Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemnu volja: Za celo loto predplačan ir> gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za en nieaoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali vel.jil: /.a celo leto ifld., /,a pol leta 0 irld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja J gld. 20 kr. več na leto. Posamezno Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Seraeniike ulieo št. 2. Naznanilu (inseratil so sprojomajo in volj:\ tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nolrankovana pisma so no sprojomajo. Treilništvo jo v Soraeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nodeljo in prazniko, ob '/»6. uri popoludne. ey. 282, V Ljubljani, v sredo 12. oktobra 1887. Letnilc X V Iz državnega zbora. Z Dunaja, 11. oktobra. Danes ob 11. uri dopolnilne so je po štiri-mesečnih počitnicah zopet sošel državni zbor. Prišli so žo k prvi seji skoraj vsi poslanci, pa tudi obiskovalci galerij so zopet poiskali svoje stare prostore in napolnili vse oddelke. Izmed ministrov samo deželno-brambovskega ministra grofa Welsersheimba ni bilo. Ni mi treba praviti, da je oseba naučnega ministra zarad znanih dogodkov najbolj zanimala zbornico. Levičarji so se mu z veliko prijaznostjo približevali iu stiskali roke. Zakaj bi tudi ne? Osem let se že trudijo, da bi razdvojili združeno desnico; poskušali so v ta namen vse, karkoli jo komu izmed njih na misel prišlo, silo iu zvijačo, pa vse zastonj: Kar prido naučili minister pleni. Gauč in z enim mahom tako silno zadene večino državnega zbora, da so strese v vseli svojih delih in da so bode gotovo razbila, ako naučni minister pravo obdrži. Levičarji se trdno nadejajo, da potem zopet oni pridejo na krmilo, zato se radujejo Gaučevega dela, in so to radost daues dokaj očitno razodevali. Izmed desniških poslancev so se le uekteri Poljaki naučnemu ministru vklaujali in ga pozdravljali, drugi pa so so mu oči-vidno umikali. Dr. S m o I k a je pričel zborovanje s naznanilom, da je cesarju v iuienu zbora čestital za Njih rojstni dan in dobil naročilo, zbornici za to čestitko sporočiti zahvalo cesarjevo. Dalje so je spominjal med počitnicami umrlih poslancev; ti so: grof Henrik Olam - Martiuic, Ofner, Zavildcki iu Dzvorkovski; omenjal je njih izvrstnega javnega delovanja, kakor tudi njih poštenja v privatnem življenji. Napačno jo bilo, da je predsednik vse te poslance v skupnem spominu obravnaval, ker je vendar težko levičarja Ofnerja pa grofa Henrika Clatna - Martinica v eno vrsto stavi jati. Predsednik je med govorom tudi sam čutil to težavo in se pogostoma spodtikal, kar sicer ni ravno njegova navada. Namesto umrlih so prišli že njih nasledniki v zbornico in so danes storili obljubo. Med njimi je posebno pozornost zbujal mladočeh grof L a s z a n s k y, velik, po šegi gleda- liških igralcev obrit mož, ki je z močnim glasom storil obljubo, kakor da bi bil hotel že s tem glasom pokazati, da so prišteva k silni mladočeški stranki. Pravijo tudi, da je grof Laszansky „freimaurer" iu da tega tudi neče skrivati pred svetom. Izmed predlogov, ki so so izročili zbornici, omenjani zakona glede odškodovanja posestnikov za škode, ki jih trpe vsled rudnikov, premembo volilnega reda za veliko posestvo g^iliško, načrt zakona za nabiranje v prihodnjem letu potrebnih vojaških novincev iu pa račun o porabi melijoracijskega zaklada. Delegaciji se boste po naznanilu ininisterskega predsednika sošlo na Dunaji dno 27. oktobra. Volitev delegatov se bodo vršila menda prihodnji teden v posebni seji. Poslanci sodijo, da bodo državni zbor ob euem z delegacijami zboroval. Sicer pa so bode o tem sklepalo še lo po razvitku velike krize, ktero je zbudilo ravnanje naučnega ministra. Prvi strel na vlado sprožil je danes češki klub z interpelacijo, v ktori jo vpraša: I. Kako more opravičevati odpravo toliko srednjih šol? 2. Hoče li občinam še dalje za vzdrževanje srednjih šol dajati podpore, ki so jim bilo zagotovljene po Najvišjem sklepu iu dovoljene od državnega zbora? 3. Jo-li pripravljena češkemu narodu dati toliko učilnic, kolikor jih za napredek svoj potrebuje? V zbornici je bilo jako tiho, ko se jo čitala ta interpolacija in pogostoma so se oči obračale na naučnega ministra, ki jo stal med svojimi sedečimi tovariši, kakor bi bil hotel pokazati, da ga težka obtožba češkega kluba prav nič no plaši, in da so prav nič no boji pretečega boja. Semtertje so je pa vendar pripogoval k svojima bližnjima sosedoma ministru Ziemialkovskemu in markizu Bacquehemu, kterima je nekaj na ušesa šepetal. Interpelacija v prvi vrsti ni obruena nanj, ampak na skupno vlado, in jo bo dr. Smolka zarad tega izročil ministerskemu predsedniku. Češki klub in večina državnega zbora prav resnično sklepa, da je pred vsem ministerski predsednik odgovoren za to, ako se ne izvršuje pro- gram, ki ga je vlada pri nastopu slovesno proglašala in ki vsem narodom obeta enako pravice. V liberalnih listih je danes stala novica, da bode tirjal češki klub razgovor o tej interpelaciji, oziroma ob ministerskem odgovoru na njo. V nemŠko-avstrijskem klubu so včeraj po naznanilu liberalnih listov sklenili, da se v boj zoper naučnega ministra no bodo vtikali, ampak ga lo mirno opazovali. Ako bi češki klub zahteval prej omenjeni razgovor, bodo toraj zanj glasovali, vendar pa no segali v razpravo. Levičarji so nečejo za naučnega ministra potegovati, da bi pri razpadu desnice no bili primorani Gauča sprejeti v svojo ministerstvo, ker imajo žo svojih ljudi preveč, da bi mogli vsi ministri postati. To interpolacijo so podpisali tudi vsi mladočeški poslanci, ki po nekem telegramu iz Prage snujejo splošen slovansk klub. No vem