoran Gračner, dipl.ing.str. : 1 1 lili "Četrtošolci so sc zaželi pripravljati za kolesarske Izpite,” piše Marta Klančar z OŠ Trbovlje. Seznanili se bodo s prometnimi znaki l,. predpisi, ki veljajo za kolesarje, -k, lx,do na cesti bolj varni. V pregled bodo pripeljali tudi svoja kolesa in po pregledu dobili nalepko VARNO KOLO. 7a Izpite jih bodo pripravljali člani kolesarskega društva s praktično vožnjo po poti. ki je določena za Izpit. Start in cilj ho tudi letos gimnazijsko igrišče pri občini. Četrtošolci z OŠ Trbovlje In s Ti: A. Hohkraut bodo opravljati Izpite v drugi polovici maja, sc pravi te dni. Želimo jim veliko uspeha ha izpitih, še več pa v -zaresni” vožnji, kose bodo vključiti v prometni vrvež. Poročila o kolesarskih izpitih ali doživljajih s kolesom pričakujemo tudi z drugih šol, saj smo prepričani, da se ravno tako pridno pripravljajo za varno vožnjo kot Trboveljčani. Mojca Grden z Izlak pa pošilja sestavke o pomladi in vožnji z vlakom. Na natečaju Slovenskih železnic so sestavek Moje sanje in moja resnica nagradili. Sporočajo tudi, tla so izdati glasilo Tctošolčck. Ker menimo, da so njihova razmišljanja o sebi, starših in svoji prihodnosti zanimiva, se veselimo njihove pošiljke. ' 1 ..........iliiiiii ......................................... : > ■ : Naša učiteljica Naša učiteljica super je, naša učiteljica najboljša je. Ona vedno razloži nam vse, vendar včasih ne poslušamo je. Ko učiteljica svojo mapo odpre, razred kar skrije se. "Tirno, povej mi, kakšne so Trbovlje"! Tirno povesi pogled, kakor bi gledal v grmovje. Doma pregleduje zvezke, v šoli pa nam potem govori arabeske. S potrtimi glavami poslušamo jo, saj se napak zavedamo. Super uspeh nam želi in znanje, zato si zasluži pravo priznanje. Monika, Špela, Lela, 4. a , OŠ T. Čeč Pomladni čas Za hladnokrvno in dolgočasno zimo je prišla neizkušena in plašna pomlad. Prihajala je in odhajala, prihajala in odhajala, a končno je padla odločitev - OSTALA BO. No, vsaj za nekaj časa. Vetrič piha, žareča krogla sije, čipkasti oblaki na nebu se lovijo in vse je v naj lepšem redu, le mi smo zaspani in leni od zime. Pričelo se je delo. Urejamo vrtove, sadimo in sejemo in sploh je vse povezano z delom. Najlepši v pomladi pa so koški tulipanov, rumene pahljače regratovih košaric, žareči cvetovi kalužnic in kipečih zlatic ter okrasje rumenih forzicij, ki se nasrkavajo lepote žarečih žarkov in zrejo v nebeško morje. Po njem se lovijo in klepetajo čipkasti oblaki. Poredni vetrc je še bolj nagajiv, kot je bil kdajkoli prej in jih razpiha. Začnejo se jokati in mi smo mokri. Ker pa smo zelo neolikani, se jezimo nanje, oni pa se še bolj cmerijo. Tina Jurjevec, 5. b, OŠ IK Izlake Moje sanje in moja resnica Za mano je bil naporen dan. Izmučena sem sedla v fotelj in prižgala TV. Ogledala sem si film Mala lokomotiva. Z zanimanjem sem gledala prizore vse do konca. Nato sem odvihrala v posteljo. Kmalu sem se potopila v globok sen. Imela sem čudne sanje. Naenkrat sem se videla staro dvajset let. Obiskovala sem šolo v Ljubljani, kamor sem vsak dan potovala z vlakom. Tako je bilo tudi tisti dan. Čakala sem na postaji, a vlaka ni bilo od nikoder. Naenkrat je pridrvel velik vijoličast vlak. Prav nič nisem slišala, ko seje bližal. Nenadoma je ustavil pred mano. Neznani voznik me je povabil v vozilo. Lepo se je bilo peljati, prav hitro sem izstopila na ljubljanski železniški postaji. Pouk je hitro minil. In ko pridem na postajo, zagledam spet vijoličasti vlak. Vstopila sem. Vožnja je bila prekrasna, dokler... Gromozanskoje počilo: "Tuf!". Zaletela sta se moj vijoličasti in zeleni vlak, ki