Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 40 Sobota, 16. maja is936 Leto XI Delavska zbornica k uredbi o minimalnih mezdah Delavska zbornica je k nameravani uredbi o minimalnih mezdah izdelala svoj zakonski predlog in svoje izpreminjevalne predloge tudi obširno utemeljuje. Oboje je odposlala na merodajna mesta. Delavska zbornica v Ljubljani je mišljenja, da si stavlja prednačrt u-redbe pretežke naloge in da bi bilo bolj v skladu z našimi socialno političnimi silami, če bi skušal izvesti prednačrt skromen program, ki ga je osvojil glede te materije zadnji kongres Delavskih zbornic. Kaj bi bilo v to svrho potrebno, je razvidno i.z tozadevne kongresne resolucije. Naši tu predloženi spreminjevalni predlogi pa računajo z dejstvom, da ministrstvo za socialno politiko tega stališča ni osvojilo in skušajo pokazati, kako bi se morala postavljena težja naloga rešiti, da bi rešitev ne zadela na sicer docela upravičen odpor delavstva. Obvezno sklepanje kolektivnih pogodb. Pri sklepanju kolektivni pogodb obratni zaupniki ne morejo biti glavna pogodbena stran. To pa iz naslednjih razlogov: Oni se ne morejo zaščititi z nobeno zaščito tako, da bi smeli nastopati pri tarifnih razpravah kot od podjetnika resnično neodvisna stranka. Deloma bodo zaupniki delavske težnje pred oblastmi tudi zato težko- zastopali, ker nasprotni strani v tehniki zastopanja interesov ne bodo dorasli. Najvažnejše pa je naslednje: Glavni faktor, ki poslabšuje v razdobju kriz odnose, je nebrzdana medsebojna konkurenca poedinih pod-jetij. Podjetje A n. pr. ne bo moglo vzdržati dolgo povprečne mezde po 25 Din na dan, ako smo določiti podjetje B povprečno mezdo z 10 Din na dan. Minimalne mezde izravnavajo konkurenčne pogoje le v neznatni meri. Za konkurenčno sposobnost podjetij ni važna v prvi vrsti minimalna, temveč povprečna mezda, ki se izraža v boljši ali slabši tarifni pogodbi. Zato je izredno važne, da se pride prej tli slej do urejevanja tarifnih odnosov po strokah, ne po podjetjih. Pri tem stremljenju zadeva tarifna politika na odpor poslodavcev, ki hočejo ostati absolutni gospodarji v svojih podjetjih, ali urejevati v skrajnem slučaju delovne odnose neposredno s svojimi delavci, v okviru svojega podjetja. Šele tekom krize se pojavlja med podjetji z boljšimi mezdami spoznanje, da se mora pristopiti k regulaciji mezdnih razmer po strokah. Mesto, da bi prednačrt važnost takih stremljenj pravilno ocenil in ta Strmljenja izkoristil, gre mimo njih in razdira še to, kar je dosedaj tendiralo k ureditvi tarifnih odnosov po strokah. Tudi dosedaj se sklepajo kolektivne pogodbe v glavnem po podjetjih, Vendar imamo tu v svobodnih strokovnih organizacijah, kot edino dopuščeni pogodbeni stranki na delavski strani faktor, ki obstoja pri različnih kolektivnih pogodbah v celi stroki eden in isti. Ta faktor sili na izjednačenje tarifnih pogojev v stroki. Prednačrt strokovnih organizacij kot pogodbene strani sicer ne izklju- čuje izrecno. Vsakemu poznavalcu razmer pa je jasno, da bi bile strokovne organizacije po prednačrtu od sklepanja kolektivnih pogodb dejansko docela izločene, ker kolektivnih pogodb za stroke sploh ne bo. To zlasti še, ker bi presijsko sredstvo obustave dela docela odpadlo. Izločene bi bile strokovne organizacije tudi, ako bi mogle sodelovati alternativno tudi pri sklepanju kolektivnih pogodb za poedina podjetja (kakor priporoča Delavska zbornica v Novem Sadu). Ako strokovne organizacije ne bi ostale edini dopuščeni pogodbeni faktor pri sklepanju kolektivnih pogodb, potem bo njih sodelovanje izključeno. S tem bo izključena najvažnejša sila, ki sili na noveliranje delovnih odnosov v stroki. Prisilne volitve delavskih zaupnikov v podjetjih, v katerih pri delavstvu za to ni psiholoških predpogojev, nimajo pravega pomena in po-menjajo brezkoristno birokratično delo. Po prednačrtu bi morali skleniti takoj 1530 kolektivnih pogodb. Po našem predlogu se odreja samo obveščanje o obstoječem reguliranju mezdnih odnosov, ki ni brez pomena, pri čemur se prepušča, da se uveljavlja vpliv delavstva v prav-cu izboljšanja delovnih pogojev postopoma. Ne sme se prezreti, da pri kolektivnih pogodbah kodiiieiranje še ni vse in da je za delavstvo težnja po izboljšanju delovnih razmer najmanj tako važna. Take težnje pa se morejo le stop-njema uveljavljati in se bodo uveljavljale na delavski strani le, če sindikalne organizacije iz tarifne politike ne bodo izločene. Pri tem je gotovo želeti, da bi se ne bilo treba strokovnim organizacijam posluževati kot prisilnega sredstva stavk. Popolnoma izločiti pa se to sredstvo tako dolgo ne sme, dokler ne dobijo arbitražna sodišča take moči in takega vpogleda v gospodarstvo, kakor ga v sistemu privatnega gospodarstva nikdar ne morejo imeti, najmanj pa pri n." s. Treba pa je koordinirati akcije paralelnih sindikalnih organizacij. Nepotrebni so v uredbi vsi odstavki, ki so golo ponavljanje obrtnega zakona. To so motivi za spremembo teksta v prvem poglavju uredbe. Pomirjevalni postopek. S posli poravnanja naj se poverijo inšpektorji dela in sreski načelniki ter njih zastopniki. Nikjer niso široki odbori tako brezsmiselni, kakor pri pcmirjevanju, čeprav je res, da obstojajo taki odbori tudi v inozemskih zakonodajah. Pri nas je potrebna samo razbremenitev inšpektorjev dela in poveritev steskih načelnikov ali socialno-političnih referentov pri sreskih upravah s posli pomirjevanja v prvi istanci. Dokčanje minimalnih mezd. Tudi tu je treba vpoštevati, da prihajajo odborniki pač na seje, da pa se običajno malo poglabljajo v stvar. Tu je treba za solidno predpripravo bolje poskrbeti, odgovornost pa ostreje koncentrirati. To je inten-cija od nas predloženih sprememb. Obvezna arbitraža. Obvezna .arbitraža bi se mogla predvideti le za državna in samoupravna podjetja in za podjetja, kjer bi ogrozila obustavitev dela res važne javne interese. Sem ne spadajo v normalnih časih niti rudniki, niti podjetja živilske- stroke. Za vsa ostala podjetja naj se arbitražni postopek ie predvidi, če sta obe strani složni. Stavke se s kaznimi ne da preprečiti, Zato jih je nesmiselno prepovedovati. Stavke pa se lahko ločijo v upravičene in neupravičene. Pri tem neupravičene stavke ne bodo mogle račur-ati na dobrohotno toleriranje od strani oblasti in javnosti, kar je za izhod stavk navadno zelo velike, če ne odločilne važnosti. Formalno kaznovanje, pri čemur bi se kaznovala v primeru kršitve n. pr. Trboveljska premogokopna družba s 10.000 Din, delavci pa s 5000X500, to je z 2,500.000 Din, pa je krivično in