-
Published and distributed under permit (No. 556) authorised by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of New York, H. Y.By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General,
m A pnn A ^^m
|	| vX-1-iXA.O -Li i\rV\/IJii. | ^sosss!^ |
_Ust slovenskih delavcev v Ameriki._g^g?^ Reacter« g
Telephone: CQRTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September II, IMS, at thi Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, WW,	Telephone: 1871 OOKTLAKDT.
NO. 299. — ŠTEV. 299.	NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 21. 1913. — SOBOTA, 21- DECEMBRA, 1913.	VOLLUB XXVI. _LXTNTK XXVI.
Mir ljudem na zemlji
-V-
Letošnji Roži«"- je prvi po štirih i letih, katerega ne-praznujemo sre 'j di bojnega hrošča ter velikanske I ga prelivanja krvi. 1 lasiravno še i ni napočil mir. nam je vendar za- -gotovi jen in prenehalo je v>aj j>o -laeanje neizmernih žrtev na oltar i krule vojn-'.	1
Vsled tega pa imamo tudi «1«» ' volj povoda veseliti se letošnjih |».tž V-nih praznikov, kajti prvi so j J k i nam *rea ne utripajo v bolest 1 m rahu za drape, ki se mud« i na bojnem polju i" ki tvegaj« « življenje, tis »-ni strani za pravi«'* f :io in pošteno stvar, na drugi p> ; zn vzdržan je avtokrseije iu za t i 1 mnja. Štiri bta in oh štirih bo 1 žičnih praznikih nismo imeli po » \o.'a iu prilik«' peti z nebeškim 1 tinrelji:	'
— Hvala Bogu na višavah it Mir ljudem na zemlji, ki o do l ie volje.	,1
I ;b štirih prilikah, to je «»b šti I'll božičnih praznikih. s.» nan j zdele te besede kot nekako roga nje vzv šeneinu nauku, ki je pri i šel z rojstvom Krista na »vet.
/dele so se nam k«»t romanj« krščanski misli, kajti z. vsak in Božičem smo prihajali bolj do sp«> znanja, da so padle besede I/ve ( ličarja izgovorene pred skoraj d v .* * t isoč let i nalik semenu v njegov * priliki na nerodovitna tla ter n ' sc rodile zaželjenega sadu, ki na; i bi se razodel v ljubezni in miru ne le med posameznimi temveč tu di med narodi in državnim sveta .
("imveč Božičcv smo praznoval'.,* in rimvor-krat smo obujali sporni J ne na oni skrivnostni ras ko ji j' zasijala zvezda upanja nad bor * nim hlevom v Betlehenr.i. Tembolj ' smo prihajali do prepričanja, da 1 vlada na svetu še vedno le kruta > sila. sila močnejšega in brezohzir- > nejšega napram slabemu in bolj * popustljiv -mu.	1
Vedno bolj smo prihaja«; d<> 1 spoznanja, da je vsa vera prešla \ zunanje opazovanje obredov, da ' je izginila iz <re ljudi in da nima;' ve<" žive >»!» me.! nifod". sv. ta. ^ To smo spoznavali, spoznavali ved- * no bolj natančno. in obdajala nas 1 je bojazen ob misli, kaj se bo z po- s dilo, če bo šo č loveštvo naprej po 1 poti, po kitrri je hodilo zridnja ' š;iri leta.	1
Tako so minuli štirje božični ' prazniki v vednem pričakovanju in v vetltieni hrepenenju po dnevu. ki se bo kon"*n<: razglasilo po 1 ■	• 1
edem svetu, da je konec klanja.
konce vojne in da .se pričenja za t" I o veš k i rod nova doba. doba pre rojenja v mislih in dejanjih, do ] l>a kesa in poprave in doba. ki bo 1 uvedla zlati vek človeštva. Le- I tošnji Božič je vsled tega nad vse j J znamenit, kajti praznujemo ga v znamenju premirja, če že ne dejanskega mini. Itihnili so topovi in zastopniki narodov, ki so s» združili v boju za praviet človeštva kot takega in za pravice posameznih držav, so se sestali v Parizu. kjer se bo vršila velika sodba in velik končni obračun z vsemi. ki so se pregrešili v svojem napuhu proti temeljnim zakonom in temeljnim principom človeštva.
Ko se je pričela vojna, je rekel nemški kajzer svojim vojakom, da ' bodo o prvem Božiču, to je še isto leto doma. in da bodo praznovali t s svojimi družinami zmagovit Božič, namreč zmagovit v kolikor pride vpoštev Nemčija.
Kajzer je rekel, da se bodo nem ški vojaki radostili ob Božiču ter! uživali darove svoje zmage. Pri' tem pa ni pomktlil, da bi nemški vojaki slavjli Božič z okrvavlje-
nimi rokami, omadeževani s krv, jo neštevilnih žrt«*v v Belgiji in Kraneiji, ne le s krvjo vojakov in mož. ki so se z orožjem v roki p »-, stavili nasilniku nasproti, temveč s krvjo nedolžnih žensk in maju nih otrok, ki so padli kot žrtev nemškega pohlepa in nemške p > divjanosti.
Vse lo je obljubit Kajzer sv.» jim vernim in zaslepljenim voja kom. Prišlo pa je drugače. Ko j» prišel prvi Božič, so bili Nemei sj-«*« globoko v Kram-i j i. so slavili številne in velike zmage tako na /apadu kot na iztoku, a o kaki končni odločitvi ni bilo ne duha it" sluha. Vsled tega so moral 1 nemški vojaki praznovati Božič na bojnem polju, v za kopih Francije in na neizmernih in zasneženih stepah Rusije.
Prišel je drugi Božič in še ve«I no je hrumela bojna vihra. Nemci so razširili svoje zmag«- ter živel v trdni veri. <ia je to zadnji Božič ' katerega praznujejo na tujem it z orožjem v roki.
Prišla sta tretji iu četrti Božič-Nemei so š»* vedno živeli v hla/. nera prepričanju, da bo končna zmaga na njih strani.
V tej veri jih je krepil kajze. sam. dasiravno je moral hiti v sr •"ti prepričan, da se ne more traj 110 vstavljati pritisku celega sveta in da je vsak boj proti pravici ir • resnici za trajno neuspešen.