pa, je-li to res ali ne; v dotičnem telegramu namreč stoji tudi naznanilo, da so vprašali slovenske poslance, hočejo li pristopiti tauemu klubu ali ne, iu da so od njih dobili odgovor, da bodo pristopili, ako so mu pridruži dosedanji češki klub, ker bi bil uovi klub sicer brez pravega pomena. Kolikor jo meni znano, se dozdaj Mladočehi do slovenskih poslancev v tej zadevi niso obrnili; mogočo je, da so govorili s kterim poslancem posebej, ali zadruga, slovenskih poslancov o toni nič ne ve, in tudi pri zadnjem razgovoru v klubu narodnih poslancev v Ljubljani o tej reči ni bilo no duha, ne sluha. Naši posla(nei so snidejo jutri dopoludne, da so razgovore o svojem ravnanji; v ravno tistem času so zbere eksekutivni komite, da so posvetuje kako in kaj. Jutri zvečer pa bodo imel Hohenvvartov klub «n>n v kteri se bodo že malo natančneje zvedelo, kako se bode rešila sedanja kriza. Toliko je gotovo, da grof Taalle želi ohraniti sedanjo večino in da brez njo več ne mara biti minister. Ali ravno tako gotovo je, da zahteva desnica poroštva za izvršitev programa, ki ga je sedanja vlada proglašala, oziroma odpust sedanjega naučnega ministra, ako so neče vdati sklepom iu zahtevam državnozborske večine. Vsaj češki, Hohemvartov in Liochtensteinov klub so v tem enih misli; vprašanje LISTEK. Iz potnih spominov. (Dalje.) V svetovnoznani sv. Marka cerkvi sera bil ravno, ko se je imela začeti slovesna božja služba. Pil jo zadnji dan tridnevno obletnico po nekem milijonarji, ki je zapustil veliko svoto za reveže, in je za vsako obletnico volil posebno nagrado za novo kompozicijo pri črni sv. maši. Na koru ob desni strani altarja so je žo razlegala veličastna instrumentalna godba. Ravno pod prezbiterijoni so sedelo na desni strani v klopeh staro ženico, belo oblečene, na levi pa starčki v modri obleki. Oglodavši si prezbiterij, bil bi rad pregledoval starodavno mozaike po stropu in stenah, pa som moral vedno na noge paziti, ker se zdijo tla povsodi vogasta. Tudi v zakristijo sem šel pogledat. Zeli') prostorna je, iu vrišča je bilo tudi veliko čuti v nje). V velikih lopah pred glavnim vhodom sem mogel ne-koliko natančneje pregledovati prelepo mozaike, na kteri h so vidijo pradavni dogodki iz starega zakona. Velikansk jo vtis, ki ga napravi vsa ta božja hiša na človeka; škoda, da mi je ni bilo mogoče pregledovati več ur. Najimonitniše poslopje za cerkvijo sv. Marka jo v Benetkah vojvodska palača (palazzo du-calo). Žo veliko, bogato okrašeno dvorišče jo nekaj čisto nenavadnega, kaj šo le palača sama I Kip stoji pri kipu, slika jo videti pri sliki iu belo marmornato stopnjice te vodijo od onega nadstropja v drugo. Velikanske dvorano so imelo o svojem časi skoraj vsaka svoj namen. V tej jo stanoval vojvoda, v oni jo sprejemal visoke goste; tii so zborovali svetovalci njegovi, tam se jo ljudstvo klicalo k zborovanju. Poslednjo omenjena dvorana jo največja in je sedaj v njej knjižnica. Na tleh stojita dva globusa, velika kakor odrasel človek, po stenah pa so tudi sliko velikanske. Zlasti zadnja stran je znamenita v tem oziru, ker jo na coli naslikan lo oden umotvor, namreč: nebeško vesoljo. Glava pri glavi, vsaka z drugim izrazom jo tu videti v nebeški radosti. V tej palači sem videl tudi prvi zemljevid. Na nekem hodniku pa jo stala taka marmornata noga (do gloženj), da jo njen mazinec skoraj večji, kakor mojo celo stopalo. Kopito za tako nogo ob konci pač ni smelo biti nošpičeno*! Vodnik mi jo v tej palači pokazal tudi nekaj zelo grozuega. S prižgano svečo sva stopala po ozkih stopnjicah in dospela v tisto prostore, kjer je večkrat zdihovalo toliko nedolžnih — bila sva v ječah. Popolnoma temne, zaduhlo luknje so to, dolgo blizo tri in visoko nekako pol drug meter. Nazaj gredo som stopil tudi na žalostnih spominov most, imenovan „ponto dei sospiri". Se o palači „Giovanni" naj spregovorim par bosodi. Opisati jo obširneje morem tako malo, kakor Miramare. Le tujcem jo dovoljen vhod proti vstopnini, zato je moral moj možiček ostati v veži. Domači oskrbnik mi namesto njega razkažo prekrasno sobo in mo opozarja na pozlačene strope, od kojih vise blesteči lestenci, na velikanska zrcala, kterili uektera so kar za celo steno, na prelepe slike in kipe. Po tleh jo videti marmor ali pa v dragocen les vloženi rastlinski listi. Zastori ob oknih so iz težkega blaga, stoli prevlečeni s dragoceno svilo. Plesno dvorano kinča marmornato stebričovjo. Med slikami jo v tej palači posebno veliko tudi nabožnih. Zlasti sveta družina so kaže na razno načine. pa je, kaj store Poljaki? Kui mislijo, da se proti Gauču ne bodo postavljali po robu, iu to sklepajo iz slovesnega sprejema njegovega pri njegovem potovanji po Galiciji. Ali že uui dan so povdarjali poljski listi in včeraj tudi „Pol. Oorr." piše, da se iz tega sprejema 110 sme sklepati na politične razmere, kterih nikakor in v uobenem oziru ue zadeva. Bomo videli; načelnik poljskega kluba, vitez Gro-holski, ki gre čez zimo v Benetke, prišel je v zbor in morda se bode njegovemu prizadevanju in njegovi državniški modrosti posrečilo poljski klub pripraviti, da se od drugih desniških klubov ue loči. Ako odpadejo Poljaki in potegnejo z levičarji, potem bi bilo seveda konec sedanji večini, pa tudi sedanji vladi. Liberalni štajarski poslanci. Foregger iu tovariši so se precej v prvi seji zopet zagnali v justičnega ministra dr. Pražaka in ga interpelirali zarad slovenskega uradovanja, zlasti zarad slovenskih vknjižb v zemljiščne knjige, češ, da vsled tega pravosodje veliko škodo trpi. Da bi v akter: izmed njih imel čast, da je on sprožil to interpelacijo, jim ni zadostovala samo ena, ampak izročili so precej dve. Ko je bilo vse