dovedeno pri prvi stavki do absurda, ker se bo ta globa težko iztirjala, 5000 delavcav pa še težje zaprlo. Zato naj bi take sankcije iz načrta | izostale. Položaj v Avstriji dozoreva Klerikalci so pognali heimvrehrovce iz vlade V Avstriji je prišlo v sredo, dne 13. maja zvečer do izpremembe vlade, ki jo je izsilil kancler dr. Schusch- nig-g. Iz vlade so izstopili vsi ministri-heimwehrovci s Starhembergom na čelu. Nova vlada je vlada čiste klerikalne diktature z dr. Schuschniggom na čelu. Kot predstavnik demokratično usmerjenih elementov v tej klerikalni vladi velja dr. Josef Resch, minister za socialno politiko. Napetost med klerikalci in heim-wehrom je postojala že vedno. Oboje je združilo sovraštvo do socialne demokracije k skupnemu nastopu. Po udušeni februarski vstaji se je začel med obema skupinama najprvo pri- krit, ootem pa vedno bolj odkrit boj za oblast. Polom »Feniksa«, ki je močno kompromitiral vodilne osebnosti heimiwehrovcev, obenem pa povzročil, da so usahnili denarni viri vojske g- Starhemberga, je okorajžil klerikalce. Preteklo nedeljo so priredili člani klerikalnega »Freiheitsbunda« manifestacijo na Dunaju, pri kateri je prišlo do demonstracij heimwehra proti klerikalcem. Vodil p.a je te demonstracije svoj čas izvagonirani minister major Fey, znan izza vstaje avstrijskih delavcev, kot provokator in krvnik. Ti dogodki so bili samo povod za končni udarec dr. Schuschnigga proti konkurentskemu heimwehru. Za izločitvijo heimwehra iz vlade bc- najbrž sledil razpust heimwehrov- skih bojnih organizacij. Ta razpust bo dr. Schuschnigg utemeljil s tem, da so tudi klerikalci razpustili svoje »Ostmarkische Sturmscharen«. Izpremembe v avstrijskem režimu pa so vsekakor omajale režim sam, čigar osnova se je sedaj še znatno zmanjšala. Klerikalci sami nikakor ne bodo mogli vladati in voditi boj na tri fronte: proti socialnim demokratom, nacijem in heimvvehrov-cem. Zaenkrat si skuša tudi novi cežim zagotoviti podporo Rima, kjer se pa poteguje za milostno podporo tudi Starhemberg. Rim da sicer lahko mnogo zaslombe avstrijskemu režimu, ne more pa konservirati mrtveca, ki je že pričel razpadati. Mussolini demonstrira proti Ženevi Italijanski delegat baron Aloisi odšel iz Ženeve. — Pred novo politiko v Ženevi? V Ženevi so sklenili, da bodo razpravljali o italijansko - abesinskem vprašanju, to je, o sankcijah in aneksiji Abesinije šele na seji Društva -narodov junija meseca. Obe vprašanji sta ostali na tej seji nerešeni, kar je povzročilo v Italiji znatno vznemirjenje, ker je Musolini mislil, da bo Društvo n: rodov kapituliralo in konstati-ralo ie izvršena dejstva. Anglija in Francija ter Belgija so hotele rešiti prej vprašanje lokarnske pogodbe, v kateri sla udeleženi tudi Italija in Nemčija. Italija pa hoče ostati pasivna, obenem pa izjavlja, da sicer pogodbo priznava. Navedene sile so sklenile, zahtevati od Nemčije predloge oziroma pojasnila k inicijativi »kolektivne varnosti v Evropi na no- vi bazi«. Zato je Anglija stavila Nemčiji dvanajst vprašanj, na katera pa Nemčija še ni mogla odgovoriti. Zdi se obenem, da hočejo lokarnske države izrabiti ta pogajanja kot junktim pri pogajanjih z Italijo o abesinskem vprašanju, to je, več koncesij v Abe-siniji, če bo Italija pri pogajanjih re-spektirala in podpirala lokarnsko pogodbo. Mussolini je ukazal Aloisiju, da zapusti ženevsko zasedanje Društva narodov, ker Društvo narodov ni hotelo takoj ukiniti sankcij ter priznati aneksije Abesinije in še celo v navzočnosti abesinskega delegata Wol-de Mariana. Za Italijo je abesinsko vprašanje rešeno in se Italija ne bo več udeleževala posvetovanj o njem. Italija zahteva le še obnovitev procesa, v katerem je bila obsojena kot napadalka. Položaj se v Društvu narodov bistveno izpremeni z izvolitvijo levičarske večine v Franciji. Zato je francoski zastopnik Pavel Boncour izjavil v Ženevi, da sedanja vlada noče prejudicirati novemu režimu. Socialistični »Populaire« je pa očital Bon-courju, ker se ni jasno opredelil proti Italiji. Tudi angleška vlada je sklenila, da ne prizna aneksije Abesinije, dokler končno ne reši vprašanje Društvo narodov. Na tajni seji Društva narodov (oziroma odseka) pa je bila sprejeta resolucija, ki objasnjuje stališče Društva narodov napram vojni in aneksiji Abesinije ter najbrže tudi napram položaju po kršitvi lokarnske pogodbe. Angleška in francoska popustljivost ter sebičnost sta zakrivili blamažo Društva narodov. Z ugledom Društva narodov pa je trpel tudi ugled angleškega imperija, ker se je izkazalo, da te sile v Društvu naro- dov ne nudijo nikakršnega jamstva za male države. Mussolini se očividno poslavlja od Društva narodov, česar se zlasti veseli Nemčija, ker upa, da dobi v Abe-siniji predvsem mnoge surovine deloma pa tudi trg, če ne direktno, pa vsaj potom Italije. S tem se dosedanja navidezna zveza med Italijo in Nemčijo samo utrdi. To pomenijo tudi ponovni. obiski italijanskega poljedeljskega ministra v Nemčiji. Splošno javno mnenje v Angliji in Franciji, zlasti delavske stranke zahtevajo, da se mora čuvati avtoriteta Društva narodov. Očividno bo na tem stališču tudi nova francoska vlada. Veliko in važno vprašanje pa je, kako naj se popravijo storjeni pregre-ški. Vprašanje je, če bo nova orijen-tacija kos svoji nalogi in če ne bodo fašistični hujskači močnejši ter nadalje ogrožali mir morda še bolj kakor doslej. To vprašanje je sedaj najvažnejše ne le zaradi nevarnosti za evropsko kulturo, marveč, ker šele prihaja v kritičen štadij. Upajmo pa, da bodo narodi vendarle znali ščititi mir ter obsodili vsakršni poizkus uvedbe novega barbarskega medsebojnega klanja. Odprava nočnega dela v pekarnah Dolgotrajna borba zveze živilskih delavcev za odpravo nočnega dela v pekarnah bo končno završena z uspehom. Te dni je namreč odobril minister trgovine naredbo o odpravi nočnega dela v pekarnah, ki jo mu je predložilo ministrstvo socialne politike.. Naredba stopi v veljavo tri mesece po objavi v Službenih Novinah. Naredba ne ustreza popolnoma željaim in zahtevam pekovskih pomočnikov, ker mojstrom ni prepovedano nočno delo. S tem se omogoča zlasti malim mojstrom, da obidejo prepoved nočnega dela in s tem provocirajo odpor pri večjih obratih iz kon- Trgovinski minister je pritrdil na-redbi ministra socialne politike kurenčnih razlogov. Tudi bo težko nadzirati izvajanje naredbe in priti na sled zlorabam. Uspeh nadziranja bo zanesljiv samo tam, kjer bodo pomočniki imeli dobro organizacijo. Borba za popolen nočni počitek v pekovski obrti se bo torej moral nadaljevati in je v