Medtem časom so izvršili Xem .*i 11.-številno grozodejstvo, kajli s silo .no hoteli prodreti skozi zid. k jih je o {»dajal ier navdati svoj, i »ravprolnike z nekim strahom ii obupom. Pri.Vli so potapljati ne oborožene in miroljubne potniške? ladje, na katerih so sf nahajale ■ženske in otroci, ki niso ničesar zakrivili in ki so postali žrtev nemške oholosti. Potopili so 'Dusita-j' nijo' ter proglasili neomejeno voje * 'vanje s podmorskimi čolni.	1
Edina velika država, ki še ni bi- ( 1 la v boju, namreč Združene drža-j* ve severne Amerike, je bila v veli i ko večji meri kot katerakoli dru 1 ga nevtralna država prizadeta 1 vsled zločinskega vojevanja nem 1 1 ških vojnih gospodov. Xič niso po-j magaie vse prošnje in nič niso po 1 magala svarila, katera je izdaja!1 •
predsednik Združenih držav naj1 noslov Nemčije. Xemei so se roga i li tem svarilom Amerike ter izjavljali. da Amerikanei kra-rnarski narod. kateremu je dolai nad vse in ki bi prodal za dolar svojo lastno dušo.
Itekli so. da ni Amerika v stanu' poslati preko oceana niti ene lad! dje z vojaštvom, kajti slednja bij gotovo po>tala žrtev nemških po«l i moiskih čolnov, nakar bi se Ame-i rika prestrašila ter prenehala s > pošiljanjem vojaštva v Francija Vse te špekula«*ije nemških voj i nih gospoilov pa so se izkazal« kot niče ve. Ko so Združene drža ve napovedale Xemeiji vojno, jr bil vsakdo izmed nas, ki je zašle ' doval vojne dogodke, in ki pozna obenem velikansko silo vtelešeno1 i v ameriškem narodu, prepričan i da je bila Xemeiji zadnja ura in: da bo prej ali slej poražena kot j | ni bila še nikdar nobena država! i'na svetu.
> Mi, ki smo živeli tu v Ameriki' i i smo bili prepričani, da se ameriški j - narod ne bo vstrašil nobenih žr- j r tev, ne človeških in ne materijal j nih. da pripomore stvari pravice in resnice do zmage, rj Mi. ki smo poznali neizčrpljivc i I vire Združenih držav, tako pleat i človeškega materijala kot glede p. naravnih virov, smo bili uverjeni

M IE ONIM, "jI	0 B RE V O L J E ! g
HC^ "	Wk - o 2MM <> l^sT —thh

Vesele božične praznike želi
vsem naročnikom
Uredništvo "G. N."
*	v
I
da bo postavila Amerika v naj ( 'krajšem času na noge veliko ar-j mado, določeno, da vrže koiu-no in ; odločilno utež na tefitnico vojne ! sreče.
Nemški vojni gospodje pa so bili drugače prepričani ter tudi v tem smislu govorili svojemu na : rodu.
Xajbolj gla-ni med njimi so bi li časnikarji, ki so danzadnem 1 smešili ameriški narod in njeun : vega predsednika in ki so nada
j 1 jevali s smešenjem eelo potem, ko i so nemške armade doživele pri: Chateau Thierry svoj prvi poraz! iz rok ameriških čet.	j
Drugače pa so bili poučeni nem-| ški vojaki na fronti, ki so pisali, domov, da se bliža ura odločitve in da se nemške armade ne bodo več mogle dolgo vstavljati silnemu pritisku zavezniških armad, ki je postajal od dne do dne bolj neznosen.
i
Tako se j«' polagoma vstvarjalo'
j v Xemč>ji razpoloženje, ki je na j ruden način nasprotovalo trditvam ji/, ofirijelnih virov, da je morala i nemškega naroda in nemških ar-j mad neomajana in da prenese lahko Nemčija še na la J j nih pet let vojne.
Kot je bilo pričakovati, je prišel polom nenadno in skoraj ne7 pričakovano. Dočim so zavezni-I ške armade počasi in z velikim j žrtvami gnale nemške čete pred 'seboj ter jih potiskale nazaj iz
Sveti večer
cAnton cTWedved
Ah. nikdar in nikjer iz, duše se ne lovi spomin na sveti večer \ predragi roistveni koči.
Ni lepš<*ira glasu v nobenem čuti veku, l-*t !>t-~-t'i: "" Slava Bogu in mir na zemlji človekuT"
A danes mračen duh po zemlji se ozira. Mogočno ud=:rja na sluh vihar sovraštva, prepira.
Med seboj si ljudje zažigajo kadilo, prerokov jasne glave zatirajo s kruto silo.
In jaz razumem svet. Vzdihuje kot iz srroba: Kje doba otroških je let. kje volje blage je doba ?
Pogodu j i in je Job. ker rojstva dan preklel je. a ne. ker bolezen gob uda no nase prm-zel je.
Potlačena od spon v strastrh jim duša tone. srebrnih, železnih kron ne dajo za večne krone.
Ah. nikdar in nikjer iz d;išc se ne loči spomin na sveti večer v predragi roj-1 ven i koči.
In to je sladki mir, ki v svet ga razodeva narodov dobri pastir kot deteee malo iz hleva?
Besed njegovih zvok nor o j ni i v srce poje: ' l e niste kakor otrok, v kraijestvo ne pridete moje."
Po štirih letih vojne
Francije in Belgije in dočim so' se ameriške čete na desnem krilu d«»lge fronte bližale nemški meji j se je vršila v Nemčiji ona velika' izprememba v naziranju ljudi, ki predstavlja prvi korak k temelji ti izpremembi obstoječega reda Število nezadovoljnežev je posta lo od dne do dne večje, a ti neza-dovoljneži niso bili raditega prav nič manj Nemei iu prav nič man; zaljubljeni v moč nemškega naro -la kot junkerji in generali sami Nemški stvari so hoteli pripomoč:. do zmage na drug način kot pa oni. ki so do tedaj vodili usodo Nemčije.
Hodili s«i lt* ilrugo pol k iste mu eilju.
Kadi tega vidimo danes, da ne govore nemški voditelji, soeijali-stični in drugi o kakem porazu nemških armad temveč o slavni zmagi nemškega orožja. 1st": napuh. ista bahavost in prešernost vledata v Nemčiji prav U.ko kot sta vladali od nekdaj. : Zavezniški narodi, ki so z velikanskimi žrtvami štrli moro pru skega militarizma, pa morajo sedaj tudi izpolniti vse. kar so obljubili in vse, radi česar so šli v boj.
| Slovesno so izjavili, da se bore proti avtokraciji, v katerikoli o-biiki, da se bore proti imperializ-* mu iu naj se pojavi tu ali tam, da se bore za uveljaveljena načela svetovne demokracije in za prostost vseh, še tako majhnih iu do-sedaj še tako zatiranih narodov in : narodnostnih skupin.	|
.S-daj, po veliki zmagi, kater*, so izvojevali, jim je dana prilika in polnomoč, da dejanski izvedejo iu ne da bi jih kdo oviral pri i tem, vse. kar so hoteli izvesti in za kar >o se borili.
Svoboda malim narodom!
Med te nerode je prištevati tudi naš slovenski narod, ki je živel nad šeststolet v suženjstvu, izro-j čen na milost in nemilost, sedaj j temu. sedaj onemu tujemu gospodarstvu.