dovršeno, pričela se je razprava o poštnih hranilnicah iu sta daues v glavni razpravi govorila Nemvirtb in Vošnjak. Ob dveh je predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal na petek, 14. t. m. konverlovanje kranjskega zeni-Ijišeiio - (MI veznega dolg a. (Spisal deželni poslanec dr. A. Mosehč.) (Dalje.) Ti deželnozborski sklepi, ki so postali znani po publicistiki, dali so povod „Unionbauk-i" Dunajski, da je stopila v zvezo z deželnim odborom. Konec teh vršečih se obravnav bil je predlog, ki ga je stavila „Unionbank-a" in po kterem naj bi se v izplačanje zemljiščno - odveznih obligacij in takojšnje poravnanje skupnega zemljiščno-odvezuega dolga vsprejelo posojilo v znesku 4,270.000 gld. ; od tega plačevale bi se 4°/0 obresti ter bi se povrnil ves dolg v 40 letih. Letni znesek za obresti in amortizovauje tega posojila znašal bi 214.872 gld. 00 kr. ter bi se pokril z 10% (proti sedanji 16%) naklado na neposredne in z 20°/0 naklado na posredne davke. Kot rezultat od „Uuioubank-e" predlaganega izračunjenja med državo in deželo glede njujinih vzajemnih zahtev iu tirjatev pokazal bi se letni donesek 130.427 gld. od dno 1. januarija 1888 do 1895, ki ga bi morala država še plačati deželi potem, ko so bile vse njene t i r j a t v e poravuaue potom por a č u nanj a. Ker bi se mogel obrestni in amortizacijski delni znesek pokriti s znižano deželno uaklado, ostal bi zgorajšnji letni zuesek 136.427 gld. deželi na prosto razpolaganje ter bi ga mogla porabiti za druge namene. „Uuionbank-a" sklepa svoj predlog s tem, da našteva koristi te prestrojitve; kot take navaja: Nekaj prav posebnega v Benetkah imam še popisati. Toda že naprej mi moči pojemajo, že sedaj-le je duh spet tako moten, kot je bil tisto uro, ko sem si ogledoval v Benetkah — „esposizione na-ziouale artistica". Razstava Benečanska, v kteri se v posebnem, nalašč zato postavljenem poslopji, v 40 sobanah vidijo najdragocenejši umetniški izdelki laške dežele, očara vsacega, pa mu tudi vtrudi noge, oko iu glavo, če meni v dobri uri vso pregledati. Poslopje je leseuo pa vse s platnom prevlečeno in rumenkasto pobarvano. Po sobah je umetno napravljen hladilen prepih. Vstopnine se plača 1 lira. Palica ali solnčnik se mora odložiti ter z marko zamenjati za tisti čas. Početkom to ni bilo zapovedano. Toda, ker sta se po neprevidnosti nekoga odbila prelepemu kipu dva prsta, in potru-pila deloma še neka steklena omara, zahtevajo odslej odločno, da si človek ogleduje razstavo brez tacega orodja. So pač tudi drugod ljudje, ki najraje svoj „količek" (ali kar že je) vtaknejo pod pazduho ter ga drže namerjenega ravno proti trebuhu, ustam, nosu ali očem svojega bližnjega, ki stoji ali gre zadej. (Dalje prili.) a) Dežela dobi znesek 130.427 gold., s kterim more prosto razpolagati, oziroma glavnico v znesku 880.000 gld. po odbitem davku za kupone, toraj na vsak način 800.000 gld.; b) prihrani si od naklad na neposredni davek 6% na leto v časi od 1888—1907, ktere more v okroglem letnem znesku 84.000 gld. porabiti za druge namene. Iz tega v glavnih potezah označenega načrta je pred vsem razvidno, da so se strokovnjaki po-prijeli v brošuri „Kranjski zemljiščno-odvezni dolg" popisane ideje o kouvertovanji ter jo izdelali v načrt, ki ne le da ne nasprotuje razpravam brošurnim, marveč je celo nadaljen strokovnjašk razsnutek v njej obseženih idej. Navesti hočemo le eden slučaj. V brošurnem načrtu omenja se tudi že poračunjenja z državo. Po tem bi dežela poravnala do leta 1895. obresti ji vi erarijalni dolg s zastalimi in tekočimi obrestmi v znesku 1,033.815 gld. 2 kr. potom kompenzacije z enako visokim delnim zneskom nepovračljivih državnih predplač in anujitet v letnem znesku 238.827 gld., ki bodo zapadle v tem časi, toraj skupaj za 9 let v zuesku 2,143.443 gld., tako da bi potem plačala v gotovini država namesto skupnega zneska 2,143.443 gl. le 2,143.443 gl. — 1,033.815 gld. 2 kr. == 1,109.027 gld. 98 kr. Poravnanje neobrestljivega erarijalnega dolga v znesku 1,037.811 gold. 40 kr. pa se je zavleklo ua daljnih 7 lot, tako da bi bil poplačan namesto leta 1907. še le leta 1914.; to se je storilo onim na ljubo, kterim velja načelo, da neobrestljivi dolg ni nikdar prepozno poplačan, in ki gojijo glede tega dolga še drugo nade, kar pa ne more biti predmet naši današnji razpravi. Seveda se je pri presoji tega sestavka moralo vsiliti vsakemu komercijelno izobraženemu možu vprašanje, ali bi ne kazalo bolje, da bi se ta ne-obrestljiva tirjatev v znesku 1,037.811 gld. 40 kr., ki ostane s poplačanjem 1. 1914. še na dolgu, skrčila na svojo komercijelno vrednost, ki bi znašala okroglih 300.000 gld. in ki naj bi se poravnala potom kompenzacije s zgoraj izkazanim državnim dolgom 1,109.027 gld. 98 kr. v gotovini, iz česar bi sledil saldo okroglih 800.000 gld. na korist deželi. Naglašati nam je, da se pride k temu rezultatu tudi po brošuruih razpravah, ter da ta rezultat na eni strani dokazuje pravcatost. sestavka „Union-bank-e", na drugi strani pa tudi, da je konverto-valni načrt brošurin glede poračunjenja z državo popolnoma sličen z načrtom „Unionbauk-e". Ako se je zgoraj omenjeni listič izjavil v tem oziru, da se iz izračuujenj „Uuionbank-e" primeroma lahko izmeri, „kolik dar bi bila poklonila državi dežela, ako bi se bilo sklenilo v smislu vlani objavljene brošure ,Kranjski zemljiščno-odvezni dolg', naj se takoj poplača državni dolg", opravičevati more to popolnoma neosnovano trditev edino le olajševajoča okoliščina, da je tukaj sodil slepec o barvah. (Dalje prili.) Politični pregled. V Ljubljani, 12. oktobra. Notranje dežele. Dne 8. t. m. vršil se je v Budimpešti shod ogerskih kulturnih društev. Hud boj