interesu tudi velikih pekarn, da podpro to borbo, ker le s popolnim nočnim počitkom se onemogoči zloraba te določbe naredbe v konkurenčne svrhe. Zavedni pekovski pomočniki poznajo svojo zahtevo in bodo vztrajali na njej, da se popolnoma odpravi zdravju škodljivo nočno delo v pekarnah. Zakal francoski komunisti ne vstopijo v vlado? V novo francosko vlado vstopijo socialisti, socialistična unija in radikalni socialisti. Leon Blum je ponovno vabil tudi komuniste k vstopu v vlado, vendar ti odklanjajo vstop z ozirom na sklep svoje stranke in ker bi s tem dajali preveč prilike desnici za borbo proti novemu režimu. Komunisti obljubljajo obenem, da bodo novo vlado podpirali. Vsekakor pa bi bila nova vlada krepkejša, če bi tudi komunisti vstopili v vlado ter cela ljudska fronta prevzela moralno in dejansko odgovornost za novo notranjo in zunanjo politiko Francije, ki potrebuje najčvrstejšo enotnost narodnih političnih sil že spričo naraščajočega klerofašizma in nacizma. Vsekakor je pa tudi važna politična podpora komunistične stranke zunaj vlade. 99 Slovenec" pred enim letom Do kra'a so zaupali Jevtiču Ko je bilo že vsakemu pametnemu človeku iasno, ikaj namerava Jevtič, so se modrijani pri »Slovencu« še vedoio vdajali lepim nadam in pripisovali Jevtiču vso idealnost. Tako je pisal »Slovenec«, dne 23. febr. 1935. Po poročilu iz prestolnice se je doslej g. Jevtiču .ponudilo kakih 5000 kandidatov... (Nato našteva imena raznih kandidatov, ki pripadajo JNS in pravi); Po večini torej sama znana imena izza uspešnega delovanja JNS na vseh področjih udejstvovanja slovenskega naroda. Tzvrsten političen nos morajo imeti politiki, ki dajejo navodila za sestavljanje teh kandidatnih list. Na ta svoj .politični nos se tako zanašajo, da pozabljajo, da morajo njihovi kandidati še skozi sito g. Jevtiča in slovenskih volilcev. Obe siti sta precej, precej gosti. G. Jevtič je vendar .poslal JNS in z nio tudi njene ljuldi v večni pokoj s tem, da je postavil lastno državno kandidatno listo. Da bi iz svoje liste napravil trojanskega konja za ohromele vojščake, ki se jih je hotel otresti in s ikaterimi noče niti JNS kot stranka več v boj, pač ne moremo verjeti. (Klerikalci so torej očitno upali še koncem februarja, da bo Jevtič nje izbral za sveže svoje vojščake.). Proti socialisiom! »Slovenec«, dne 24. febr. 1935. Drugi dan je »Slovenec« v zaničljivem tonu poročal, da pojdejo socialisti s svojo listo v boj: »Socialisti ne pojdejo na volišče pod imenom socialno-demokratske stranke, ampak pod krinko splošnega socialnega gibanja.« Stotine delavcev in delavk izdeluje vsako leto dobro Palma gumijasto podjetnico. Palma gumijasti podpetniki so danes potreba, katero vsaki moderen človek mora imeti. Po svoji veliki trajnosti so Palma gumijasti podpetniki poceni, dajo elastično hojo, varujejo čevlje in živce. Tako gladujejo naši rudarji V mesecu maju 1936 je položaj rudarjev v rudnikih Trboveljske Pre-mogokop.ne družbe v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Rajhenburgu in v Kočevju (kjer se v zadnjem dela samo 7 delavnikov) obupen. TPD je za maj napovedala samo 10 delovnih dni V številkah izraženo izgleda to tako-le: Kopač Učni kopač Vozai Din Din Din Zaslužek (10 dni) 370— 333.50 277.50 Odtegljaj (zavarovanje, davek itd.) 120.— 89.— 68.— Rudar dobi izplačano 250.— 244.50 209.50 Razdeljeno na 31 dni, na dan 8.39 7.53 6.75 pri družini z enim otrokom na osebo in dan 2.79 2.51 2.25 pri družini s tremi otroci na osebo in dan 1.67 1.50 1.35 pri družini s šestimi otroci na osebo in dan 1.05 0.94 0.86 90 odstotkov rudarjev je poročenih; vsak izmed njih ima 1 do 9 otrok. Prednje številke govore prepriče- valnejše od vseh besed o strašni bedi v premogovnih revirjih. Te številke pa so obenem tudi resen opomin vsem merodajnim faktorjem, da razmislijo o tem , kam bi te razmere v revirjih utegnile voditi in kaj bi utegnile roditi. Človek ne more živ v zemljo! Položaj v revirjih je tem nevzdrž-nejši, ker se vsi zavedamo, da bi bil lahko drugačen, ako bi bilo le malo dobre volje in uvidevnosti. V naši državi ne bi bilo treba nikomur kruha stradati. Ta zavest je danes globoko vkoreninjena v ljudstvu. Kje pa tiči vzrok, da gladujejo tisoči? Vsekakor v napačnem gospodarskem sistemu. Nihče ne more zagovarjati, da bi na ljubo napačnemu gospodarskemu sistemu propadali tisoči v pomanjkanju in od gladu. Država, ki ji je do eksistence, ne more in ne sme tega trpeti, še manj kaj takega podpirati! Delavstvo hoče dobro državi in narodu, zato kliče: Dela, kruha in svobode! Filip Uratnik: Protituberkulozna borba in delavstvo Ko se je začela organizirati pred leti v Sloveniji >v okvirju ptotituberkuloznih lig sistematična akcija proti tuberkulozi, smo si mnogi rekli: Težko, da more roditi ta akcija med .delavstvom, zlasti med slabejše plačanim, kake uspehe. Kjer 'pirmanjkuje v hiši kruha, tam so odprta vsem boleznim vrata, zlasti pa tuberkulozi, ki je tipična spremljevalka bede. Kjer stanuje v eni sobi mnogoštevilna rodbina, tam je o higijenskih predpisih težko govoriti. Našim požrtvovalnim, vztrajnim in sposobnim organizatorjem in voditeljem akcije proti tuberkulozi pa se je posrečilo, da so vzbudili v nas nevernih žarek vere. Letošnji pr o ti tuberkulozni dnevi naj nam služijo v to, da utrdimo v svojih srcih to vero. Vedeti moramo P red vsem, da kakor pri mnogih (boleznih, tudi pri tuberkulozi ni tiste ostre črte ločilnice .med zdraivo in bolno osebo, kakor si to navadno laiki predstavljamo. Skoro vsi, ki to čitaroo, smo bili v gotovom življenjskem razdobju že na tuberkulozi bolni. Vend'ar je človeški organizem močan in v večini primerov bolezen sam premaguje, tako da je bolnik še ne opazi ne. Šele takrat postane tuberkuloza vsem vidna, kadar začnejo bolezenske sile v človeškem organizmu prevladovati. Iz tega sledii; Borba proti tuberkolzi je tudi med; siromašnimi sloji možna. Saj zmagujejo tudi tu odporne sile človeškega telesa v tisoč in tisoč primerih. Kaj je .pri tem še potrebno? Potrebno je, da se odporne sile proti bolezni v slučaju potrebe pravočasno ojačajo. Potrebno je, da dobimo več pregleda čez potek tuberkuloznih obolenj v začetnih šta- Preosnova bolgarske vlade? Koncentracija nedemokratičnih elementov Pri bližnji reorganizaciji bolgarske vlade nameravajo izvesti politično koncentracijo. V Kjoseivanovo vlado naj bi vstopil znani nacionalist Can-kov in morda za zemljodelce Kičev. dijih. Če borbo med boleznijo in zdravjem pravočasno zasledujemo, moremo sile, ki se bore proti bolezni, podpreti. V šolah pregledujejo