V resnici se moramo čuditi ži lavosti in življenski moči našega, malega naroda, obdanega od vseh mi s sovražniki, da je zamogel' j preživeti tako dolgo dobo zatiranja in nasilnega potujčevanja. Strmeti moram vspričo njegove v o 1 je do življenja ter biti obenem! hvaležni svojim pradedom, ki so imeli vedno v mislih staro pravdo, namreč stare in posvečene pravice slovenskega naroda.
Tudi v najhujših časih naši pra-1 detli niso obupali, temveč nemo in i vdano trpeli in upali, da bo končno vendar napočil dan prostosti ki bo odškodoval unuke za \sa trpljenja, ki so jih pretrpeli sami. —
Sedaj je napočil ta dan, a na obzorju že preti druga nevihta, kajti našemu narodu preiskuse-nemu v trpljenju, preti nova ne-I sreča.
! Razdeliti ga hočejo ter odtrga ti o,l njegovega telesa precejšen del in lahko rečemo najbolj zdra vi in korenjaški del, naš kršir, Kras, zibelko slovenske svobodne misli in slovenskega odpora proti vsakemu sovražniku naroda.
Preiskušeni v boju z Benečan' so vstrajali naši notranjski in go riški rojaki na svojih postojankah ter čuvali našo slovensko zemljo proti pohlepu beneške signorije.
Z iste strani nam preti nevar nost sedaj. Združeno italijansko kraljestvo, kojega nekateri upliv-; ni predstavitelji so najbrže poza-;bili, da se ima zahvaliti Italija j svoje združenje edinole domoljub;
ju in požrtvovalnosti italijanske* ga naroda samega, ki se je na vsak !način hotel iznebiti tujega gospod-siva. Italjanski narod je hotel biti sam svoj gospod na svoji zemlji. ne pa pokoren gospodarju tuje krvi. ki nima nikakega razumevanja za dušo naroda.
T«>, kar so zakrivili nad italijanskim narodom različni krvo-t«»ki habsburške krvi, skuša sedaj italj nska irredenta zakriviti na<^ precejšnim delom slovenskega ir, hrvaškega naroda, ki noče ničesar vedeti o kaki vladi tujca in ki noče iz dežja pod kap.
t e bi prišel ta del slovenskega in hrvaškega naroda pod italijansko vlado, bi s tem le menjal gospodarja ter bi ne bil deležen svo-bode, katere se je obljubi'o vsakemu narodu iu neodvisnost", katero je zajamči! predesdnik Wilson vsakemu narodu po jasno raz-vidn.h narodopisnih mejah.
Prepričani smo. da bo mirovna konferenca, ki se v kratkem se-stane v Parizu, resnično to, kar mora biti namreč končni tribunal ki bo delil pravico vsem tudi najmanjšim narodom ter ugodil njih hrepenenju po svobodi. Sedanja mirovna konferenca ne sme bit! in tudi ne bo to, kar so bile mirovne konference ob sklepu prejšnih »vojn. Takrat je par diplomatov držav, zapletenih v vojno, brez vsakega obzira na prizadete narode iu ne da bi se dotične narodo vprašalo za njih mnenje in njih voljo.
| Sedanja mirovna konferenca ima namen, za vedno izčistiti o. zračje, izpuliti korenike zla, iz katerega so se porajale vojne v red-;iiih presledkih ter položiti temel; za bodoče soglasje in bratstvo med narodi sveta.
Vsled tega ne more biti, ne sme biti in tudi nikdar ne bo sramotna kupčija z usodami in življenji jelih narodov.
| Kot že rečeno, se bo polagalo na tej konferenci temelje za lepšo in j srečnejšo bodočnots človeštva za j prenehanje klanja in prelivanj^ j krvi in za pričetek milenija. svo-diode in udobnejšega življenja kot i je bilo dosedaj.
Izvršile so se silne izpremembe, tako velike v svojem obsegu, da jih človelc niti pojmiti ne more. ! Naša naloga bo zanaprej, skrbeti zato, da bo ostalo vse tak«v kot se bo določilo, če se bo pa moralo izpremeniti, naj se izpremeni na boljše, ne pa na slabše.
Se neka novica je navdala ves svet z veseljem in zadovoljstvom.
Sveta dežela, iz katere si prišli najlepši nauki, ki so dali podlage moralnemu življenju, je osvobojena.
Mesta in vasi, koder je hodil naš Izveličar in učil, so v kristjanskih rokah.
Raz poslopij v Betlehemu, Na-zaretu in Jeruzalemu na vihra vee polmesce, znamenje največjega zatiranja in fanatizma, pač pa z«t-stave svobode in odrešenja.
Zopet bodo romali na grob velikega Jeruzalema tisoči in tisoči, tisoči in tisoči bodo obiskali kraje, o katerih jim je pripovedovala mati ter obujali spomine, ki so najdražji človeškemu srcu.
Veliki osvoboditelj je izročil zopet kristjanstvu vse, kar je bila nekoč kristjanska last.
Letošnjega Božiča bo vedelo vse človeštvo. Umevno je, da bo veselje zmagovalcev večje kot pa veselje premagancev. Pa tudi premaganci naj bodo zadovoljni, kajti konec vojne je napravil konec one silne more, ki jih je thnčila.
Rojakom in rojakinjam voščim vesele božične praznike.
Frank Sakser
OLAS NARODA. DF^. 1<>lg
Wilson protilaškim zahtevam
PREDSEDNIK WILSON SE JE POSVETOVAL Z ITALJANSKIM KRALJEM TER MINISTROMA SONNINOM IN ORLANDOM. — PRAVI, DA ZAENKRAT ŠE NE VE, KAJ BO DOBILA IT ALI-i JA. — IZJAVIL JE, DA BO PODPIRAL NJENE PRAVIČNE ZAHTEVE. — FRANCOZI SO PROTI ITALIJI.
Pariz, Francija, 20. decembra. (Piše W. Durantv.) — Danes j? bil italjanski dan. posebno z ozirom na predsednika Wilsona.
Dan«*s zjutraj je sprejel v avdienci italjanskejra min istrskega predsednika Orlanda in barona Sonnina. popoldne pa poslanika Pa-; pea. Proti večera se je posvetoval z italjanskim kraljem. Pogovor je bil popolnoma zaupen.
Značilno je to, da se je vprvič predsednik Združenih držav posvetoval z evropskim kraljem. V s«* cerimonije, ki so običajne pri takih prilikah, so odpadi«1. Kralj in predsednik sta se pogovarjala tri-četrt ure. Oba sta pozneje izjavila, da sta zelo zadovoljna, ker jim, bila dana prilika za tako zaupen in prijateljski pogovor.
Predsednik bo odpotoval v torek v Chaumont. kjer bo preživel sveti večer med ameriškimi vojaki. V Pariz s** bo vrnil na svojem potovanju v Anglijo.