uavstal je pri razpravi mej šovinisti in pa onimi politiki, ki zaničujejo dosedanje posiluo pomadjarovanje. Zmerna stranka zmagala je v toliko, da so se zbrisale z dnevnega reda nektere točko, posebno pa predlog Josipa Banota, ki govori o sredstvih, kako pospešiti ogersko kulturo. Zborovanja vdeležili so se mej drugimi grot Tisza, Falk iu Jokai, da kolikor mogoče preprečijo enake razprave, ki javno sramote Ogersko pred ostalim svetom. Višji vojaški krogi Dunajski se mnogo pečajo z vprašanjem o Mannlicherjevih puškah, kakor smo to žo naglašali. Občno je prepričanje, da je v interesu države, ako ta sama preskrbi v svoji lastni režiji izdelovanje orožja, ne pa da je izroči domači, ali celo inozemski delniški družbi. Posebno pa so za to, da se sezida tovarna v ta namen tudi v Budimpešti. Ukreniti se mora v tej zadevi kaj odločilnega koj potem, ko se povrne cesar na Dunaj. Tnanje države. Srbski policiji se je vendar posrečilo zasačiti ponarejalcev denarja, ki so ji toliko časa delali preglavico. člani te druhali so večinoma avstrijsko-ogerski podložniki. Belgradski mestni prefekt Gjor-gjevič zasledil je tri zločince, ko so ravno prav pridno tiskali bankovce po deset frankov. Ponare- jenega denarja dobil je pri njih za 20.000 frankov. Do sedaj so pod ključem: Kosta Živkovič, Peter Ostrovac, Pera Bai;jaktorovie, vsi trije z Ogerskega, ki so tudi takoj priznali svoje hudodelstvo. — Kralj Milan posvetoval se je zadnje dni večkrat z grofom Kalnokyjem, ki je priznal brez ovinkov, da pravilno postopa Ristii-evo ministerstvo. V petek odpotoval bo Milan najbrže v Belgrad. Po druzih poročilih pa bo ostal ua Dunaji do kouca prihodnjega tedna; zaradi tega pa tudi skoraj gotovo ue bode odpotovala kraljica Natalija v Floreuco, kakor je bilo začetkoma nameravano. Bolgarska, vlada je lahko zadovoljna z izidom volitev. Zmaga njena je sijajna, ako se more govoriti sploh o zmagi tam, kjer se bojuje krvoločni tiger z nedolžno ovčico. Vsa posilna sredstva njena, zapiranje prostih državljanov in bajoneti pred vhodom na volišče ne bodo odvrnili od nje osode, ktero jej pripravljajo evropske velesile. Volitve so le krajevnega pomena, in to le morebiti za uekoliko dni; nikakor pa ue vplivajo na tek diplomatskih pogajanj raznih držav. Za sedaj so podlegli Caukovci in druge vladi nasprotne stranke; toda osoda je vrteče se kolo, Bolgarija pa ima gladka tla, na kterih se posebno hitro vrti to kolo, kar nam jasno kaže zgodovina zadnjih let. — Odpuščeni prefekt Mantov službuje zopet v Ruščuku. Nemško veleposlaništvo v Carjem-gradu se je izjavilo, da ni nikdar zahtevala Nemčija, naj se jej dopusti, da zapre bolgarska pristanišča. Po tem takem bila je vsa nemško-bolgarska zadeva le Bisraarckova diplomatska komedija, da je Rusijo prevaral in izvabil iz rezerve. Obravnavanja med ruskim finančnim mini-sterstvom iu Pariškimi bankami niso imela povolj-nega vspeha. Ker ti i upanja, da bi se dobilo posojilo v inozemstvu, sklenil je finančni minister Višnjegradski, da se bo potrudil dobiti v Rusiji sami potrebna denarna sredstva. Dotična pogajanja se menda žo vrše. Ker nemški listi v eno mer trdijo, da je Crispijev pohod v Friedrichsruhe utrdil italijansko-nemško-avstrijsko zvezo, ki se obrača poleg Francije poulavito tudi zoper Rusijo, padajo na Berolinski borzi staluo ruske vrednosti. Da pospeši to krizo po svoji moči, objavila je „Post" dne 8. oktobra članek, v kterem si prizadeva dokazati, da je ves trud ruskega finančnega ministra zastonj, da se mu nikdar ne bo posrečilo napraviti red v državnem gospodarstvu. Sleparstvo francoskega generala (Jal'1'arela iu njegova soduijska obravnava postala je vsled raznih okoliščin velik političen škandal. Zamotane so v to zadevo odlične osebe. Wilsou, Grevyjev zet, posredoval je pri mnogih teh nečastnih kupčijah iu podpis njegov bliskata se na blizo 200 listinah, ktere ima sodnija v rokah iu ki bodo jasno dokazovale krivdo Oaffarelovo in ob enem tudi Wilsouovo. Gospa Limousin, ki sedi tudi že pod ključem, bila je odlična in znana aristokratiuja v Parizu; veselice njene obiskovali so princ Kanavski, vojvoda Seviljski i. dr. Listi hudujejo se najbolj nad nemškim baronom Kreitmayerjein, ki je bil vzlic temu, da je na Bavarskem sedel že dve leti v ječi ua neki trdnjavi, član nemškega veleposlaništva v Parizu. V Lovvestoftu na Angleškem hotela sta dne 9. t. m. javno govoriti socijalista Icoll in Houghtou iz Rorvvicha; na tisoče broječ narod pa ju je napadel s palicami. Le energično postopanje policije ju je rešilo smrti. Odvedli so ju na kolodvor ter ju stražili toliko časa, da sta so odpeljala s posebuim vlakom do bližuje postaje. Turško časopisje odločno zavrača italijanske tirjatve glede Albanije in Egipta. Pravijo, da Bis-marek nima pravice odločevati v Friedrichsruhe o turških in mohamedatiskih pokrajinah. Tudi sultan je neki zelo razkačen zaradi razuih sklepauj po listih povodom Crispijevega sestanka z Bismarckom. Poročali smo že, da je prišel afganistanski pretendent Ejub kan v Ghazi. To mesto leži južno od Kabula ob veliki cesti v Kandahar. Vsled svoje ugodne lege v srcu Afganistana je izredne važnosti tudi zaradi tega, ker je obdajajo od vseh strani močne trdnjavice. Ghazi je mesto v teritoriji rodu Ghilzaisa, ki je najodločnejši pristaš Ejubov iu sovražnik Abdurrahmanov. Slednji ima malo upanja, da bi zmagal v boji z vstaši. Zaradi tega prenesli so že državno blagajnico in vse dragocenosti v Ha-nabad blizo Kunduza. Na vsak način je velevažen prihod Ejubcv v Ghazi in že v nedaljni bodočnosti vršili so bodo dogodki, ki bodo odločili osodo Afganistana. Sultanu maročanskemu obrnilo se je neki zdravje na bolje. Ukazal je, naj