dispanzerji šolske ortoke. Ravno tako bi bilo treba pregledati od časa do časa tudi delavce po večjih tovarnah. Bolnega šoloobveznega otroka je treba poslati v otroško kolonijo in ga kolikor mogoče oprostiti od prenapornega dela v šoli. Na drugi strani je treba posvečati prehrani takega otroka .posebno pažnjo. — Obolelega delavca je treba poslati pravočasno v okrevališče. — Vsi na jetiki oboleli niso nevarni za svojo okolico, ker more ie tak bolnik svojo okolico okužiti, ki boleha na odprti tuberkulozi. Ako se pri preiskovanju ugotovi, da boleha šoloobvezni otrok, delavec ali delavka na odprti tuberkulozi, je treba spraviti obolelega otroka ali delavca v sanatorij ali pa poskrbeti drugače za higijenske iprotimere, da bolnik za svojo okolico ne bo nevaren. To je zvezano že z velikimi, za sedaj često nepremagljivimi težavami. Ostali delavci in podjetja morajo .priskočiti v takih primerih v dobro razumljenem lastnem interesu obolelemu delavcu na pomoč. Velika in nepopravljiva škoda je, da nimamo izvedenega zavarovanja zoper onemoglost. To zavarovanje bi omogočilo, da bi tuberkulozen delavec po enem letu lečenja, ko je .pomoči najbolj potreben, ne bil prepuščen samemu sebi. Tako greši sama nad seboj družba, če dopušča, da mora na tuberkulozi bolan bolnik od hiše do hiše beračiti. Ne le, da on tako ne more ozdraiviti. On je tudi skoraj poklican razširjevalec tuberkuloze. Taka nevarna obolenja bi morala imeti v bolno-pod-pornem sistemu podpiranja prednost pred kratkotrajnimi. Vse to bi se dalo popraviti brez kakih velikih sprememb v našem gospodarstvu. Za velike uspehe v borbi proti tuberkulozi pa so potrebne seveda velike gospodarske in socialne politične spremembe. Z napori vseh se morajo ustvariti take mezdne razmere, da 'bodo mogli delavci in delavke od svojih mezd dostojno živeti. Tudi akcija proti tuberkozi postavlja na vse, na delavce, podjetja in javne oblasti kategorično zahtevo, da morajo postati mezde od 10, 15 dinarjev med nami nedopustne. B. Traven, Bombai PrcT«Ja Talpa II. Knjiga 79 »Ali sem tako pošten, kakor o meni mislite, 'sam ne vem. Vsaj zaenkrat še ne,« sem smeje rekel. »Tudi jaz bi znal s čredo pobegniti. Saj ste me kar na cesti pobrali.« »Ljudi poznam po obrazu,« je rekel mr. Pratt. »Toda, da sem odkrit: Kar tako tudi vsakemu ne zaupam. Vas pa poznam.« »Vi mene? Kje neki?« »Kaj niste delali pri farmerju mr. Shineju?« »Res je,« sem pritrdil. »Tam sem vas videl. Potem pa ste odšli na petrolejsko polje, da ste tam zamenjali nekega vrtalca. No?« >Res je. Toda jaz se ne spominjam, da bi vas kje videl.« »Nič ne de. Toda vidite, da vas poznam. In Shinejevo zagotovilo, da se smem na vas zanesti, čeprav se vedno ukvarjate s stavkami —« »Jaz? Še na um mi ne pride. Kaj pa morem za to, če sem slučajno zmeraj tam, kjer se začne pekel. Še nikoli se nisem vmešaval v stavke.«^ »Kar pustimo! Pri meni tudi nimate priložnosti. Vi imate pogodbo in niste delavec. Vi prevzamete dolžnost, da boste gnali čredo, jaz pa pre- vzamem dolžnost, da vam dam denar in plačam dnevnice.« »Pogodbo? Prav dobro. Kaj pa premija?« setn vprašal. Mr. Pratt je nekoliko pomolčal, potegnil iz žepa. beležnico, nekaj računal in rekel: »Dve. milji ( d trga, kjer nameravam živino prodati, sem najel pašnik. Pašnik je ograjen. Če imam govedo na pašniku, mi ni treba prodati živine za vsako ceno, nego lahko malo počakam. Najbrž e bom dobil naročilo za več ladij. Drugače pa bom prodajal živino na ducate. Potem je cena boljša, kakor če bi bil primoran, vso živino naenkrat prodati. Bom že še videl. Tam imam prav dobrega pomagača, ki že leta dela z mano in se mu je še zmeraj posrečilo, da je živino dobro prodal.« »To je vse lepo,« sem vpletel, »toda vse to se moje pogodbe kar nič ne tiče in moje premije tudi ne.« »Well, za vsak rep, ki ga zdravega privedete tja, dobite še posebej šestdeset centavov. Ce boste imeli manj kakor dva odstotka izgube, še sto pez povrhu.« »In riziko?« »Če boste več kakor dva odstotka živine izgubili. vam odtegnem od vsakega repa izgubljene živine pet iu dvajset pez,« je rekel mr. Pratt. »Samo trenutek,« sem dejal. Na časopisnem robu sem hitro izračunal in nato odgovoril: »Dobro. Velja. Dajte mi pogodbo.« Iztrgal je iz beležnice list papirja, napisal s svinčnikom nanj pogoje, ki sva se zanje sporazumela, podpisal listek in mi ga izročil. »In vaš naslov?« »Moj naslov?« sem dejal. »Da, moj naslov, veste, to je pa posebna zadeva. Pa recimo kar tu. recimo: Hotel Palacio.« »Dobro.« »Kaj pa, ali je čreda že zbrana?« »Ne, to ra še ne. Vzeli borno nekaj odstotkov enoletne, v glavnem pa dveletno in triletno živino. Štiriletnih goved nimam mnogo. Nekaj jih pa boste vendarle dobili. Sicer vam borit pa že pomagal pri zbiranju.« »Ali ima vsa živina že vžgana znamenja?« »Vsa, s tem nimamo več opraviti.« »Kaj pa, ali so biki vodniki pripravljeni?« »To je ravno tisto. Te si boste pa morali sami dobiti.« »Dobro. Jih bomo že dobili.« Mr. Pratt je vstal: »Najprej bova pogodbo zalila, potem pa vas vabim na večerjo. Potem pa moram opraviti še nekaj zasebnih zadev.« Ie zasebne zadeve me niso brigale. Ko sva se po večerji ločila, je mr. Pratt vprašal. koliko hočem za predujem. Rekel sem mu, da ga ne potrebujem. Doma in JNS c-življa? V Beogradu je nekaj dni zborovalo vodstvo Jugoslovenske narodne stranke pod predsedstvom Nikole Uzunoviča. Posvetovali so se gospodje o programu, o nacionalizmu, unitarizmu, pa tudi o svobodi tiska in tajnih volitvah. Stranka bo sklicala kongres. V politiko posežejo, ker se razmere razvijajo proti temeljnim načelom, na katerih je bila Jugoslavija ustvarjena. — Gospoda Uzunoviča poznamo, ko je bil uveden 10 odstotni odtegljaj uradništvu za poplavljence. Tudi vemo, da gospodje niso bili za demokracijo; če bodo iskreni v bodoče, nas bo veselilo. Pred aneksijo Albanije? »L' Geu-vre«, Pariz, poroča o konferenci v Rimu pri Mussoliniju, ki so se je udeležili japonski, nemški, avstrijski, madžarski in albanski poslanik ter da gre za tiho aneksijo Albanije. Kombinacije o bodoči francoski vladi. V smislu pogajanj med levičarskimi strankami bi utegnila biti sestavljena nova francoska vlada takole: predsednik in zunanji minister Leon Blum, pravosodje Delbos, vojna Daladier, zrakoplovstvo Pierre Cot, mornarica Sarraut, notranje Salen-gro, poljedelstvo Monnet, finance Auriol, prosveta Spinasse. — Radikali zahtevajo, da bi morale biti zastopane vse stranke ljudske fronte, tudi komunisti, ker mora cela levica nositi odgovornost za delovanje nove večine. Nova vlada v Španiji, Ker je bil