Predsednik 1"» reševal vse svoje oficijelne posle in zadeve v Parizu. Brez dvoma bo posvetoval tudi v drugih deželah z raznimi državniki, toda ta posvetovanja ne bodo oficijelnega pomena.
Zgodaj zjutraj je govoril predsednik Wilson z italjanskim ministrskim predsednikom Orlandom iti zunanjim ministrom Sonni-nom. Oba sta mu natančno pojasnila želje Italije.
Predsednik Wilson zelo simpatizira z aspiracijami Italije, žnjo se pa NE STRINJA POPOLNOMA.
Predsedenik Wilson je odkritosrčno povedal ministrskemu predsedniku Oriandu in baronu Sonninu, da NE VE, DO ČESA JE ITALIJA OPRAVIČENA.
Zatrdil jim je tudi, da bo podpiral vsako italjansko akcijo, ki* bo — PRAVIČNA.
Pariz, Francija. 20. decembra. (Piše C. A. S«-hb*n. > — flot o vi franeoski krogi javno izjavljajo, da je Italija stopila v vojno samo i na podlagi tajne pogodbe, katero je sklenila s zavezniki.
V m m je znano, da .Jugoslovani odločno proti Italiji in njenim imperi ja)istienim zahtevam.
Ootovi franeoski krogi naravnost in javno obtožujejo Italijo • da hoče imeti preveliko plačilo /a svojo vdeležitev v vojni.
Francija si /.* več tednov prizadeva pregovoriti italjanskega zu nanj'-gc ministra Sonnina in ministrskega predsednika Orlanda. I.j naj Italija nekolil o opusti od onega, kar ji obljubl ja Londonska pogodba »»lede vzhodne .ladranske obali.
Oba ta pa odvrnila, da Italija ne bo odstopila niti inča obljub Ijeneg-a ozemlja.
Orlando je tudi odgovoren za agitaeijo. da naj Italija še ne demobilizira svoje armade. To je po njegovem mnenju potrebno vsled raznih gro/en j Jugoslovanov.
Pariška javnost velika bolj simpatizira s pravim naziranjem ojih političnih voditeljev, kot pa z idejami, katere izražajo v svo-
govorih na raznih banketih.
Ko so pred meseci v Londonu praznovali "Italjanski dan", s?
icozi niša popolnoma nič zmenili za to slavje.
In sedaj, ko je italjanski kralj obiskal Pariz, so bile demon-| stracij zelo hladne.
Sprejem Viktorja Fmanuela se ne more niti malo pri mre jat i navdušenimi sprejemi predsednika Wilsona. belgijskega kralja i.i kralja fleorga.
Internirani
Mackensenj
___
London, Anglija. 20. decembra.. Anisterdainski jmročevalec Daily Kxpr.-ssa pravi, da je feldi..«i'šal Mackensen. ko je bil interniran na gradu Kot h kot '-»osi" grofa Karolyija. žalostno vprašal, ako nemške vojaške oblasti vedo. za ".sramotno postopanje", ki je bilo! njemu dodeljeno.
"Da, vedo", je bil kratek odgovor grofa Karolvja.
"Potem > m v jyesni. i zapuščen" je rekel >Jackensen Kakor pravijo brzojavke i/. Budimpešte na nemške liste. "so mu solze stojnic v oči in prizor je bil skrajno | mučen' \
Ko je Mackenseti prišel s svojim št-ahom na železniško postajo v Budimpešto, ga je sprejelo 20" ogrskih vojakov pod poveljstvom revolueijonamcga častnika majorja (ieroe. Major je rekel:
"Obvestiti vas moram, da bode ta vi in vaša armada v soglasju z naročilom francoskih vojaških o-blasti internirana na Ogrskem."
Mackenseu je protestiral ter je prosil za dovoljenje, da bi sme1, o zadevi razpravljati s svojimi štabnimi častniki. To mu je .bilo dovoljeno; ko pa je posvetovanje trajalo predolgo, je major v dr1, y sobo. rekoč:
"Dovolim vam 10 minut, da po veste svoje mnenje; 10 minut in niti trenutka več."
10 minut nato je maršal izjavil da je pripravljen iti. kajti nus', tein ča.soh je slišal, da je en madžarski kor dobil povelje straži-ti vse izhode z železniške postaje ter da se je celo polastil lokomotive njegovega vlaka.
_
^ Nemške lokomotive
Pariz, Francija, 20. decembra Kakor pravijo berlinska poročila ki so prišla tu-sem, morajo Neme' izročiti zaveznikom pred 26. de-eembrom 1700 lokomotiv. V času od 27. decembra do 6. januarji) ter od 7. pa do 16. januarja vsaki-krat po 1700 lokomotiv, skupne 5100. Zatrjuje se, da bodo morali Nemci, ako m izročitev ne bo vq šila točno, za kazen dati ie 504
BREZPOSELNOST NA DUNAJU.
---
I
j Na Dunaju in v Berlinu je na tiso-] če ljudi j brez dela. — Nemški vo-l iaki rajše prosjačijo kot delajo Mnogi otroci umrjo zaradi pomanjkanja mleka.
London, Anglija. 20. decembra V Berlinu se nahaja od »i'1 do 7C tiso,", brezposelnih dejavev. Med temi je 7 tiso.'- kovinskih delavcev. Me<l temi pa niso >tavkarji katerih število pa se vedno menja, ker vsak.In le malo časa stav ka. —
Vossische Zeitung pravi, da stalno narašča število takih vojakov ki beračijo, medtem ko je mnoge dela in se pritpžuje. da je tinli pobiranje odpadkov ne zadovolji-! vo. odkar vojni ujetniki ne oprav Ijajo več tega dela.
Zaradi pomanjkanja hrane jf položaj na Dunaju zelo žalosten
Stradajoče matere nikakor nc morejo dobiti mleka za svoje otro ke, ki umirajo v velikanskem številu. Matere t ti« 1 i nimajo *povoje\ za svoje otroke, in jih morajo za vi jat i v cunje ali pa v časnike.
Minister H an u seli je danes naznanil. da je 4H tiso," delavcev brez dela. ker ni premoga.
Wilson bo šel v London.
Pariz, Franeija. 20. decembra Predsednik Wilson bo takoj po tem. ko bo imel božični obed ; ameriško armado na bojnem polju odpotoval v London. Predsednik i se ne bo takoj vrnil v Pariz, temveč bo najprej obiskal opustoše-ne kraje v Franciji in Belgiji, pri čakuje se ,da bo zoper v Parizu okoli 4. januarja na predvečer prve seje med zavezniške konferenc; (». januarja.
i
Hindenburg.
Pariz, Franeija. 20. deemhrn Feldmaršal jo hrzojavil v Berlin vladi ter sporočil, da namerava napraviti novo fronto šest milj za nevtralno črto. katero je določila . pogodba premirja.