se izplača zapuščeni družini umorjenega poveljnika Schmidta odškodniua v znesku 100.000 frankov. Izvirni dopisi. Iz Novomeškega okraja, 11. oktobra. Kakor je bil naš velezaslužni državni poslanec gosp. Viljem Pfeifer obljubil volilce našega okraja obiskati, tako je tudi storil minoli mesec. Z volilci iz Stopič in Podgrada se je g. poslanec razgovarjal o razuih zadevah državnozborskih; ti so mu za dosedanje delovanje izrekli popolno zaupanje in priznanje, proseč ga, naj še nadaljo enako postopa. Ob enem so ga še prosili potruditi se za to, da bi se jim ne zavleklo plačilo zavoljo tistih zemljišč, ki so jih odstopili za preložitev „gorjanske ceste" cesarski oblasti, ker dotični posestniki so vsa pisma za odpis in prepis že davno izročili cesarski gosposki. Volilni shod v Toplicah dne 26. septembra je bil jako živahen, ker se gaje vdeležilo precejšnje število volilcev. Tu se jo med raznimi, naš okraj za-devajočimi stvarmi še posebno razgovarjalo o pre-čudnem delovanji ministra Gauča, ki je šolnino povišal in skrčil učne zavode bornim Slovencem, kterim se tako rado očita pomanjkljiva izomika! Pač smemo trditi, da je v Avstriji malo narodov, ki bi tako hrepeneli po boljši omiki, nego mali narod slovenski! Dokaz temu prekoristua družba sv. Moliora, kteri ni enake v celi Avstriji! Iu vrhovna naučna oblast — oziroma njeu načelnik minister Gauč — z nami tako ravni, da nam zabranjuje višjo izomiko, ker nam ne dovoli slovenskih paralelk po tistih zavodih, ki jih je treba tako, kakor ribam vode! — Da, uničil nam je celo Kranjsko gimnazijo — menda zato, ker mu je poslanec Dolenjskih mest nasvetoval druzega sek-cijskega načelnika! Kar je storil naučni minister Gauč, ki pripada vendar Slovanom (?) prijazni vladi, tega storiti si niti ni upal minister nam najbolj pro-tivne vlade! — Tudi v Prečni in Mirnipeči je g. poslanec obiskal svoje volilee, kteri so popolnoma odobravali dosedanje njegovo delovanje. Iz vsega smo razvideli, da naš vrli g. poslanec deluje vspeš-neje, nego marsikdo drugi, ki svoje delovanje opisuje v dolzih poročilih, napolnenih lepih besedi in fraz, a malo dejanj ! — Bog nam ohrani našega g. Pfeiferja še muogo let ua korist cele Dolenjske in vsega Slovenstva. Zivio ! —ki. S Krškega, 10. oktobra. Dolgo se že ni ničesa slišalo iz našega malega mesteca. Zdi se nam, kakor bi vse spalo spanje pravičnega. Godbeni klub je potihnil — nekdanji pevski zbor pa počiva ua lavo-rikah, ki si jih je stekel pred leti . . . Socijalne razmere so pač take, kakor po enačili majhnih krajih! Morebiti o teh pozneje kaj več. — Tedaj mi za sedaj ne preostaja druzega, nego popisati nekoliko vinsko letino. No, ako bi po naših vinogradih no gospodarila „trtua uš", bi letos pridelali veliko dobrega vina; a še poleg tega se nadjamo obilo izvrstne kapljice. Po nekterih krajih jo napravila suša precej škode, ravno tako tudi „peronospora". Znamenito je to, da „peronospora" le nekterim trtam škoduje, tako u. pr. je jako občutljiva „lipovščiua". „črni in sivi tičini, muškatu in kraljevini" pa le malo škoduje. Vsem drugim trtam pa škoduje manj ali več. — Letos so razun „zelenike" vse trte dozorele popolnem. S trgatvijo smo že začeli, in če Bog da lepo vreme, bomo koncem prihodnjega tedna pri kraji. O vinski ceni sedaj še ne morem ničesa poročati. Iz Ajclovščinskega okraja, 5. oktobra. (Nevarnosti raznarodenja ob slovensko-laški meji po P r i m o r j i; potreba narodno mislečo duhovščine; odmev Dornberškega škandala; najnovejši d o k a z b ožj eg a b i t j a iu augeljov varuhov.) |Konec.| Da je bil škandal 15. septembra, t. I. velik, o tem se govori v vseh društvih; a kaj takošnega je zmožen le znani, čisto osamljeni g. Lipe. Vsej, zlasti goriški duhovščini, jo šo gotovo v spominu 1873. leto, ko je gospod Lipe nosil zvonec pri znanem razporu (med liberalnimi in konservativnimi rodoljubi), kako da se je slednjič vjel v lastno past, ktero si jo bil sam nastavil, da pa za vse to, ker ima trdo neobčutljivo kožo za vso enake zadeve, ni nič maral, ampak se jo še proti nekemu sošolcu sarkastično izustil, rekoč: rImajo me „GIasovci" neki zaradi mojega obnašanja kakor za izdajico, Judeža, vendar pa nisem še tako neumen, da bi se zato obesil, kakor se je bil obesil Judež-Iškarijot!" Kdor ve, da je g. Lipe imel, (če še, ne vem,) ua steni v veliki sobi obešeno sliko, ki predstavlja v precejšnjem številu laške rovarje 1848—1849 1., kar sem svojo dni sam videl, in da je tudi meseca sept. 1870 visela ista slika v jedilnici pri obedu na čast (!) pričujočim gostom, potem se obnašanju g. Lipeta v cerkvi in na vrtu g. Š. dno 15. sopt. t. I. ne bo kar nič čudil, ker njegovo veselje je, provzročevati škandale, se tistih potem veseliti iu se jim krohotati, kakor je znano. G. Lipe je v resnici posebnež, originalen mož, kakoršnega bi ne najdli v devetih deželah. Hoče se kazati narodnega, kakor Hus ali Žižka, a svoje dni je bil naročen celo na iredentovski dnevnik Tržaški „Cittadino". Vedeti bi moral tudi g. Lipe sam, kako pazljivo prežijo nekaj časa sem na goriško slovensko duhovščino, ker je razvpita celo na višjem mestu kot rusolilna, kar je le nesramna laž. Iu zakaj? Zato, ker so Slovanožrci zvedeli o r. g. Mihaljku Vugi, kapelanu v Biljani, da je rad prebiral ruske knjigo, in da še par drugih duhovnov zua ruščino akoravno nima to nič opraviti s politiko, ampak izvira le iz ljubezni do lllologije, kakor zna ruščino tudi mnogo nemških učenjakov in celo od avstrijskih prusofilov obožavani Bismarck! Mar ui to nezmisel, da bi katoliški in slovenski du- I hovnik želel priti pod rusko vlado? Takemu obrekovanju ugovarja goriška duhovščina. — Tudi bi moral vedeti g. Lipe, kako je