je peljal po isti progi. Zbudila sem se na tleh. Čudne sanje so bile to. O njih sem pripovedovala svojim domačim. Nihče se ni ravno zanimal zamojo zgodbo. Sem si pa to zapisala v dnevnik in . kmalu na sanje pozabila. Minevala so leta in kmalu sem dopolnila svojih dvajset let. Hodila sem v ljubljanske šole. Nekega dne sem listala po dnevniku in se zazrla v zapis o mojih sanjah. Bil je prav tisti dan, ki sem ga v sanjah doživela kot železniško nesrečo. Streslo me je ob misli na smrt... Ostala sem doma. Pri starših sem se izgovorila o slabem počutju. Zvečer sem gledala televizijski program. Na vrsti je bil dnevnik. Prva novica je bilo strašno poročilo o železniški nesreči, zaletela sta se dva vlaka, oba potniška. In z enim od teh dveh naj bi danes potovala tudi jaz... Med razbitinami sta obležali dve žrtvi: voznik in komaj dvajsetletno dekle. In če bi bila to jaz? Mojca Kalšek, 5. a, OŠ IK Izlake Bil sem blagajnik Najlepše mi je, ko so počitnice. T udi tokratje bilo tako, da sem užival proste dneve. Ampak to poletje je bilo drugače. V naj večji sezoni sem moral v Ljubljano na železniško postajo za blagajnika. Rekli so, da bom tam večkrat prespal, zato sem vzel velik kovček, ki sem ga imenoval Filip. S ponedeljkom sem začel. Vedno, ko je prispel ali odpeljal kak vlak, se je pred mano na hodniku zbralo na stotine raznih ljudi. Najbolj smešno se mi je zdelo dekle, ki je bilo pobrito, spredaj pa je imela dolg čop, ki je segal do ramen. A na jok mi je šlo, ko so vsi želeli prav hitro dobiti vozovnice in so vpili: "Tri polovične in eno karto za odraslo osebo, prosim!" In drugi: ' u "vx- -4 * W v „ CHINA "Dve odrasli za Novo Gorico!" Nikakor nisem uspel vsem hitro ustreči, bila je grozovita naglica. Nekegadnepa: "Eno karto zastonj, ker imam pištolo!" Jaz sem mu jo seveda dal. Ko pa je ta tip odšel, sem po mobitelu sporočil tamkajšnjim policistom. Ti so ga na poti v Celje prijeli. Za mene je bil to prevelik šok, zato sem odšel domov. Žiga Pokorn, 5. a, OŠ IK Izlake II ^ « ...z~ Moli oglasi »Zasavcu bodo še naprefiastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnici | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 61410Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov * I pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglaseza nakup ali prodajo osebnih stvari. | ^^Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 060 STANOVANJA, PARCELE UGODNO PRODAM garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM enodružinsko hišo, 70 m2, tudi za vikend, CK, tel., asfalt, tel.:65-201 PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2, tel., KTV, velik balkon, sončna stran, vseljiv avgusta, tel.: 61-996 NAJAMEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Zagorju, tel.: 64-250, 64-166 USLUŽBENKA NUJNO IŠČE sobo v centru Zagorja za 6 mesecev, tel.: 062/103-688 V NAJEM oddam počitniško prikolico v Fiesi - junij, julij in avgust, tel.: 61-299 ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 AVTOMOBILI, DELI PRODAM BMW 320 V 6, temno zelene metal barve, pomična streha, lita platišča, tel.: 61-575, 73-713 PRODAM R 4 TLS, 1. '82, poceni, tel.: 23-831 PRODAM 126 P, 1. '82, ohranjen, motor generalno obnovljen, reg. do 12/ 96, cena 750 DEM, tel.: 21-805 PRODAM Y 60, 1. 