Vlada je prosila feldmaršala za pojasnilo, toda še ni prejcia nika-i kegm odgovora.	__	'
THc harbor of brfcst	a^ »t.s.
PRISTANIŠČE V BRESTU, KJER JE STOPIL PREDSEDNIK WILSON NA EVROPSKA TLA
Avstrija je slaba
Avstrija je preslaba, da bi mogla sama obstojati. — Iz ekonomskih potreb bo morala biti v tesni zve zi z Nemčijo. — Ljudstvo aahte va republiko.
Dunaj, A\sirija. !'» d-«•« mbra i'.» svojem /uuanji-m iniiiist r*-'t vu ; je .edanja avstrijska . !:id;i «d»j.l vila Mvoj ii;ii-ri. katerega !»•. fii«-. ( lo/i.a mirovni konf« r«-i:«-i.
Načrl sloni ua prin«*ipu pra ve-.* saii«MidiO«*evau ja narodov, /a k ter", iiačrl so se nemški u;;ro !i hiv ^ Š-* A v--.* rije že odloeili.
Nemška Avstrija fui<-akuje ..• * entente in Amerike, «la ji bod<» dale jamstvo, da se bodo ii priu , eipi upoštevali, ko m1 bodo določevale njene meje in urejevala n.te-j r.;' ui.ša. Avstrijski Neuiei :.-kieiioj žele. da •><■ jim natnčno začrta nji j hova iiaroi.ua meja, ve lo pa tn i: da bodo izgubljeni nekateri j m hišk i otoki sredi slovanskih dežel.
Avstrija bo predlagala prebis-■it nod nevtralno kontrol«., da se odloči prava razdelitev zemlje Vlada je mnenja, da se bo mar.d; neinška Avstrija na ka!; način z\e. zat. z Nemčijo, ker. je p red a ha ako bi bila prepuščena sama sebi
Dežela je revna in gorata iu i i-kal.or ne more pridelovati zado^t-in'ta živeža; nima ».urovii: in n< i tujih trgov za j>ro iajo indu-irij >kiii i/.delkov. S.vmo zveza - Kako veliko državo more rešiti deželo
Vlada misli, da bi liiTa taka /.veza v soglasju z voljo naroda, k; si samo želi. da bi dobil i-te pra-viee, katere so iskali in dobili drugi narodi prejšnje dvojne monarhij«? s pomoč j ► entente.
Avstrijska vlada bo odločno na sprotot-ala nameravani zdmžitv' >e\erne Tirolske in šolnograške 7 Bavarsko, ker bi Avstrija s svojim neproduktivnim ozadje osta la na stališču. l<i ne bo imelo para v zgodovini.
Nemška Avstrija se je skoro »o-iila-.no izrekla za republiko. Xovi. vb:da odločno izjavlja, da Ijud-stv.» ne bi bilo zadovoljno, ako bi se vrnila monarhija. Zaradi tega se pričakuj«*. «la mirovna konfe rei;va ne l»o odločila monarliistič-ne oblike za nemško Avstrijo.
Ya zahteva nemške Avstrije, da se jim prepusti, da sami odločij« ob'iko svoje vlade, ima svoj i/voi v ^ovoriei. «la nameravajo zavez nil.i zopet postaviti Ilal^shiiržain na avstrijski )»restol, da bi bil: protiutež liohenzollernskemu vj>li vu. —
Tukajšnji ofieijelni k?-«igi ne m * »-rej. 1 razumeli. k;ik interes m«»rej«» im ti zavezniške vlade ]»ri teia. da zahtevajo monarhijo za Avstrijo.
Ne glede na stalno naraščanje d« ruokratičnega mišljenj., tekom vojne in na izvanredno uep«»pu larnost vladarske hiše je prebiva-stvo nemške Avstrije mnenja. «ln bi zopetna obnovitev monarhistič-ne vla«le bila ze deželo pretira ga kajti celo prejšnji državi s 60 milijon iprebivalei je bilo vzdržavanje cesarja in nič manj kot <50 nadvojvod in nadvojvod in j prey
težko breme.
Kaj takega bi bilo se.lanji državi. ki bi p«i,l najboljšimi okolšči-naini imela komaj 9 milijonov prebival cev, absolutno nemogoče Te-I ga mnenja je vse prebivalstvo in «*elo tirolsko iti solnograško, ki je bilo prej tako zelo v«lano eesarski hiši.
I Ofieijelni krogi zatrjujejo^ da
NEMČIJA JE UNIČENA.
London. Anglija. J<». decembra , !*oročeva!ee i.nid«Mis.i«-ga I ••
ri\ p! *' -s;; IJ. 'i' dre " I se	,
pog«iVarial v lierlinu ravnat«*- . ! ijeia .-:« k«: ič»i" druži" dr. Unth * ' ! na 1-0:11. i je rek« ! ; i "Nemčija .i«- uničena za ".«.- i'* doč ii ei-Merra-ij. '1 ■ j«* največja i o<: r«-ča. ki .•« Kdaj zadela k:»k.
de/-i.» "JI It HI !• i i i! I .'ličen.
polil ičiio. uainstrijf ih» in « - • i
no!isk«».
Toda eeii li.il'i.d Š«* i •■ v' J-..u« 1
-ir, -Povedal - ii' l-«'šiis.. nai'udil da I. • r/„.ji» . vojm). n.da VSJ.i. I«! e i j i I ie |pO--ai«*Ii'»V;,{.
Imamo Tu nniljonov j»reiov..; ci-V. 1'oloviea ' e !i Uiol'e živeli ' i< 1.1. kar zrasle na 1 • ši ; • : • pa s«- 1 r»j.';e 5od *«j-•. I>. ne;i ;><•' -j vie ; živi "i ind astri je, za kalen [se »^ora knp.tii ves materi>L
j N s«* k'"doli:jt. -o š 1 : l. k.i '. jAlzaeij.i in Lotarii:ška v-ein i■ i■ liiiki. Nevarnost je. tin i/.;i biiiio še druge «!■:•• n:;š<- de/.«*;«* zlasti datisko in ptdjsko o/.emije Ivi J«' pa v rcsniei m inško.
Poleni pa pride š<* odškodnina
A ko bo i'dŠK>dnii:a vi-tma t«* ia.f
J>odo «d»n sti iii •> Ij.iač !:i por*ab:!a
naše prihranke in imeli i > In.ia ,
ničesar. - čim.ir* i»i razširili i:.du-
strijo. < fne razvalin«- 1 /♦* pr« ! 11.1 1
mi in pričel -«■ ho v.dik val i/so i
ij* vanja najbrže v .lu/iio Arner: 1
ko. proti ll;'!inem Izt«iku in 1.0 ' .. ,, , j -» lato v Ka-ijo. "I" 1 h * lia ih«. j ne ■
varna -i var i'i po--e ii«*a (»•> i.;! : !
kazniranje Kvrope
Ako b«i Nemčija izgubila svoje važno stališče. Im< to -najSdj ne-1 varen d«.godek v /godovini. 1're. 1 ali sU*j bedo vzhoilni U iiodn; p.i 1 iskali na zapadno eiviiizaeijo."