Azana izvoljen za predsednika republike, je postal dosedanji notranji minister Cesare Chiorga predsednik vlade in minister vojske. Nova vlada se ne razločuje bistveno od prejšnje in prevladujejo v njej republikanski levičarji. Neguš v Jeruzalemu. Neguš se je nastanil v Jeruzalemu. Iz Londona so mu sporočili, naj počaka še kar v Jeruzalemu, da se rešijo nekatera vprašanja. Abesinci so sestavili novo vlado ter nameravajo nadaljevati odpor proti italijanski vojski. Vodi to akcijo vnuk cesarja Menelika in ima baje vojsko, ki šteje 120.000 mož. Abesmije ni več — Abesinija je še. V Italiji pravijo, da Abesinije ni več, v Londonu pa, da Abesinija še obstoja. O tem bodo sklepali v Društvu narodov junija meseca. Predavanja s. dr. Reismana odložena številnim našim organizacijam in so-drugom, ki so si zadnje čase želeli predavanja s. dir. Reismana o socialni zakonodaji, moramo žal sporočiti, da njihovim željam sedaj ni mogoče ugoditi, ker so vsa njegova predavanja iz tehničnih -razlogov — odložena na nedoločen 'poznejši čas. Opozarjamo delavstvo, da se ta čas zadovolji z našim »Delavskim pravnim svetovalcem« v »Delavski -Politiki, kjer bomo redno objavljali odgovore na vprašanje iz delavske zakonoda-1 . Reisman sporoča tem potom vsem prizadetim, da bi sicer prav . ailii; i> ti namen posvečuje sredstva! Prctituberkulczna liga vljudno prosi vsa podjetja in zaposleno delavstvo, v času od 17. do 24. maja 1936 za enkratni letni prispevek v korist boju proti tuberkulozi ozir. v korist azilskemu skladu PTL. Obratni zaupniki naj bi vplivali na delavstvo, da se pri izplačilu mezd od vsakega zaposlenega v ta namen odtegne ,po en dinar, podjetja pa naj bi prispevala temu primerne zneske. Mogoče bi bilo tudi, da bi se v ta namen nakazalo primeren znesek iz fonda, v katerega se stekajo globe pri posameznih podjetjih. Podjetjem bodo dostavljene poštne čekovne položnice naše lige za nakazilo nabranih prispevkov. Ben dr. Natlačen ie obiskal naše mesto v torek, dne 12. t. m. Na poziv župana so hišni posestniki okrasili hiše. Pred rotovžem se je zbralo pred dovozom avtomobilov t.. občinstvo. Svečani sprejem pa je bil v posvetovalnici mestnega magistrata. Po reorganizaciji Mestnih podjetij pravijo, da bo prišlo na vrsto vprašanje kolektivnih pogodb in starostnega zavarovanja mestnih delavcev. Svobodne strokovne organizacije so že davno predložile svoje predloge in prično pogajanja lahko takoj. Bil bi pa tudi že čas, da se ta vprašanja rešijo. Premeščen je podnačelnik tukajšnje delavnice d- ž. inž. Gruden k železniški direkciji v Ljubljani. Poletni vozni red na progah Mestnega avtcbus-prometa. Na mestnih in podeželskih progah Mestnega avtobus-prometa bo s 15. t. m. spremenjen vozni red tako, da bodo avtobusi imeli priključek oz. zvezo z vlaki. Paviljon za 240 nostelj. Vprašanje povečanja mariborske bolnice Hočejo rešiti z zidavo paviljona, v katerem bo nameščenih 240 postelj. Na koso je padla 141etna hčerka viničarja pri Reiserju v Pekrah. Kosa ji je predrla hrbtišče in izstopila na trebušni strani. Po dveh urah je dekletce v groznih mukah umrlo. Žrtev dela, kateremu otrok ni bil dorasel. Težko se je ponesrečil mariborski odvetnik g. dr. Senkovič med vožnjo z motornim kolesom na prvem ovinku znanega vil-donskega klanca v Avstriji. Z njim vred je odnesla težje poškodbe tudi njegova sestra, ki se je vozila v prikolici. Vzrok nesreče: trčenje s tovornim avtomobilom. »Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 17. maja izlet k Beigotu, Pohorje. Odhod ob pol 6. uri zjutraj s koroškim vlakom d!o Ruš. Nadalje opozarjamo vsa delavska društva, da priredimo v nedeljo, dne 14. junija skupni izlet k Rolfenku. Odhod ob 6. uri zjutraj iz Kralja Petra trga, »Prijatelj Prircde«, olaninska in izletniška zadruga z. z o. z. sklicuje v pondeljek, d)ne 18. maja z začetkom ob 20. uri v lokalu, Ruška cesta 7 (dvorišče) ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Preči-tanje pravil. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Razno. Prioravljalni odbor. Del. pevsko društvo »Frohsinn« naznanja, da se bo letošnja ipoletna veselica vršila dne 21. junija na vrtu gostilne Weber, Pobrežje, ter prosi vse kulturne in strokovne organizacije, da naj rezervirajo ta dan, Avtcbus-izlet v Zagreb. Na binkoštno soboto in nedeljo, dne 30. in 31. maja priredi pevsko društvo »Grafika« izlet v Zagreb, kjer se vrši kongres vseh pevskih društev Jugoslavije zvezan z velikim koncertom. Ker je v avtobusu še nekaj sedežev prostih, se naj interesenti javijo v upravi lista. Cena vožnji 80 Din za osebo. Odhod v soboto 30. maja ob pol 3. uri popoldne iz Franko-panove ul. 1. Odbor. Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev igra v nedeljo, dhe 17. t. m. v gostilni Šober, preje Požauko v Košakih, Preskrbljeno bo za dobre jestvine in pijačo, ples in druga vsakovrstna razvedrila. Zato vsi, ki si žele prijetne zabave, na veselo svidenje v nedeljo popoldne pri šoberju! • • • « je vedno na svojem mestu, ponoči in v megli, burji in dežju. ‘Erefilada in utru* jenosti ga varujejo PALMA PALMA-OKMA GUMI PGDPLAJl Dobe se pri vsakem Čevljarskem mojstru 1 30 letnica obstoja kovinarske organizacije na Jesenicah Vsem sodružnim strokovnim organizacijam, kulturnim, godbenim, pevskim in športnim odsekom. Sodrugi in Sodražice! Letos ho preteklo 30 let, odkar je bila na Jesenicah ustanovljena kovinarska organizacija. Minulo je 30 let dela pod najtežjimi okoliščinami, v katerih se je naša kovinarska podružnica kljub vsemu dvignila od ,par vztrajnih pijonirjev do lepega števila članov. Težko je bilo zgraditi to, kar imamo danes. "Zato hočemo to tudi z vsemi silami varovati in še naprej graditi. Podobno kakor nas, je tudi Vas preganjala težka in neusmiljena roka reakcije in nam zrušila že veliko dograjenega. Vsi vemo, kako težko je graditi v delavskem po-krettu, ko imamo proti sebi ne samo razrednega nasprotnika, ampak tudi nasprotnike v lastnih delavskih vrstah. Letos ob 30-letnici se hočemo ozreti nekoliko nazaj, pregledati delo naših pijonirjev, da iz tega dela in iz te borbe črpamo novih moči, da okrepimo našo voljo v zavesti, da smo prebrodili še hujše čase — in nismo omagali. Pregledati hočemo vse težke boje, ki smo jih imeli in iz tega črpati novih pobud za bodoče delo. IZJAVA P odpisani T u m p e j Rudolf, železniški uradnik v Mariboru, preklicujem in obžalujem govorice, ki sem jih raznašal o gospodu Kacu Antonu, ključavničarju drž. žel, v Mariboru, stanujočemu v Studencih, Radvanjska cesta 6, namreč, da je g. Kac ob priliki