10/89, prev. 49.000 km, reg. do 96/11, rdeče barve, lepo ohranjen, tel.: 27-524 PRODAM R 4, 1. '86, cena 2.000 DEM, tel.: 21-608 PRODAM VW 1300, tel.: 22-777 PRODAM Y 65 skala, 1. '89. reg. celo leto, alum. platišča, tel.: 20-819 PRODAM C - 25 D, kombi, z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM Honda Civic 1,4, 1. '91, prev. 73.000 km, metal barva, dodatna el. oprema, sončna streha, prtljažnik za smuči, verige SPIKES SPIDER, okrasna platišča, tel.: 74-180 PRODAM Z 128,1. '85, reg. do 11/ 96, cena po dogovoru, tel.: 22-795 ZASTAVA 128,1. '89/9,cena3.200 DEM, tel.: 71-707 PRODAM Schirocco GT 1.8, registriran celo leto, cena po dogovoru, tel.: 73-615 PRODAM Z 750, 1. '84, neregistriran, cena po dogovoru, tel.: 62-130, 71-400 PRODAM AUDI 80 D, 1. '81, reg. do 7/96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena 4.800 DEM, tel.: 71-310 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM avtoprevleke za Alfo 33, komb. bombaž-umetno usnje, tel.: 71-151 PRODAM motorno kolo TOMOS BTS 50,1. '88, tel. 73-641 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 550 DEM, tel.: 77-184 UGODNO prodam C - 64, 2 x yoystick, kasetnik, kasete z igrami, tiskalnik E/P-80, tel.: 62-558 AVTORADIO KENWOOD KRC-756, 4 x 25 W, FULL Logic controll, cena 56.000 SIT, tel.: 73-759 PRODAM rabljen štedilnik, Kiiperbusch za2.000 SIT, tel.: 26-368 KUPIM pomivalno korito, tel.: 64-250, 64-166 PLETILNI stroj BROTHER prodam, tel.: 22-777 PRODAM moško obleko, št. 56, novo, svetle barve, tel.: 21-663 PRODAM otroški avtosedež in otroško posteljico z jogijem, tel.: 27-153 PRODAM otroški športni voziček, zložljiv v marelo, tel.: 22-222, int. 369 PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 ŽIVALI PURANE za nadaljno rejo, težke do 5 kg, 1.800 SIT/kg, tel.: 42-297 PRODAM psičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 ODDAM psičko Nigro. prijazno, tel.: 73-844 PRODAM telico, staro 8 mesecev in teličko, staro 5 mesecev, obe simentalki, tel.: 25-443 INŠTRUKCUE ŽELITE BOLJŠO OCENO -POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUKCIJE iz italijanščine iščem, tel.: 64-250, 64-166 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM slovenski jezik za OŠ in srednje šole, lektoriram vse vrste besedil (diplomske naloge ipd.), tel.: 22-396 INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščinoin francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/12-61-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAManglešlajezikzaOŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610 STORITVE OBRTNIKOMkvalitetnoinažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan. DIJAKI IN ŠTUDENTJE Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo in brez napak - ROMA NIK - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan ČE VAM zamrzovalnaskrinjapušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053. mobitel: 0609/624-731 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste besedil, tel.: 23-312 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 VODOVODNE instalacije, popravilo, vzdrževanje, "CON", C. Zmage 13, Zagorje, tel.: 63-221 BI RADI čvekali, se zabavali, želite na zmenek, si želite dopisovati, MEGA FON poskrbi za vse, 090/45-02, strošek 58 SIT/pol minute ČE KUPUJETE, najemate stanovanje, poslovni prostor, pokličite 090/45-14 DELO ODLIČEN ZASLUŽEK, delo doma, brez pogledov šefa, za brezplačne informacije pošljite kuverto s svojim naslovom in znamko na naslov Marko Bajda, Dobovec 19, 1423 Dobovec ČE IŠČETE delo, pokličite 090/45-14 DELO na domu sprejmem, šifra MARKE HONORARNO DELO, tel.: 64-250, 64-166 ČE ŽELITE delati, pokličite vsak dan po 19. uri, tel.: 24-931 ODLIČNO honorarno delo, priložnost za pridne, ni vložkov, ni zvonjenja na vratih, pomoč zagotovljena, za pogovor ob kavici pokličite tel.: 061/881-742 od 19. - 23. ure ali pustite sporočilo tajnici PODJETJE z lastno proizvodnjo potrebuje potnika za direktno prodajo v Zasavju, zaslužek 2.000 DEM, mobitel.: 0609/628-179 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: V AFRA COMMERCEd.o.o., Griže 125,3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 ................ ................................. 1 ■ NAGRADA: Bon v vrednosti 27.000 SIT :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: NAGRADE za naročnike ZASAVCA