<»le«le prehrane jc rekel Ha;lie-nau :
N«inČ.ja je bila tri leta lačna toda še ne strada. Vsakdo, ki vidi Nemčijo, bo lvkel. da zdaj š« ne >trrtda. in to je p«»po'.ni.nta r« < nično. Ako pa govorite o obstoječih zalog.- h v Nemčiji, teda j morate v resnici reči. da bodo /a ;<>»«* v dveh mesecih porabljene. In ako bodete do Tedaj odlašali s pošiljatvijo hrane. b«» prepozno, kajti 70 milijonov ljudij ni Tako u ti ko prehraniti kot 7 miljonov Melgijeev. Ladje najvažnejši f; ktor \ prehrani Nemčije."
"Ako zavezniki ne pošljejo v dvom mesceih hrane, kaj se b<i po '«:n zgodilo?" j«- vprašal por«iče va Tac.
■'Nemiri in bolezni", je bil odgovor.
"Bela kuga" razsaja predvseir med delavskim narodom. Ali jc more podedovati otrok po svoj' materi? — Odgovor nato najdet« / SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919.
je -e.lanja koalicijska vlada po slediea potrebe in najbrže ne bo stalna, ker se stranke neprestano pi pirajo me,l seboj. Pri vsem tem pa je vlada prepričana, da prebi va'st vo ni naklonjeno boljševizmu. —
^'^a bo«ločnost je odvisna od ti ga, ako se posreči vladi najti za-J dovoljive vire živeža in premoga da >«* odvrne katastrofa. Pred vn' ih neobhodno potrebno, da se mlvrne od naroda mizerija. V Jej zadevi se vlada pc^polnonia zanaša na pomoč entente.
Navliz nasprotnim vestem v nev. tralnih državah se je izvršila de-mobilizaeija avstrijske armade > veliko naglico in brez nereda.
Potop nemških ladij
Nekateri hočejo podpirati izjave predsednika Wilsona, du, ta vojiii ni lemeljila na pridobitvi.
Washington, h. 1 .. 20 •!«•«•. -
l/. !;.iri/:i >«• |hi (HM. <l;< ^ . ;:no-ri
d-:«-♦!;.. i >k.en;i: na mirovn . a.	/;:«jiiv;ji'j.i1 j po; ..p pre
■ '•■ ii s..-v ra/nili l«<«jntii '..»dij l«-i
1 pirati vsaktjuii po^kn^.i »la !» I»* t- 'jne :.:dj.- razdelil; 1 ta J«»dlag i'; -it. I a: le j." iti ...s ta ali «.o:t rtr• j» 'ia:*ie;i -*.;i . « '.l:lUi»V.
I...' v/.imk ...	:iil.M-e navaja
' <:. ii.»čej«, na ta način materi .;a- j .'"«ip;ra i izjavo pr.*ds«-tlni Ua .ViS«»iia. j< rekel. «i;t ta voj :..:	iin-iji!;: na nap.««la ali pri
«'• : I i % I lastnine".
i . ,<.eeit' . \'reči i»roč milijon •; e .a rje v vr«*.lno>ti edinole V U; i-i a. <la preiriičaino >«*be iii eel/ «i. \ ključno Nemee. da -m«> go varili re>uieo. k<» smo ir«hii. d: sii. . si o j »iii brez vsakih sebičnih nt«; Ivov v vojn;., pot«*m se ne m<» : re uičesar reči proti predlogu, daj s«- pošlje nemško brodovje na dur ... .: ja.
. ]>a nekaj ljudi. 1-i mislijo, daj je /;:ve>r naše lastne bodočnost ' namena zailostno moralično var 'sf. o. Zavezniški narodi vetlo. da '>o .iii naši nameni čisti. Kar sc 'lie- Nemcev, bodo dvomili <> od-' , ::r":čnosti naših dejanj in na ! rimo kar h«ič. :ao ter nas hod« ' I ra ventega š«* smatrali za beilake ke: uničujemo Tako množino dra ! g«-.-ene lastnine.
<'«• je sploh kaka stvar v kam p; ji proti 1 rat en ju in trošenju ka'ero smo vodili po ccii deželi od <*. ]<■> -lin« siopili v vojno: če ;ma •v. uge" i j varčevanja sploh ka* po lien in kako etično sank -ijo; «"•• je ;l««br«». razven tekom vojeva tja. uničevati la>tniu«i. katero «j« la! ko uspešno porabi v ]>: id člo vestvn. potem je nameravano 11 ničenje zajetih nemških bojnih ladi j velikanska zmota in napaka Predsednik Wilson je odšel \ Fram ijo na parniku "Ge«»rg« Washington**, nemški trgovski la «l.i . kat»M*e mi zajele Združene «lr-ža" «* v ameriških vo lah ter izpre m< nile v prevozni parnik. Zaka.', n< potopimo tega parnika in " Le vi; ;liana", prejšnjo nemško ladj« Vaterland'' ter vse ilruge nem šk ■ parnike. katerih smo se polastili na podlagi vojnega prava'. Prav toliko smisla bi bilo v takem ih.jauju kot je smisla v namerava nem potopu nemških bojnih ladij ki -o se vdale, "«la hi se stem ma te« ijalno p< hI krepilo izjavo pre«l s«*dnika Wilsona. da vojna ni t«* int-ljila na napadu ali na jirilašča-nj 1 la nine.
V najslabšem slučaju moni !>i:i na sto1iso«"e dolarjev vrcilno-s'i mi-nemških bojnih ladjah. Za kaj hi se te lastnine ne izpremeni-v denar ter ^ slednjim po«lpir:i-lo nedolžne žrtve vojne?
Boji v Rasi j i.
I
Paris, Franeija. 20. deeembra j Ruske prostovoljne čete s«» »»ogna 1 le holjševike iz pokrajine Pijma
vzhodu.....I Arh;iiigeteka. Kmetj«
v starosti «xl IS. do 45. let so se v 1 em okr;iju organizirali in se ju i naško b«»re proti boljševikom-
Kmetje so poslali narmlu Severne Rusije poziv, da mobilizira vsr svoje sile proti boljševikom.
Protirevolucija
GENERAL LUDEKDORFF JE V TESNI ZVEZI Z BOLJŠEVI ŠKIMI AGENTI NA ŠVEDSKEM. — EBERT IN SCHEIDEMAN N. — EBERT BO IMEL V NARODNI SKTJŠČINI VEČINO — ZAUPNI DOKUMENTI.