bil neki prav vzgleden duhoven, poln lojalnega in avstrijskega duha 7. sept. t. 1. obsojen na 2 meseca, ker je v neki njemu sovražni družbi razlagal nedolžno zgodovinsko tvarino „od kod izhaja verski zalog", in ga je nekdo izmed sovražnikov zato ovadil ter besede zasukal, kakor dotični duhoven gotovo ni mislil. Tem večja je bila zato ista breztaktnost g. Lipeta, ker iz iste izvajajo nekteri sovražniki duhovnikov po Goriškem razne posledico, ki napeljujejo le vodo na njih mline. Da izrečenih besed ne more sto konj nazaj potegniti, ta pregovor naj bi si g. Lipe v prihodnjič dobro zapomnil. S to priliko imam „SIov." še objaviti neko nesrečo. V G., v ajdovščinskem okraji, se je due 28. sept. t. 1. ob 8. uri zvečer kar nagloma hlev zrušil posestniku A. V. št. 77. Ljudje so prihiteli gledat, kaj je napravilo tako strašansk ropot, vprašajo, je-li kdo spal na hlevu, ter zvedo, da je posestnikov 10 letni sin Jože ležal ua senu. Pokličejo dečka po imenu in glejte, kako se vsi začudijo, ko je stal deček čisto brez vsega poškodovanja pod podrto in vlomljeno streho in zidom. Gorenja greda so je pri naglem zrušeuji tako vprla v seneui pod, da je obvarovala spečega fantiča, akoravuo je bilo okoli njega vso polno koscev in kamnja, tako, da na vsakem drugem kraji hleva bi ga bilo neizogibno zmas-tilo. Vsi ljudje pa, ki so to videli, so rekli: Glejte, tii imamo novo pričo božjega bitja; augelj varuh ga je obvaroval smrti. Bližnji sosedje so pa vzeli iz usmiljenja živino in seno v svoje shote, dokler si siromašni posestnik v novič ne pozida trdnejšega hleva. Škode je nad 300 gl., ker je tudi ravno padajoči dež močno seno zmočil. — Vina je po ajdovskem okraji le malo, pa letos posebno dobrega, ker stare trte so oslabele, tako da so imeli le po uovih vinogradih nekaj srednje letine ! Občni zbor „ Vdovskega in Slovenskega učiteljskega društva". (Konec.) V Ljubljani, 6. oktobra. Ni ga stanu, da bi zahteval toliko truda in po-žrtovalnosti, kakor je učiteljski, in kakošno plačo ima zato učitelj, ki je podoben sveči, ki drugim sveti, sama pa se taja. Ako učitelji tega v letih nerodnih (od 70. do SO. 1.) niso razumeli ali razumeti hoteli, sedaj se pač lahko prepričajo. Pomagaj si sam, nikar se ne zanašaj na tujo pomoč, to bodi vsakemu zlato vodilo. Uradniki n. pr. imajo pokojnino za-se, za vdovo iu sirote, a vendar osnujejo konsumua društva, imajo svoje „uradniško društvo". Kaj pa učitelji? Izmed vseh kraujskih učiteljev jih še tretjina ui pri „Vdovskem društvu", in še teh je nad polovico starejših učiteljev iz prejšnjo dobe, ki po večem plačujejo iz dobrega namena. — Naj bi pri okrajnih učiteljskih konferencah šolski nadzorniki priporočevali učiteljem to društvo, saj se nikomur ne bo v zlo štelo, ako pristopi k temu društvu; v dveh letih pa tudi zmaga učitelj vstopnino, naj jo tudi na mesec vplačuje. Tako in enako je govoril tajnik in navzoči so mu pritrjevali; vsak je namreč čutil, da so te besedo govorjene iz dobrega namena. Besede pa niso zadele navzočih, kajti ti so bili po večjem vsi udje, marveč govorjene so bile tako rekoč pri „oknu v on", da bi jih čuli tudi tisti, kterim prav za prav veljajo. Na duevnem redu jo bilo tudi vprašanje, kdo naj plača davek od vplačevauja in izplačevanja, ki ga davkarska oblast zahteva. Sklene se, naj ta davek društvo plačuje glede vplačevanj. — Denarno pomoč 30 gld. je dobil učitelj v pokoji M. K. po § 11 in trije drugi učitelji udje društva po 30 gld., a te iz milosti. Vdovi umrlega učitelja, ki pa ni bil ud društva, pa iz posebnih vzrokov zopet 20 gld. Volitev predsednika, blagajnika in odbornikov. Vsklikoina se volijo: kot predsednik zopet mil. prošt dr. J are; kot blagajnik g. Matej Močnik in drugih 7 odbornikov. Kot podpredsednik so voli vodja I. mestne šole gosp. Andrej Praprot ni k, in kot tajnik g. Franc G o vek ar, uadučitelj in vodja v Šiški. Pregledovalci računov so gg.: Bel ar, Kovšca in Žumer. Ob 10. uri se zbor koučil in prične se takoj občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva", kteremu je predsednik g. A. Praprotnik, blagajnik g. Ivan Tomšič in tajnik g. Govekar. Predsednik prav prisrčno pozdravi zbrane in se ozira na preteklost, v kteri so slovenski učitelji v večji zadregi bili kakor sedaj, ko slovenščina kolikor toliko le napreduje. Tajnik g. Govekar poroča o društvenem delovanji, o razgovoru v mesečnih odborovih sejah in o sklepih. Društvo je založilo letos »Knjižico za mladino" in hrani še več drugih rokopisov. Knjižica se je udom razposlala. Blagajnik p. Tomšič poroča o denarnem stanji. Dohodkov je bilo 229 gld. 89 kr., a stroškov 40 gld. 60 kr. Pri tem pa še niso šteti vsi stroški za omenjeno „Knjižico za mladino". Kar se je dosihmal izdalo, hrani iu prodaja knjigovez g. Dežman. Udov je 143 pravih, a 29 podpornih. Po živahnem razgovoru se skleue, da se ne smatrajo dalje za ude tisti, ki so več kakor po 3 leta z letnino na dolgu. Govori potem šolski nadzornik g. Lapajue, uadučitelj s Krškega, ter povdarja v uvodu važnost iu imenitnost nazornega nauka v šoli po znanih besedah Koseskega. Potem govori o stalnih razstavah učil, kakor jih imajo Nemci n. pr. v Gradci in drugod, kakor se je govornik sam prepričal. Tudi ua Krškem, pravi gosp. Lapajue, začeli so nabirati učila. Govori nadalje, kako koristno in važno za slovensko šolstvo bi bila taka permanentna razstava učil v Ljubljani. Potem nasvetuje, naj se že danes voli odsek, ki bode stvar v roko vzel. G. Stegnar radostno pozdravlja tako misel, ter je mnenja, ko bi društvo videlo, da se učitelji gibljejo in trudijo, dobil bi se morda kak pripraven prostor za to, saj mesto misli novo šolsko poslopje graditi itd. G. predsednik