Uredništvo si pridružme-pfavico skrajšatitekčt ali pa objavithiaBega, če oc^nifda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Ali trboveljski župan načrtuje umiranje na obroke? Trboveljski župan in hkrati direktor delniške družbe Cementarne Trbovlje, gospod Janez Malovrh, je Občinski svet zaprosil za dovoljenje sežiga posebnih odpadkov in v nadaljevanju o možnosti za spremembo Odloka o varstvu zraka v Trbovljah. V prvi fazi naj bi se sežigal papir oziroma mulj iz papirnic, kar pa vsebuje klor, ki pri izgorevanju deluje kot bojni strup. Svojo prošnjo argumentira z imaginarnimi primeri v tujini, v prvi vrsti pa kot pozitiven ekonomski efekt. S sežigalnico ima namen razbremeniti okolje, v isti sapi pa Občini Trbovlje obljublja rento za negativne posledice za okolje. Zupan je za svoje zdravje že imenitno poskrbel. Na najbolj ogroženem območju živi le polovico delovnega časa, drugo polovico pa v nekaj kilometrov oddaljeni občinski stavbi. Govorice, katere se širijo po Trbovljah, pa napovedujejo, da se bo sam vrh uprave preselil na novo lokacijo in sicer dovolj oddaljeno od vira onesnaževanja. Kaj pa zaposleni in okoličani, ki so edini upravičeni do rente in v njihovem imenu nima pravice odločati nihče, kakšen zrak bodo vdihavali in kakšno hrano ter vodo uŽivah. Zastrašujoče je tudi dejstvo, daje z znižanjem Bukove gore prišlo do delne spremembe smeri vetrov. Vetrovi so se obrnili proti Zagorju, tako, daje sedaj tudi zagorska dolina postavljena direktno na udar 'Cementarne in Elektrarne. Javno znano je, da se odpadki sežigajo v Cementarni, zaenkrat prikrito širši javnosti in v manjšem obsegu. Naprošam svetnike, ogrožene in osveščene, uprite se sežigalnici. Župan in direktor pa naj po mojem mnenju svojo odvečno energijo raje vloži v ureditev "nemarne" okolice Cementarne in v izboljšanje delovnih pogojev delavcev in v čist zrak, ne pa, da razmišlja o vseslovenski ali celo širši evropski sežigalnici. S primemo rento, ki jo obljublja in to "sam Bog ve, komu?", pa se ekonomski efekt te "morije" tako ali tako izniči. Rento je Cementarna dolžna plačevati že sedaj, pa do tega rti nič, kdo bo potem še nasedal takšnim lažem. Zatorej preprečimo legalizacijo sežigov in podobno agonijo kot jo poznajo Anhovčani, kjer umirajo nemočni ljudje za azbestozo. Ksenija Sušnik-Grošelj, Trbovlje Še dobra plat ometa Rad bi povedal drugo plat zgodbe o članku "Umazana fasada na Opekarni 19 B", objavljenem v Zasavcu št. 19. Menim, da se etažni lastniki stanovanj Opekarne 19 B neupravičeno jezijo na izvajalca del "GD Hrastnik" in upravljalca "Spekter Trbovlje". Fasada že pred pričetkom del ni bila v najboljšem stanju, saj je hiša stara že 40 let Delavci GD so se pri svojem delu zelo trudili, da fasade ne bi poškodovali, o delih pa so nas sproti obveščali. Stanovalci smo lahko pravočasno zaščitili okna in balkone. Posebej bi pohvalil "Spekter Trbovlje in gospoda Goloba", ki so si zelo prizadevali, da je do strehe in nadgradnje sploh prišlo. Kljub temu, da smo imeli stanovalci v zgornjem nadstropju vlažna stanovanja, so si nekateri lastniki stanovanj prizadevali le za centralno ogrevanje. Ne zavedajo pa se, da je nadgradnja korak bliže k centralnemu ogrevanju. Glede besedila o nevljudnosti