volitev Nabavljalne zadbuge uslužbencev drž. žel. v Mariboru v februarju 1936 prodajal zaupane mu glasovnice drugi listi, t. j. listi starega odbora. Te govorice so neresnične in se zahvaljujem g. Kacu Antonu da je odstopil ,od kazenskega progona proti meni. Maribor, dne 12. majnika 1936. Rudolf Tumpej. Naznanilo. Vljudno javljam cenj. občinstvu, da sem s. majem t. 1. prevzel od g. Reiserja Filipa njegov najmodernejše opremljen brivski in damski frizerski salon v Dvoršake vi ulici 10, nasproti kavarne »Orient«, Svoje obiskovalce bom skušal zadovoljiti z res skrbno in točno postrežbo in se cenj. občinstvu priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Veselko Anton, frizer. Celje Svečana otvoritev novega »Olimpovega« športnega igrišča, ki se bo izvršila prihodnjo nedeljo popoldne, pomenja veličastno zmago članske požrtvovalnosti nad vsemi težavami, ki jih je moral klub prebroditi, predno se je prikopal do lepo ograjenega in lepo izravnanega igrišča. Kdor si bo to igrišče ogledal in kdor je poznal ta zapuščeni prostor pred planiranjem, se bo čudil, kako je bilo mogoče iz hribovite livade napraviti kot miza raven športni prostor in to v tako kratkem času, par tednov. Če bo pa zvedel, da za tem velikim delom ni nobenih mecenov, ki ibi šteli denar, temveč je bil les tod prve do zadnje deske kupljen s članskimi prispevki, vse pa izvršeno s prostovoljnim delom klubovih članov in njihovih prijateljev, se bo čudil še bolj. V svrho pravilne ocenitve tega napora naj povemo, da je bilo potrebno za 400 m ograje, visoke 2.30 m, v celem 16 kubičnih metrov desk, 104 stebri in 208 prečnikov, kar je stalo 12.000 Din. Delo pa, kakor rečeno, ni velja-‘O nič, ker ga je članstvo saimo izvršilo. Za planiranje igrišča je bilo treba navoziti in izravnati nad 50 železniških (vagonov zemlje. če to ogromno delo ni prava himna požrtvovalnosti, potem res ne vemo, kaj je požrtvovalnost. Igrišče je sedaj v tako vzornem stanju, da je le škoda, da vsled pomanjkanja denarnih sredstev zaenkrat ni bilo mogoče postaviti tudi tribun. Mogoče bi se pa kaka institucija vsaj sedaj spomnila, da bi bilo za svrhe ljudskega zdravja tudi | z njene strani če ne že seči vsaj nekoliko v žep, pa vsaj podariti našemu požrtvovalnemu klubu sicer les v to svrho, vse ostalo bodo pa člani z veseljem sami opravili. — Svečana otvoritev, na katero vabimo vse Za proslavo naše 30-letnice smo določili 15. in 16. avgust t. 1. Proslava se bo, kakor je zamišljeno, izvedla v čim širšem obsegu, kot delna revija naše moči in manifestacija našega kovinarskega gibanja, kolikor bo to v sedanjih razmerah pač mogoče. V cilju, da se ta proslava res izvede v čimbolj manifestacijskem stilu, je potrebno, da nam tudi Vi pomagate 9 svojo udeležbo. Da Vam bo omogočeno udeležiti se te skupne proslave s čim manjšimi stroški, naj se v ta namen organizirajo posebni vlaki. Za hrano, in prenočišče pa bo dovolj preskrbljeno. Na splošno pa bomo skrbeli, da se bodete počutili med nami res kot sodrugi in Sodražice. Natančnejši program bodo dobile Vse sodružne podružnice in odseki pozneje. Ta poziv objavljamo v svrho informacij, tako da bodo vsi obveščeni o naših pripravah ter pozivamo vse sodruge in sodružice, da gredo na delo v svrho organiziranja masovnih izletov na to našo skupno proslavo. Z apelom, da bo naše svidenje dne 15. avgusta t. 1. čim prisrčnejše in številnejše, Vam kličemo: Družnost in na svidenje! prijatelje kluba in športa, se bo vršila v nedeljo popoldne ob 16.30 uri s prvo tekmo, na kateri nastopi kot gost športni prvak SK Ljubljana proti domačemu moštvu. Zahvala. Vsem, ki so spremili smrtno ponesrečenega najinega sina na zadnji poti in vsem delavcem in uslužbencem kemične tovarne in cinkarne v Gaberju, ki so prispevali za venec in za podporo v znesku Din 500,— se najiskreneje zahvaljujeva. — Rijavec Anton in Marija. LaSko Vpis »Tekstilna industrija«. Pri celjskem okrožnem sodišču je vpisana nova zadruga pod imenom: »Tekstilna industrija«, družba z omejeno zavezo. Družba namerava pridobiti v svojo last tovarno, ki jo sedaj obratuje tekstilna tovarna Gerkman Ludo-vik in pa zemljišča, ki je last g. Hinka Brečka, industrijalca v Laškem. Osnovna glavnica družbe znaša 2 milijona 900.000 Din. Vplačano je v gotovini že 1 milijon 480.000 Din. Poslovodji družbe in torej odločujoča faktorja sta Brečko Hinko, posestnik in indusfrijalec v Laškem in Blaškovič Feodor, tehnični uradnik v Varaždinu. Delavstvo si predvsem želi dostojnih mezd v novem tovarniškem podjetju in točno izvrševane socialne zakonodaje. Hrastnik 1. maj smo v naši sajasti dolini proslavili zelo dostojno. Delo v rudniku, steklarni in Kemični je počivalo, tako tudi v obrti in trgovinah! Na predvečer smo opažali v okolici Hrastnika številne kresove, v noč ipa so švigale rakete in oznanjale praznik dela 1. maj! Delavstvo je na svoj praznik odšlo na izlete: na Mrzlico, steklarji k Sv. Juriju itd. Ker je bil lep solnčni dan, je to še bolj vplivalo na razpoloženje izletnikov v prosti naravi. Naše misli so se ta dan družile z mislimi mnogih milijonov trpinov, ki so kot mi prežeti želje, da tudi našemu delavskemu razredu zasije zarja lepših in boljših dni! Agilna podružnica zveze rudarjev Jugoslavije je sklicala za nedeljo, dne 10. I. m. predavanje o socialni zakonodaji Za to pre-daavnje je vladalo silno zanimanje, saj so prišli razni sodrugi iz bližje in daljne okolice, ki so hoteli slišati, kaj vse nam nudi naša socialna zakonodaja. Predavanja pa vsled tehničnih zaprek ni bilo. Sprva smo bili malo osupli, potem pa smo si rekli: zaprek smo vajeni, mnogo jih je že bilo na naši poti, pa smo jih odstranili, pride čas in bomo tuidi preko te nove izapreke prišli. Pevski odsek »Zarja« (steklarna) priredi dne 17. maja ob pol 5. uri popoldne v društvenem domu na Dolu pevski koncert. Program obsega 17 pesmi. Da bo uspeh vsestransko zadbvoljiv, naj poskrbe vsi prijatelji društva in ljubitelji petja. Odbor. Zagorje ob Savi Boj rudarjev za obstanek. Ko to poročamo, je delegac:ja, ki intervenira radi večjih naročil pri rudniku TPD, že četrtič na poti v Beograd, i',».