London, Anglija, 20. decembra. — "Daily Kxpress" jr dobil od svojega amsterdamskega poročevalca brzojavko, da nameravajo nemški vojaški vo«litelji nov senzcijonalen udarec.
Bivši nemški generalni kvartirni mojster, general l.u«b uilorf ki uživa sloves j»rav«>ga vojaškega diktatorja, je baje v ozki zve/i z boljševi.Škimi agenti na Švedskem.
Iz brzojavke j«- tudi razvidno, tla bo im« I Fb.*rt najbrže :;2«'J «^bis.»v večine v naro.bii skupščini.
Vsi premogovniki v Šleziji so zaprti.
Berlin, Nemčija. 20. d«*cemhra. Tekom zasedanja kongresa sovjetov j.* bilo p reči ta 11 ill par zaupnih dokumentov, da nameniva začeti felt i marša I Himlenhurg s svojim štabom prol irev.dup jo. T«« nj« irovo namero >4n ha je o«|ohrila neiaški minitsrski pre.Ue Inik Kbeii in bivši finančni minister Seheid«*manu.
Rim, Italija. 20. decembra. - ■ ld«*a Nazionale" je dobila i' Herna brzojavko, da j«* bila ravnokar končana korif« r-n-a m«d hi. š;ai p'.velinikom nemške armade feldmaršalom lJind«id.iir-om io imperij; lističnimi agitatorji Vzbo.lne Prusije.
Hiinhnhurg je obiskal pruskega princa Henrika, brata nemški ga eesarja.
Pariz, Franeija. 20. decembra. 1" Vlada j«* vprašala llimbnbu -7	res "amerava vstanoviti novo fr«,uto /:, iU*vtrabio .-ono. t«.i
M4.sedaj ni sprejela od njega Š«- uohetie«;. otlgovura.
V	kratkem času bosta pnslana v Frankfurt «,», lieni dva polka aktivu«' armade.
Dopisnik zatrjuje nadalje da nameravajo začeti generalni mi-
lor Sehein h. fehlHiaršal Hindenburg iu general I......... ki p«.vel ju
je aktivnim eetam v Berlinu, protir.-vo'ueijo
London, Anglija. 20. «h*eembra. _ "(Vntral NVWs" je dobil, K o« lan ja poročilo, da je bila osnovana v Ber'inu 44Njiro«lna I i ga \ «Hm»n, so: bivši nemški kaneler ,,rine Maks. neo«lvisni so •'ijalist Haase: bivši poslanik v Združenih državah Bernstorfr* vo dja eentruma Krzberg.r: bivši nemški zunanji minister Nolf bivši avstnjsk, poslanik Hoh«*nlohe te,- kolinski kardinal Hartmaun
Dospel,, je tudi poročilo, da je Fhertov kabinet resigniral toda i.. |.oro«*iio še ni potrjeno.
Stressemann. vodja namdne liberalne stranke v Nemčiji je rekel. «la je nemška ljudska stranka v vs. h ozirib nasprotna soeijali sr..m t. r d;, se bo z vsemi silami borila proti njim
V	Frankfurti) se br. vršila dne 20. decembra v. liku sLupš-i..;, e«-nlrah»e stranke.
Javna mirovna j konferenca
Northcliffc zahteva, da mota biti
ro.rovna konferenco javna. _
Srednjeveški način sc irora zavreči
• Pariz, Francija. 20. deeembra I Lord NorthelillV. ki ji* hil načel uik angleške misije v Združene države in ki je ilane* prišel %• Pa i iz. je podal izjavo glede sv o jega "mnenja o potrebi javne diphuna-i«-ijep ri razpravah na mirovni konferenci. da bodo narodi vedeli, kaj st- sklepa na konferenci.
"Kar se tiče bodoče mirovne konference, ne more biti «dabše Iga", je rekel, "kot ozračje tajnosti iu polovične resnice. Do zdaj se š* ni povedalo, ak«> se bo mi-1 :-ovna konferenca vršila v soglas I iu z nazori, katere je podal pred ; sednik Wilson glede javne «liph» naacije.	1
Dnevi tajnih konklav so izmrli I lajna imsvetovanja s«) »n<*zdo in ! trig, samni'enja in prevare. Ni-! kakor ne sme biti .da bi -e usoda | v>eh narodov, velikih in majhnih odločila tajno. Ali se naj usod., miljonov ljudi na vseh koncih ze- • inoiJske oble prepusti na milost peščici zastopnikov, proti sklepi, katerih ni nobenega priziva? T< bi hilo zasraniovanjc principa sa mootl ločevanja svohodnih naro dov. za kar se je bila ta vojna i:* tudi zmagalii.
Delavci, ki so v tej vojni naj "olj prizadeli na izgubah življe uja. so razburjeni, ker se namera vajo izvršiti veliki svetovni načrti brez njihovega znanja.
1 z Londona se poroča, d; je dc-iavska stranka poslala naši vlad:! osier protest, ker .loz.laj še ni >10 ! rila ničesar, da hi bilo v pri lot jaf no.sl i.
Angleško časopisje iu ljudstvo >e hodeta združila v polni p«h|po 11 oko1' P»osv« tijei.il, id**j pred se«luika Wilsona. ki je rek.-l, da» je potrebno, da s«* podajanja, k"! se bodo pričela ti. iijanuarja v Pa i H'u, vrše javno.
Gotovo, da je >vet Že dovolj pre-i trpel zaradi tajne diplomacije da ie mogel spoznati, da je v tem o-zin. srednji vek nespravljiv z na-, meravano zvezo svolm.lnih naro dov. Mnog«, popularnosti je dosegel predsednik Wilson vsled tc-a ' ;ker ljudje. ve«lo. ^ on oče jav I 1 ne diplomacije, kap se bo „pošte-'
'valo tudi na bodoči mirovni kon ferenei.
Ker smo tekom za.hijih štiri bi P^>l let dovolj spoznali zlo tajno isti, smo zdaj po vsej pravici raz. »M.rjeni vsled govorice, ki oficijel-no »e ni bila preklicana. da bo mirovna konferenca odeta s Črnim ipregrijalom molčečnost t
HARDEN O KAJZERJU
, Amsterdam, Nizozemsko. 20. d.* ••enibra. — Alaksimiljan llanb n je v nekem pogovoru z niz../.-ni skim časnikarjem rekel, ,|a U,;vi •*«* Ii; 11 iioueev niso nič v primeri -skandahi/nim obnašanjem li«»
bel. '.:»II.TUee v. * * H.-jr.J,.,,	(,.r
U'< Vil j. m koznovau za sv«ije zločine iu je d.Hlal. da mu ni pomaga. liog. temveč vrag.
t ■ le«I«* noiiMiijegii pidožajii Nemčije je rekel:
"Nemčija potrebuje boljšega vodstva, ki hi predstavljalo vsako stranko do narodnega zastopstva kakor pa «ra ima s.-daj. Organiziranje državnozborskih sej. katerih sorijalni demokniti njso potrdili Iii bilo zeio nevarno. Potrebuje mo predstavnikov Nemčije, ki bi ka zali pravi položaj ziiitanjim Iju-' dem.