gospoda Goloba bi dejal sledeče: gospod Golob je zelo redno nadziral dela na Opekami in odgovarjal na vprašanja stanovalcev, če so mu jih seveda zastavili. Lahko si samo želimo, da bi bilo takšnih podjetij, kot sta GD Hrastnik in Spekter Trbovlje še več. In pa seveda manj tako nezadovoljnih ljudi, ki mečejo črno luč na vse stanovalce v bloku, tudi tiste, ki se z njimi ne strinjamo. Zakonca Žagar iz Trbovelj litijski tek TVD Partizan Litija vabi vnedeljo, 9. junija, 1996 ob 10. uri na X. litijski tek. Dolži na teka bo 12km, kategorije pa bodo naslednje: moški, 1. kategorija od 15. do 30. let, 2. kategorija od 31. do 40. let, 3. kategorija od 41 do 50 let, 4. kategorija nad 51 let. Ženske: 1. kategorija do 35 let, 2. kategorija nad 35 let. Start na tej progi je dovoljen starejšim od 15. leta. Vsak teče na lastno odgovornost. Prijave zbira TVD Partizan eno uro pred pričetkom teka pred trgovino Centromerkur, kjer je tudi start in cilj teka Vabljeni ljubitelji teka in rekreacije! kristalov V soboto, 25. maja. ob 18.30 bodo v predavalnici Delavskega doma Trbovlje priredili zanimivo pre- davanje o pestrem svetu rv ............... kristaloterapevt A. M. Albm Škrabi, ki sc ukvarja tudi z zdravilnimi učinki krista- lo\c ............................v«:#::.... w XI. kolesarski vzpon na Geoss so omogočili sponzorji: Radio Trbovlje, Zasavc Zagorje, TV-SAT Butara Trbovlje, Jernej d.o.o. Šmartno pri Litiji, Elstik d.o.o. Hrastnik, Kolesarski servis Vidic Litija, Zlatarstvo Trbovlje, Trgovina pri Metodi Gabrovka. Servis vodnih črpalk Litija, Maxi spori Ljubljana, Minimarket Caffe Bar Spodnji Log Litija, JPS Pneumatic trade Trbovlje, Pizzerija Čebelica Izlake, Opel Avtoservis Mahkovic Spodnji Log Litija, Bistro Kirni Ljubljana, Urarstvo ŠtimecTajmTrbovlje, Cvetličarna Darilni boutique Tila Šmartno pri Litiji, Fotoformat d.o.o. Litija, THT TERMO HIDRO TEHNIKA d.o.o. Trbovlje, Zlatama Lea Litija, FotoTrbovlje Podbevšek Trbovlje, Slaščičarna Gimi Litija, Cvetličarna Ciklama Litija, Komet s.p. Trbovlje, Top stil Ljubljana, Elia Cuk Italija, Cadajaco Ruote Gorica Italija, Moser Gorica Italija, Capponi Trst Italija, Bataglin Bazovica Italija, Avtohiša Kisovec, Ford servis Hribar Zagorje. Organizator ŠD Partizan se zahvaljuje vsem sponzorjem za prispevke, ki so omogočili izvedbo kolesarskega vzpona na Geoss. Biciklisti na GEOSS ŠD Partizan Litija organizira v nedeljo, 26. maja, športno rekreativno prireditev "Kolesarski vzpon na Geoss". Start kolesarskega vzpona bo ob 10.00 uri izpred teniškega centra AS v Litiji. Prijave bodo sprejemali od 8. ure dalje na dan prireditve. Cilj kolesarjenja bo na Spodnji Slivni pri obeležju GEOSS-a. Proga je dolga 16 km z višinsko razliko 400 m in je primerna za vse ljubitelje kolesarjenja. Vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost. Od Litije do Spodnjega Hotiča vozi v strnjeni skupini, nato pa do cilja po lastnih zmogljivostih. Otroci, mlajši od 15 let, se lahko prireditve udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Startnina je 700 tolarjev, za otroke do 15 let pa 500 tolarjev. Vsak udeležene prejme majico, na cilju pa topel obrok. Prvi trije v absolutni moški in ženski kategoriji prejmejo pokale. Organizator bo podelil praktične nagrade najboljšim v kategoriji gorskih koles. Nagrajeni bodo tudi naj starejši, najmlajši udeleženec, najštevilčnejša družina, najštevilčnejša ekipa, najbolj atraktivna skupina kolesarjev itd. Organizator si pridružuje pravico do morebitnih sprememb. Za dodatne informacije lahko pokličite na tel. št.: 061/883-959 (Srečko). ČETRTEK 23.