*>■ , «,«, m e *. . *-•»-. Želimo uspe- Načelno važna sodna: grafično delavstvo je bilo izprto 40 tožb radi neupravičenega odpusta proti Narodni tiskarni. Mezdno gibanje tiska-raiškega osobj-a v Ljubljani, ki je pričelo s koncem junija 'preteklega leta, je povzročilo med drugim tudi 40 tožb odpuščenega osobja Narodne tiskarne proti podjetju, ki so pravkar končale minuli torek pred ljubljanskim okrožnim obrtnim kot prizivnim sodiščem, Uslužbenci Narodne tiskarne so bili namreč 4. julija 1935 odpuščeni, ne da bi jim Narodna tiskarna plačala odpovedni 14 dnevni rok, kot to predpisuje zakon o obrtih. Razen tega je Narodna tiskarna navedene uslužbence že od 1. julija naprej izstavila od dela na ta način, da jim je najprej sporočila, da priznava do 2. julija plačan dopust, a potem jim je enostavno zaklenila vrata tiskarne, tako da niso mogli na delo, čeprav so obenem dobili poziv, da morajo nastopiti službo. Na ta način je bilo izstavljenih 5 uslužbencev že v noči od nedelje na pondeljek 1. julija, ki so bili pozvani, da tiskajo pondelikovo »Jutro« in bi morali doibiti radi tega tudi 100% doklado, pa jih na delo sploh niso pustili. Razen tega odpusta so bili ob svoj dopust, ki je veljal ,po kolektivni pogodbi in so radi tega zahtevali sedaj plačilo polovice dopusta, to je za en teden. Uslužbenci so sicer upali, da bodo uspela pogajanja med Narodno tiskarno in so radi tega čakali s svojimi zahtevki celega pol leta. Poravnava pa ni bila mogoča in tako so vsi uslužbenci šele 5. januarja t. 1. proti Narodni tiskarni vložili tožbe na plačilo mezde za prvih 5 dni julija 1935 po § 220 o. z., ker so neupravičeno izstavljeni, za 14dnevno odpovedi, čdnevni dopust, za nekaj manj plačanih nadur, za takozvane sobotne ure, tako da je znašal zahtevek pri posamezniku povprečno po Din 3000.—, torej skupno nad Din 70.000.—. Pred obrtnim sodiščem, ki je v Ljubljani edino pristojno za take mezdne tožbe, so tipografi zmagali v tožbah le za plačilo prvih dni v juliju, za sobotne ure, za nadure in za 1 teden dopusta. Cistah zahtevek je obrtno sodišče zavrnilo, češ da so tipografi sami zapustili delo in da niso upravičeni zahtevati plačilo za odpovedim rok. Povrh tega je sodišče smatralo, da je bila tožba 5. januarja vložena prepozno, ker je za odpust treba tožiti v 6 mesecih, a tožniki so bili po mnenju obrtne- ga sodišča odpuščeni že 3. julija in bi bili na ta način 2 dni prepozno tožili. Prizivno sodišče spremenilo sodbo. 'Proti tej sodbi se je pritožila Narodna tiskarna, češ, da tožnikom ne gre plačilo za dopust in tudi vsi uslužbenci so se pritožili, ker jim ni bila priznana mezda za delo pri ponedeljkovem »Jutru«, za 14dnevno odpoved in za tiste dneve, ko so čakali na delo pred zaprtimi vratmi .pred tiskarno. Okrožno sodišče je obnovilo vse dokaze in dvakrat razpravljalo o tem prizivu, zadnji torek od jutra do 14. ure. Bilo je posebno zanimivo, da sta oba vratarja tiskarne pod prisego ponovno izključevala, da bi bil katerikoli tožnik-črkostavec prišel v kritičnih dneh pred vrata in hotel iti delati. Cela vrsta prič pa je točno izpovedala, kako so videli, da so tožniki pritiskali na kljuko vrat in hoteli v tiskarno, a jih vratarja nista pustila notri. Končno pa je zastopnik tiskarne, urednik g. Sevnik sam priznal, da so za pondeljkovo »Jutro« sicer pozvali 5 črko-stavcev na delo, a so zvečer ta vpoklic zopet preklicali. Prizivno sodišče vsled tega vratarjem ni mogle dači vere. Ob največji napetosti nabito polne sodne dvorane je ob 14. uri predsednik 5-članskega prizivnega senata sodnik g. dr. Žigon razglasil sodbo, da se ugeedi obema prizivoma in razsodi: Zavrne se zahtevek tožnikov za dopust, ker bi ga lahko izrabili v odpovedni dobi, a prizna se vsem tožnikom zahtevek na plačilo 14dnevne odpovedne dobe, za delo pri pondeljkovem »Jutru« in za izstavitev do 5. julija. Točno mora plačati tiskarna po tej sodbi vsem tožnikom Din 73.156.03 in še polovico stroškov prve in druge instaance, ker razpravljanje o dopustih ni povzročilo nobenih posebnih stroškov. Za Narodno tiskarno je bil navzoč pri drugi razpravi poleg urednika Sevnika še član upravnega sveta g. dr. Brezigar in zastopnik dr. Krivic, a tožnike je zastopal dr. Avg. Reisman iz Maribora. Razsodba je izzvala med tožniki in številnim občinstvom veliko zadoščenje in je upati, da bo tudi sedaj atmosfera med tipo-grafičnim delavstvom in podjetniki s tem končno olajšana. Velik rudarski shod v Hrastniku ha! Priznamo, da je treba vse storiti, da j se reši, kar se rešiti da, ali čudimo se nezaupanju delegacije * » • ■ ■ - • - - i„ k... « - »«'\ Našo občinsko upravo si pa dovoljujemo vljudno zaprositi, da bodo v bodoče pri razdeljevanju moke merodajni samo organi občinske uprave, oziroma socialnega odseka, ne pa kakšni privatniki i «. .. t, »ib--., k' . *».»- Kranj V upravni svet »Jugočeške« je vstopil namesto izbrisanega g. dr. Frana Windišer-ja nov član g. dr. Steska Henrik, upokojen upravni sodnik in sedaj universitetni docent v Ljubljani. Tovarna, ki ima sodnika v u-pravnem svetu, bo gotovo vzor vsem drugim podjetjem v upoštevanju vseh zakonov, zlasti pa socialnih. PrcUhib«rku!.-rrm teden. Od 17. do 24, l. m. se bo vršil ,po vsej državi protituber-kulozni teden. Delavstvo naj v tem tednu skuša pridobiti čim več članov krajevni pro-tituberkulozni ligi. Udeleži naj se tudi polnoštevilno v ta namen organizirane prire« ditve, ki se vrši na praznik 21. t. m. ob 10. uri v Čitalniški dvorani v Narodnem domu. Poleg kulturnih društev nastopi tudi pevski odsek SDSZJ. Podrobni spored javimo v prihodnji številki. Fantovski uboj. Preteklo nedeljo zvečer je v Bitnjem delavec Franc Ješe z nožem sunil Janeza Kalana, ki se je smrtno zadet zgrudil na tla. Pokojni Kalan je Ješeta pTej izzival in ga .oklofutal in ker mu on drugače ni bil kos, se je poslužil noža in s tem je bil storjen usodni delikt. ' ' Vlom, V noči od nedelje na pondeljek so neznanci oplenili manufakturno trgovino g. Černeliča. Odnesli so ogromno količino boljšega blaga, katerega pa so morali nekaj pustiti na begu, ker jih je po opravljenem poslu zalotil stražnik. Tatovom so baje že na sledu. VAŽNO! Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutnv ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo In prepričajte se! »T1VAR«. prodajalna Kranj. Vljudno naznanjam, da je moja trgovina pod firmo Eks. hita luna same na Glavnem trgu 24 Druga trgovina pod gornjim naslovom v Mariboru ne obstoja. zn Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. = Spoštovanjem A. Pristernik lastnik „Luna fti Glavni trg 24 Sl. Javornik Pevski zbor »Enakost« priredi ob zaključku sezone v nedeljo, dne 17. maja t. 1. c,b 20. uri v Delavskem domu na Savt pevski koncert s pestrim sporedom. Na koncertu nastopijo moški, ženski in mešani zbor, ki bodo pod vodstvom svojega pevovodje s. Mencingerja pokazali uspehe kulturnega dela v zaključni sezoni. Trdno upamo, da bo delavstvo, kakor tudi ostalo prebivalstvo jeseniškega revirja znalo ceniti trud in delo svojih kulturnih organizacij in napolnilo dvorano v Delavskem domu, Jesenke Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. ur pop.) znano filmsko opereto »Ptičar«. Dodatki: kulturni film in najnovejši Para-mountov zvočni tednik. Sledi za praznik: »Velika pesem«. SoStani Društvo jugoslovanskih obrtnikov oblačilne stroke čestita stavkajočemu delavstvu v Varaždinu. Delavstvo konfekcijskega oddelka se je vendar enkrat zavedlo, da majhne plače uničujejo delavca in njegovo rodbino, vrhutega pa tudi obrtnike in pomočnike. Za pošteno delo naj delavec zahteva pošteno plačilo. Sv. Lovrenc na Pohorju Delavsko predavanje, V nedeljo, dne 17. maja s pričetkom ob pol 3. uri popoldne se bo vršilo v gostilni Jelen fGeralič) važno delavsko predavanje. Sodrugi in sodružice, pridite v čim večjem številu! Športna rubrika Skupna prireditev dveh delavskih klubov na igrišču Primorja. Svoboda : Slovan ob 9, Grafika : Reka cb 10.30. V nedeljo se vršita dve zanimivi prvenstveni tekmi, kjer nastopita dva delavska kluba proti prvo in drugo plasiranima kluboma 11. razreda. Slovan je po nastanku S. K. Ljubljane svoje moštvo ojačil z igralci »Ilirije«, vendar mu je Svoboda zelo nevaren nasprotnik. To je občutil Slovan že v jesenskem tekmovanju, ko je jedva rešil 1 točko. Svoboda je tudi letos dokazala, da je ni podcenjevati, kajti Reka je le s tesnim rezultatom in po majhni nepazljivosti sodnika zmagala z 1 : 2, Grafika ,pa ji je morala celo kloniti in prepustiti obe točki po enako vredni igri. T udi Grafika« bo imela v »Reki« nevarnega nasprotnika. »Reka« sicer nima več onega teh. izglajenega moštva, ima pa fizično jako razvite igralce, ki zaigrajo z elanom, Ker nastopi Grafika v ojačeni postavi, je računati na hudo, vendar fair borbo in bo zmagalo moštvo z večjo srečo. Z ozirom na res zanimivi spored in ker nastoipita oba delavska kluba, obisk teh tekem priporočamo, da se delavsko športno gibanje tudi gmotno podpre, Klic lačnih rudarjev. Strokovna organizacija Zveze rudarjev Jugoslavije je sklicala v pondeljek, dne 11. maja t. m. rudarski shod, ki pa se je pretvoril v pravcato manifestacijo, saj je bilo navzočih preko 500 ljudi. S. Arh je v kratkem in jedrnatem govoru poročal o situaciji glede dobav premoga. Med njegovim izvajanjem so padali iz številne množice rezki medklici; Dela in kruha hočemo! Dalje je poročal o osnutku zakona o minimalnih mezdah, katerega so dobile delavske zbornice na vpogled. V osnutku pa so določbe, ki so za delavstvo nesprem-ljive, vsled česar je strokovna organizacija zavzela 'odklonilno stališče. Posebno na-pram onim določbam, ki bi jemale ugled strokovni organizaciji. — Rudarski živelj je ogrožen kot še nikoi, kajti TPD za tekoči mesec napoveduje samo 10 šihtov, kljub tem,u da mora rudar živeti 30 dni v mesecu! Na shodu navzoče rudarske žene so o-gorčeno vpraševale, kje so krivci vsega tega zla. Dalje je poročal s. Bedenik o poteku zadnje konference v Trbovljah, na kateri so se sestali predstavniki svobodnih strokovnih organizacij in II. rudarske skupine, ki. je med dirug.im sklepala o kolektivni obrambi vsega delavstva. Za njim je govorii še predsednik občine s. Malovrh in poročal o poteku intervencije pri g. banu. Delegacija je načela vprašanje prehrane lačnih rudarjev ter vprašanje javnih del. Ban je obljubil, da bo pošteval vse-prizadevanje predsednika občine za omilje-nje strašne bede. Nato je končno govoril predsednik strokovne organizacije s. Kladnik, ki je apeliral na navzoče, da naj bodo vedno pripravljeni odzvati se klicu svoje strokovne organizacije, ki bo še nadalje vodila borbo za dostojno življenje rudarjev. Stavka v ruški tekstilni tovarni traja dalje V torek, dne 12. t. m. so se vršila prva pogajanja med zastopniki podjetja in zastopniki delavstva. Delavstvo je zastopal s. Vidovič, za ruško občino pa sta bila prisotna še gospod župan Lesjak in občinski odbornik s. Magdič. Razen tega pa so bili prisotni še štirji delavci iz stavkovnega odbora. Zahteve delavstva so: vrnitev prejšnjih plač, upoštevanje socijalne zakonodaje, sprejem vseh stavkujočih delavcev in delavk ter priznanje strokovne organizacije. Torej ničesar take- ga, na kar podjetje ne bi moglo pristati. Zastopniki podjetja so izjavili, da bodo najkasneje do pondeljka, dne 18. t. m. sporočili, če navedene predloge delavstva vpoštevajo ali ne. Do takrat bo delavstvo vztrajalo v stavki. Pri pogajanjih je zelo objektivno postopal župan g. Lesjak ter se je trudil najti kompromisni izhod. Razpoloženje stavkujočih delavcev je izvrstno. Stavka traja sedaj že tri tedne. Delavski pravni svetovalec Tržič. S. Vprašanje: Kako naj beležim nadure, ker podjetje ne daje mezde v izplačilnih vrečicah, ampak jo odšteje kar na roko. Odgovor: Nadure si lahko beležite v koledarju, vsak dan sproti, n. pr. tako-le: Normalno delo od 7. ure do 12. ure in od 2. ure do 5. ure; nadure od 5. ure do pol 7. ure. Označite delovni čas tečno in obenem zabeležite enega ali dva svoje sodelavca, ki sta morebiti delala z Vami, da se pozneje enkrat lahko manju sklicujete. Ob koncu tedna zabeležite v koledarju koliko je znašala mezde in koliko o-dtegijaji. A. M. Liboje: Neka delavka je o Vas razširjala neresnične vesti, da ste z neko izjavo napram obratovodji kot obratni zaupnik povzročili odpust delavca I. M. Ali bi jo mogli tožiti radi žaljenja časti? — Ako imate priče, da je dotična delavka res navedene vesti o Vas raznašala in ako so te vesti neresnične bi s tožbo radi klevete morali uspeti. Vendar je bolje, da spor mirno -poravnate (s preklicem), kot pa da tako malo-pomembne stvari spravljate .pred sodišče. M, F.: Vaša sestra je pri bratu na posestvu delala 22 let. Brat in njegova žena sta ji obetala, da bo po njuni smrti dobila posestvo-, če bi se pa prej poročila, oziroma od njiju odšla bo dobila plačano svoje delo. Ali ima sedaj pravico zahtevati odškodnino za delo za vsa leta nazaj ali pa le za 3 leta? — Če je bilo med Vašo sestro ter bratom in njegovo ženo izrecno dogovorjeno, da bo dobila plačano vse svoje delo, bi po našem mnenju imela pravico zahtevati primerno mezdo za vsa leta, kar je služila na bratovem posestvu. Če pa takega dogovora ni bilo bi mogla Vaša sestra zahtevati primerno mezdo le za tri leta nazaj. Najbolje bi bilo, da se sestra z bratom zmeni glede primerne odpravnine, oziroma, da doseže cd brata priznanje primerne odškodnine za vsa leta nazaj. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnost! OBLEKE Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!j Josip Ošlak M a riKnrii