pa misli, naj se pri volitvi novega odbora na to gleda, da pridejo v odbor gospodje, ki so voljni in zmožni delati v to svrho. V odbor se volijo po listkih gg.: A. Praprotnik (predsednik), Stegnar (podpredsednik), G o ve k a r (tajnik) in Tomšič (blagajnik). V odboru so še gg. Funtek, Furlan, Kruleč (knjižničar), L a p a j n e iu Ž um er. S „slava"-klici na presvetlega cesarja se zbor konča ob 12. uri. (Radostno pozdravljamo novi odbor; ua delo vzlasti vi mladi gospodje! Slovenski učitelj ni še propadel, dokler se oglašajo možje, ki so voljni kaj delati in žrtvovati za narod. — Brez požrtvovalnosti pa ne gre, rodoljubje se ne da plačati.) Dijaška kuhinja v Celji. (Konce.) Drugo upravno šolsko leto 1887/88 smo začeli 15. septembra in podajamo prečastitim prijateljem naše učeče se mladine nastopni proračun. Nadejati se je: Od 80 letnikov po 5 gold.....gld. 400.— Od slavne družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dar....... „ 50'— Od posojilnice v Celji upamo . . . „ 100'— Nadejamo se toraj darov vkup . . . gld. 550.— Za podporo se je pa oglasilo 34 dijakov, ki prosijo vkup na mesec 480 kosil, to je za celo šolsko leto 4800 kosil po 20 kr., zneso toraj .... gld. 960'— kaže se toraj za tekoče šolsko leto primaujkleja v znesku 410 gld., akoravno se je kosilo od 22 kr. ua 20 kr. znižalo. Stavimo do naših rodoljubov in prijateljev naše mladiuo najuljudnejšo prošnjo: da naj blagovolijo to blagodušno pod|etje letos zopet po svojih močeh podpirati in tisti, ki šo niso postali podporniki dijaške kuhinje, naj to letos storijo, do vseh se pa obračamo z uljudno prošnjo, da v prijateljskih krogih uabirajo darove; le če delamo vkupuo, zamoremo doseči namen, kterega imamo pred očmi. Obračamo se tudi do slavnih okrajnih zastopov in slavnih občin, da se naj blagovolijo ozirati ua svojo mladino in naj po izgledu drugih okrajnih zastopov 111 občin, ki dajejo primemo zelo visoke svote za nemški „Seliulvereiu", darujejo blagodušno za našo domačo dijaško kuhinjo. Nadjamo se toraj obilih darov, ker drugače bi morali pridnim in zelo revnim dijakom dosti hrane odtegniti; saj so itak zraven tega še dosti lačni. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika Maksa Vršeča v Celji. Da se prihranijo poštni stroški, prideuemo našemu poročilu poštno - hranilnični položni list, na kterega se lahko pri vsaki pošti brez poštnine vplača, prosimo pa zraven imena tudi pristaviti za „d i-j a š k o kuhinjo". Makso Vršeč 1. r. Mihael Vosnjak 1. r. blagajnik. predsednik. Domače novice. (Presvetla cesarica) odpelje se 14. t. m. iz Išla v M i r a m a r, od koder namerava obiskati in ogledati si dalmatinsko morsko obrežje. Pozneje podala se bo cesarica za nekaj dni na otok Krt, od koder se povrue v Miramar in od oudot v Giidolle, kjer jo pričakujejo okoli 20. novembra. (Cesarjevič Rudolf in Štefanija) prideta 24. okt. v Gradec. Vsaj tako se glasi uradno sporočilo v tej zadevi. (Deputacija do cesarja zaradi Kranjske gimnazije) je dovoljena in se bode Njih Veličaustvu poklonila prihodnji teden. Vodil jo bo državni poslanec Kranjskega mesta dr. P o k 1 u k ar; ž njim bodo šli še državni poslanec knez W i n d i s c h-G r i'i t z, deželni odbornik D e t e 1 a in Kranjski župan Š a v n i k. (Proti ministru Pražakn.) Štajarski dež. odbor sklenil je v svoji seji dne 8. t. m., da se ministru Pražaku po robu postavijo zaradi njegovega odloka, da morajo po Štajarskem na zahtevauje strank tudi slovenski vknjiževati v zemljiščne knjige. V ta namen vložil se je že protest pri cesarskem namestuištvu. C. kr. namestnik, oziroma gospod minister na Dunaji se menda pač ne bo dolgo pomišljeval iu ta protest štajarskih neslancev vrgel v koš. (Novomeški državni pravdnik) gosp. R a j k o Svinger prisegel je službeno 10. t. m. v Gradci pri c. kr. državnem nadpravduištvu. Novo službo nastopi imenovani gospod že te dni. (Redni občni zbor „ Glasbene Matice" v Ljub-jani) vršil se bode dne 15. oktobra 1887 zvečer ob 7. uri v dvorani glasbene šole (Virantova hiša, II. nadstropje) z naslednjim vsporedom: 1. Nagovor prvoseduika. — 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Volitev novega odbora. — 5. Sprememba društvenih pravil. — 0. Posamezni nasveti. — Odbor čast. gg. člane vljudno prosi, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti blagovolijo. Ako kdo čest. članov ni dobil povabila na dom, blagoizvoli naj nazuauilo po časopisih smatrati za povabilo. (Mestna hranilnica Ljubljanska) bo neki začela poslovati ob novem letu 1888. Pisarne bodo v pritličnih prostorih magistratnega poslopja. (V mestno petrazredno dekliško šolo) vpisanih je 352 učenk, in sicer v V. razred 3. oddelek 11, v 2. oddelek 17 in 1. v oddelek 43; v IV. raz. 67; v III. razred 71; v II. razred 79; v I. razred 04. — V dekliško osemrazredno šolo pri ur-šulinkah 685 učenk iu sicer v I. razred a) 47, vnanjih 5; b) 40, vnanjih 12; v II. razred 82; v III. razred a) 50, vnanjih 16; b) 53, vnanjih 14; v IV. razred a) 53, vnanjih 11; b) 53, vnanjih 7; v V. razred 82, vnanjih 8; v VI. razred 79, vnanja 1; v VII. razred 42; v VIII. razred 30. — V notranji šoli je 175 učenk in sicer v I. razredu 18; v II. razredu 10; v III. razredu 23; v IV. razredu 31; v V. razredu 55; v VI. razredu 32. (Sprememba posesti.) G. Lenčetovih dedičev hišo na Sv. Jakoba trgu št. 2 kupila je hranilnica kranjska za 73.000 gld. (ltedarstvo) prijelo je zopet več postopačev iu sitnih beračev ter jih izročilo c. kr. okrajnemu sodišču. Magistrat podpira, kakor znano, onemogle reveže, postopačem pa d& lopato v roke; toraj je prazen izgovor, da ni dela. (Druga učiteljska služba) na dvorazrednici v Toplicah z letuo plačo 400 