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 VEČNI KROG -PONOVITEV, 13.00 PRED POROTO - PONOVITEV 3. DELA NANIZANKE, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (KONTAKTNA ODDAJA O ENI IZMED ZASAVSKIH GOSTILN Z GLASBENIM GOSTOM ALEKSANDROM JEŽEM) PETEK 24.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN - PONOVITEV, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBUIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 25.5.1996 09.00 VIDEO .STRANI, ... AKTUALNOSTI, ZANIMIVOSTI IN JAVLJANJE S TERENA, GLASBENI GOST - SEND1, 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPY - KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 PESEM DOMAČA - ODDAJA O NARODNOZABAVNI GLASBI, 18.00 FILM TEDNA -PONOVITEV PONEDELJEK 27.5.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 PESEM DOMAČA -PONOVITEV 1 .ODDAJE, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - KVIZ ZA NJAMLAJŠE, 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT -GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK 28.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ,20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 20.45 OSTANIMO SLOVENCI - POSNETEK NARODNOZABAVNE PRIREDITVE IZ RADEČ SREDA 29.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 12.30 OSTANIMO SLOVENCI (p), 18.00 VIDEO STRANI. 20.00 VRT ŽIVLJENJA - ODDAJA O ALTERNATIVNEM NAČINU ŽIVLJENJA, 21.15 PRED POROTO - 4. DEL NANIZANKE _______________________ ETVZ3SAVJE J ČETRTEK 13.5.1991 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p),20.00 KNJIŽNI MOLJI,20.10 MINI PET,20.30 EPP,20.35 POZORSNEMAMO.20.45ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 REPORTAŽA AG1LITV; PETEK 24.5.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA ETVA (ZASAVSKI MAGAZIN, EPP, NE ZAMUDITE, REPORTAŽA AGILITV) NEDELJA 25.5.1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 MINI PET (p), 9.30 EPP (p), 9.35 POZOR SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 KARMI CESTNIK PREDSTAVLJA HIP - HOP (p) PONEDELJEK 26.5.1996 8.30 VIDEOSTRANI) 20.00 KULT & URA, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 PARADA HUMORJA 2. DEL (VTV VELENJE); TOREK 27.5.1996 8.30V1DEOSTRAN1,10.00 PONEDELJEKNA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA,21.35 NE ZAMUDITE SREDA 28.5.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 V1DEOBUM 40,20.15 EPP, 20.55 NE ZAMUDITE, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 23.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00- 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PREK 24.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 25.5.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDELJA 26.5.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRT1-LJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JEZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 27.5.1996 6.00- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30ŽELEL1 STE JIH SLIŠATI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 28.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 29.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Rl,Vv:i,.Z.lt!olK.I:‘l hS IG3 ... mg* Občane Trbovelj vabimo na SVEČANOST v počastitev 1. junija, občinskega praznika v petek, 31. maja 1996 ob 19.00 uri v gledališko dvorano DD Trbovlje Na svečanosti bomo slavnostno podelili naziva častni občan in Prvo junijski nagradi za leto 1996 Kulturni program bodo pripravili Delavska godba in recitatorji Ob občinskem prazniku bodo še naslednje prireditve: - v ponedeljek, 27. maja, ob 18. uri v Galeriji DD otvoritev likovne razstave učencev OŠ T. Čeč, - v torek, 28. maja, ob 19. uri v Revirskem muzeju otvoritev razstave Oče in sinova Knez, - v sredo, 29. maja, ob 17. urina ploščadi pred Gasilskim domom prevzem tehničnega vozila za posredovanje ob nesrečah v prometu, - v četrtek, 30. maja, ob 13. uri na ploščadi pred toplarno otvoritev toplarne, vodovoda Zvezni rov - Gvido in nadzidka na Opekarni 19 in 19 b, - v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v DD revija mladinskih pevskih zborov, - v četrtek, 30. maja, ob 19.30 v Knjižnici Toneta Seliškarja otvoritev samostojne likovne razstave Jožeta Ovnika, - v soboto, 1. junija, ob 9. uri v telovadnici OŠ Trbovlje finalni turnir DP starejših dečkov v rokometu, - v soboto, 1. junija, ob 18. uri na stadionu Rudarja Prvojunijski tek. Občinski svet Predsednik Slavko Potrata Župan Janez Malovrh Vabi j eni! mm: M Jgg£yy#y#yyyy. .r-jjjf ^xX:X;X;x:x:x:: Praznik Trbovelj V Trbovljah so, kar se občinskih praznikov tiče, prvi v Zasavju. Njihov mesec je junij, 1. junij. Letos so praznovanja začeli nekoliko prej kot navadno. Svetniška večina se je najprej, podjetja so se lotili kot mački vrele kaše, odločila zrušiti sedanjega župana Janeza Malovrha. Začeli so tako popravljati statut, da župan ne bi smel več imeti dveh služb, ampak bi moral od zore do mraka načelovati komuni trboveljski. Zatem so se odločili, tu je bilo svetniško soglasje popolno, da dva moža proglasijo za častna Trboveyčana, dva pa obdarijo z občinsko^nagrado. Po obrazložitvah sodeč so se vsi štirje rodili na pravi dan in žive v pravih ulicah, saj kaj več od rojstnih datumov in domačih naslovov teh mož obrazložitve niso vsebovale. Med darili, ki pač k praznikom sodijo, omenjamo le preddarilo. Svetniki so bili seznanjeni, da so jun Zagorjani v branje in trajno last posredovali Janeza Drnovška Mojo resnico. Tako je pred občinskim praznikom osrednja trboveljska knjižnica dobila konkurenta v občinski pisarni številka 38. Izposojevalnine menda ni. Zasavskost slovenske vlade Z odstavitvijo zunanjega ministra Zorana Thalerja se je po nenehnem padanju le zaustavilo padanje zasavskosti slovenske vlade. Malenkosten dvig odstotka zasavskosti slovenske vlade je posledica dejstva, daje zdaj en minister manj. Ker je malo veijetno, da bomo do volitev dobili novega zunanjega ministra, in ker se bo v poslanske zobe kmalu dal še en minister z nič odstotno zasavskostjo, zdravnik Božidar Voljč, bi lahko prišlo še do enega dviga zasavskosti slovenske vlade. Da pa bi zasavskost slovenske vlade dosegla raven izpred treh let, bimoralpremierJanezDrnovšekpoiskatinovegazunanjegaministra v Zasavju. Nekaj primernih kandidatov imamo. Če omenimo le dva: bivši zagorski župan Janez Režun že nekaj časa trenira diplomatske veščine, trboveljski politik in strojevodja Slavko Kmetič paje vajen potovanj. Statistični urad Redakcije jetrnic — ______________________________________________________ Pismo bralca V zadnjem Likofu ste objavili članek Papež v Zasavju. Avtoiju, ki seje sicer pronicljivo dokopal do veliko manj znanih podatkov, pa je žal ušlo najpomembnejše. Papežev obisk je bil namreč oznanilo, daje Slovenija padla nazaj v oglejsko naročje. Začelo se je dan pred obiskom, s padcem zunanjega ministra Zorana Thalerja (znanega po tem, da je na porcijo žrebička v Medijskih toplicah pred kakšnim letom čakal približno toliko časa, kot je Slovenija na parafiranje pridruženega članstva v Evropski uniji). Ker je bil bolj hispanist kotromanist, so ga dan pred papeževim prihodom ruknili. Zato, da so papežu lahko naslednji dan podarili par lopat zemlje, vzete iz slovenske srčike vSpodnji Slivni nad