gld. je razpisana do 24. oktobra t. 1. Prošnjo c. kr. okr. šolskemu svetu v Novem mestu. — Daljo je razpisana učiteljska služba na jeduorazreduici ua Trsteniku; plače 400 gld. in stanovanje; prošnje c. kr. okr. šolskemu svetu v Krauji do 25. oktobra. (Bratje Reiniiighaus) kupili so hišo gosp. M. V o š u j a k a v Celji v gosposkih ulicah. (Hrvatski odvetnik Koporčič) obsojen je bil preteklo soboto v Zagrebu „propter incestum" na osem mesecev teške ječe, in pa odvetništvo so mu vzeli. Obravnava bila je tajna. (Reka in Deak.) Ko so nedavno v Budimpešti odkril; Deaku postavljen spomenik, Rečauov ni bilo ondi. Izostali so menda zaradi demonstracije. Sedaj pa, ko se bliža spomin mrtvih, pričela se je na Reki agitacija, da bi se poslala na Vernih duš dan v Budimpešto velika deputacija, ktera bi položila na Doakov grob venec, ob enem pa okitila tudi Deakov spomenik. (Železnica čez Ture in Ljubelj.) V Celovškem mestnem zboru pečali so se mestni očetje v poslednji seji z dopisom koroške trgovinske zbornice glede izpeljave že večkrat omenjene železnice čez Turo in Ljubelj. Posebno Tržaška trgovinska zbornica želi napravo te železnice in bi ji bilo jako všeč, ko bi jo koroška trgovinska zbornica po svoji moči pri tem podpirala. Le-ta je, oziraje se na to, mestnemu zboru naznanila, da se bo letošnji deželni zbor koroški pečal s to zadevo, ter je za sedaj imenovala odbor, ki se naj pečii s to zadevo. Za to se ob enem vabi tudi mestni zastop, da naj pošlje v ta odbor svoje zastopnike. Zupan in jeden odbornik sta rekla, da je mestni zastop še vodno ua stališči, kakor ga je že poprej ozuačil. V odbor so izvolili odbornika Biernbauma in dr. pl. H i e b 1 e r a. (Iz c. kr. poštne hranilnice.) Najnovejša uradna okrožnica priobčuje na prvem mestu navod, kako naj uradniki pišejo dnevne račune. Potem sledi iz-vestje o prometu v meseca septembru. Iz tega omenimo sledeče podatke: Vložilo se je 384.917krat za 52,121.822 gl.; od tega na Štajarskem 18.437krat za 2,012.279 gl.; Koroškem 5.193krat za 504.271 gl.; Kranjskem 4.196krat za 481.890 gl., Primorskem 5.827krat za 741.528 gl. Vrnili so pa 125.091 krat skupaj za 51,465.319 gl.; od tega pride na Štajarsko 3.705krat za 1,251,871 gl., Koroško 919krat za 172.066 gl., Kranjsko 778krat za 126.952 gl., Primorsko 2.273krat za 908.100 gl. Od 12. jan. 1883 do zdaj se je po državi vložilo 13,l54.589krat v skupnem znesku 1.289,090.053 gl. 15 kr., a vrnilo 3,952.581 krat za 1.245,223.718 gl. 48 kr.; v hranilnici jo toraj preostalo 43,872.934 gl. 67 kr. Med izplačili je tudi znesek 6,509,800 gl., za kar je urad bil nakupil vrednostnih listin in jih na zahtevanje poslal vložnikom. Rentuih knjižic je v prometu 8.921 v vrednosti za 6,388.950 gl. Vložnih knjižic je 585.032, čekovnic pa 12.520. Novo pošto z na-biralnico dobila sta, kar smo žo v minolem mesecu povedali, kraja: Leskovec in sv. Peter pri Rudolfo-1« vem. V neuradnem delu okrožnica objavlja izkaz o' poštni hranilnici na Ogerskem, Nizozemskem, Švedskem, Francoskem, Taljanskem. Telesnimi. Lvov, 11. oktobra. Kakor so poroča tukajšnjim listom iz Poznanja, sklenili so tamošnji poljski vodjo sklicati shod, da se posvetujejo o nasprotnih sredstvih proti prepovedi poljščine v šolali. Pariz, 12. oktobra. „Kepublique" objavlja: Med listinami, ktere so dobili pri Caffarelu, jo tudi pregled mobilizacijskega načrta sedemnajstega vojnega oddelka, kakor ga je „Fi-garo" naznanil. Dokazano je toraj, da sta skupaj delovala Oaffarel in Aubanel. Pri hišni preiskavi zatoženega Dandlau-a prišli so na sled raznim spisom, posebno agendam in seznamkom, ki omenjajo razne svote, izplačane brž ko ne vsled kupčije z dekoracijami. Preiskovalni sodnik jo ukazal, naj primejo Dandlaua, ki se pa ni povrnil v svojo stanovanje. Vest o njegovem samomoru jo no-osnovana. Suez, 11. oktobra. Od 8. uro zjutraj zaprt jo vhod v prekop, kjer je obtičala neka nemška ladija. Tujci. 10. oktobra. Pri MaHčn: Jurij Šubio, slikar, iz Pariza. — L. Seliloussnor, zasobnica, iz Lipsije. — Kra)ovsky, Krast, llurk-hart, Holobck, Patera, trgovci, z Dunaja. — Blau, trgoveo, iz Dolonjoga Avstrijskega. Kollndorfer, trgoveo, iz Gradca. — J. Schuntar, okrajni zdravnik, z družino, iz Idrijo. Pri Slonu: Baronlnjft Bonko, zasebniea, z družino, z Dunaja. — Tomas, Grador, Amberger, trgovci, z Dunaja. — Mellingor, potovalec. iz Budimpešto. — Edvard Kari, oskrbnik, s Stajarskega. — C. Mosor, posestnik, iz Vipavo. — T. .lano-vioh, vinski trgovec, i/, Dalmacijo. — A.'pl. Valentinis, zasebnik, iz Benetk, — Hausor, inženir, iz Trsta. — A. Fround, ravnatolj, iz Trsta. Vreme»poročilo. g Čas Stanje Veter Vreme J2 | opazovanja i ! toplomera o — i? S-*1 -tf&t■ m*. — H Ta osonoa, ki se naroja po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza Ktocklii, c. kr. vladincga svetovalen In dcželno-saiiitetnegu poročevalca za Kranjsko, jo takozvana„Tiiietura Ulici composltn", katera ozdravlja vso želodcev« in trebušne bolezni, o dpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki jo vsakoj steklenici pridojan). Izdolovatolj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za I gld. :!(> kr., poštno stroške trpe p. t. naročniki. - Te steklenice prodaja po 15 kr. ono, lokat- lti/./.ioll v Rudollovom in večina lekarn na Stlr-skeni, Koroškem, v Trstu, lin Primorskem, v Istri, Dalmaciji Iu v Tlrollli. (5) St. 10412. Razglas. (2) V smislu $ 37. obč. roda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dno avgusta 1887, št. 22 dež. zale.) podpisani magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1888 loto 1. o mestni blagajnioi, 2. o mestni ubožni zakladi, 3. o ustanovnih zakladah, in 4. o zakladi meščansko bolnice o