Vačami. Slovenija je tako simbolno začela Italijanom ne le vračati, ampak celo poklanjati zemljo. Wojtylaje sicer Poljak, vendar jenazačasnem delu v Italiji in kot papež bolj italijanska kot poljska institucija. Upam, da sem s tem pismom dopolnil članek Papež v Zasavju, kjer ste ob vrsti pravilnih ugotavite v pozabili odgovoriti na vprašanj e, zakaj sploh papežev obisk. Andrej D. L ------- Kratke P^barnač^ Nekam na tesno smo danes s prostorom, zato le še notičke o štirih temeljnih elementih našega časa. Voda. Letošnjo sezono vodnih ujm so začeli na Dolu pri Hrastniku. Ulilo seje okrog polnoči, kar po izkušnjah sodeč vedno pomeni satansko preizkušnjo. Papir. Radeče papir so se dokopale do novega direktorja. Mož ima v osebni izkaznici zapisano, daje Peter Lampič, v bibliografiji pa nekaj dni direktorovanja begunjskemu Elanu. Zaposlitev. Do dela se lahko dokopljejo: čistilki, natakarja, bolničarki, ključavničar, strojnik, elektromonter, šivilja, avtoličar, voznik avtobusa, prodajalka, ekonomski tehnik, lesarski tehnik, zdravstvena tehnika, delovni terapevt, učitelj slovenščine, diplomirana ekonomist in pravnik, zobozdravnik in kar trije profesorji sociologije. Pravljice. Rdeča kapica, tista na Opekami v Trbovljah, je dobila kapico. fg&aaeejeita ekonomska peepe® asfte) Počitnice in dopusti prihajajo. Naša in vaša Jetra tours so vam tudi za to poletje pripravila vrsto zanimivih možnosti, cenovno dosegljivih prav vsakomur. Pripravili smo avtobusne prevoze v Čemšenik, Dobovec, Kolovrat, Turje in še vrsto drugih gorskih destinacij. Za neverjetno ugodno ceno samo nekaj deset tolarjev vas popeljemo v zasavske metropole Hrastnik, Trbovlje in . Zagorje. Odločite se še danes. Za Jetra tours in počitnice ’96. ” (Znsovc: Ponarejeno ekonomska propagando) «6880666^6! H M -t < f n*J j— ODfljfl in moninzn soncnm STREH! MOBITEL: 0609/61 0057 ZE OD 18.000 SIT DALJE tel., fax: 0601/63 206 Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel./fax: 0601 64 033 ŽE OD 17.990 DEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9% Direktno iz formule 1 pod pokroi> Vašega avtomobila -motor Zetec SE 1.25 16V. INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 mm m -Sililil id!f! lir POTOVANJA - IZLETI PLIBERK LENTI PLIBERK LENTI 31.5.1996 1.6.1996 7.6.1996 22.6.1996 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje -.vuaajLN.^- nvuoaiNt-r RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 L 1 8 I! 1 II ii i H ii i ■ i ■ II 1 Ii 1 II lllllllillll*ii|l /© Celje - skladišče Banka ZasavD Per Trbovlje 6/1996 5 I =5 .... I 5000003469,19 COBISS 0 Za imetnike tekočih računov LB Banke Zasavje d.d,, Trbovlje zopet nekaj novega BLAGAJNIŠKI ČEK Nalog za obremenitev tekočega računa št. TR Ii i i ii Banka Zasavje d.d., Trbovlje SIT z besedami Kraj in datum Podpis Za poslovanje v bančnih enotah v Zasavju LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi il m m 55" 1 i .............................................................. Zasavc omogoča bralcem 10% popusta za pizze in slaščice vpizzeriji Rudar, Zanzibar in Kekec. I Pil GOSTINSKO. 3|| PODJETJE RUDAR p.O. tri Ud trg revolucije 26 TRBOVLJE Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu juniju. V enem izmed lokalov GR Rudar j bomo izžrebali tri nagrajence. ’ 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev + pizza , 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev + pizza | 3.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev + pizza KUPON JE VN0VČUIV DO 30.5.1996 vas vabi v svoje lokale, kjer vam, nudimo pestro izbiro pijač, jedač in slaščic. U GP PUDAR ZA ZASAVČAMP!