Naši <e«lanji sovražniki morajo 'postati naši tovariši. Prepričan sem, da si žele boljšega »wia. Za-jvezniki pravijo, da ne marajo za-jsu/.i iti Nemčije. t«»«bi mislim, da j samo vsled izkušnje. V-«ak narod ima prav;«* > do obstoja, ki v posta-: vlja nezlomljivo notranjo zvezo Predsednik Wilson je dal vse svo-je življenje za to idejo.
Samo Amerika more pomagati da se prenese ta položaj. Z dobro voljo se more za Božič sklenili za časna mirovna pogodba, ki In \st varila zvezo ameriškega, francoskega iu nemškega naroda. Sani«, potem - kri nc hi več zastonj preiivala."
Zopet nemška prošnja. Washington. D. C'.. 20. dce. —
Navziie temu. <la je državni taj nik Lansing pove.lal nemški vla; Idi. «la ni treba obračati se c-.liiu* mi Združene držav«*, je vendai nemška vlada poslala z«»pel prošnjo za izpremeiubo pogojev pre mi r ja in za hrano. Prejem proš nj< j'' bil danes potrjeii. i«.d •:«• ne ho objavil, ker jc ulična prejšnjim {prošnjam in ker je v nasprotju y 'določbo, da se morajo enake n..tc {pošiljati vse,,, vladam, ki s«, zve j za 11 • z Združenimi državami.
Francoske izgube.
I Pariz, Francija. 20. decembra • Kakor pravi socija lističu i posla-»lice Liicien. je hilo ubitih l.-JOO.OOt; |franc«»skih vojakov.
■ Kar se |:če Združenih držav, mi je hilo zagotovljeno, da uiti Franeija, niti Z.lruženc države ne hod«; f.iti naj man je kontrolirale kabla pri |»oši!jaujti f„ir«H il o potekn konference, razun v .slučaju, ko je treba določili, koliko v<*sti se more obenem poslati, ker so atlantski kabli že tako v veliki meri preofc. loženi."	__ 1
C LAS NARODA, 21. DEC. 1913
I zi svete dežele
Prihod Allenbyjevih čet v Jeruzalem.
PročeLna f.tran Božjega jnoba v jeru-zalemu.
Grob Marice Device.
Herodova vrata v Jeruzalemu.
Gen. Sir Ed. Allenby, zavojevalec sv. deželo.
Kapelica Rojstva v Betlehetnu. Zgrajena je na onemu mestu, kjer je bil rojen nas Izvelicar.
Zavzetje svete dežele od strani angleške armade se bo izkazali kat t Jen največjih dogodkov v vojni, kajti s tem se je iztrgalo iz rok Turkov najbolj svete kraje na zemlji.
Nemške sanji* o nepretrganem ozemlju kontrolo o<l Berlina do Bagdada v0 vključevale tudi kontrolo nad Mal<» Azijo in sicer p°i-toni Turkov. \* strašnem prebujenju je prešla ta dežela ki predstavlja člen med za pa d oni in or; jentom. pod upliv velesil, ki s«* bore za pravico vseh narodov.
Vsb-d nesvete ambicije takozv. krščanskega naroda pa je sedaj Sveta dežela oproščena za vse «"a-
i/. brezobzirnih rok Turkov.
Prejšnja zgodovina.
liojstna d« žela krščanstva je i loži vel a kaj pestro preteklost v /jToiloviiii sveta.
V prejšnih dneh so vladali de-/<*li poganski Kimljani. Ko pa j" postalo rimsko cesarstvo krščansko, je bila Palestina prvikrat vladana od krščanskega kralja. Kmalu nato. 1< ta	pr K r. so se
polastili sledil«"i Mohameda svetega mesta in mohamedanei in kri-stijani so pričeli z veliko vojno za nadvlado v deželi.
Vprizorilo s<> je Križarske vojne za osvobojen je Svi'te dežei-' 1 večkrat napravilo poskus, da se iztrga zemljo iz rok nevernika.
Leta 10."»0 je prišel Jeruzalem pod vlado Turkov in nato se je pričela grozovlada, ki je pr-tr« sala celo tedanjo K v rop o.
Veliko je število povesti, ki prepovedujejo o junaških vitezih, k« so pretrpeli nejzreena trplj^njd. ko so prodirali preko stotin milj puščave ter preko sovražnih de-žel v namenu, tla prinesejo mest n IHUtioč ter ga obvarujejo pred razdejanjem iz rok nevernika.
Leta 1090 so bili ti Križarji uspešni ter nanovo zgradili eer-kev sv. (Sroba. Njih uspehi pa v.i bili le kratke dobe. kajti že leta 1187 je padel Jeruzalem zopet v roke Turkov.
Orugič so bili Križarji iis-p.-šni leta 1220. a se jih je koneču© po-gu&lo i L svete dežele leta 1234.
Od takrat naprej je bil polu-rnesee simbol vlade in ponosni ter okrutni Turki so diktirali politiko v Svetj deželi, dokler ni — pred par meseei — za vihrala natl glavnimi poslopji Jeruzalema an-gleška zastava .ki je stopila na mesto Turške.
R tem se je za vse čase rešilo Jeruzalem iz rok nevernikov.
Zmagoviti pohod gen. Allenbya.
' ast zavzetja Jeruzalema p; i pada g*n«-ralii sJr Edmund A» leidu ut enetuu o»i j več j i h kavah
rijskih \...iit'-ljev Anglije, koj.--
•ria armada je morajizvojevati veliko .števil.> silnih bilk s Turki. Iztočno mi Jordana j.- in ka arabska armada delala v sogl.;>ju i veljnikom 4. kavalerijske brigad • Allenbvem. doeim je stala turška armada pred angleško, 1» roječ o ]25.000 mož, v kateri je bilo nekaj franeoskih oddelkov. Alien-by je vprizoril naval, ki je pietr-gal turško bojno črto. Potiskajoč p rot j severu so njegovi ljudje pr< koračili ravnine ter zajeli so-vražnika proti severu so njegovi ljudje prekoračili ravnine ter zajeli sovražnika s tem, da so mu odrezali pot proti Damasku.
Ta pot je predstavljala edino turško komunikaeijsko črto in v naslednjih par dneh je padlo Angležem v roke veliko število topov tu vojnih jetnikov. Nekako 20 tisoč Turkov je pobegnilo.
T'sod a Mezopotamije in Palestine je bila zapečatena z eno bitko ter pretrgana zveza med Turki ter svetimi mesti Islma.
Kot vojak, ki je zavzel Jeruzalem. je ] tost al Alh-nbv slaven in znan po celem sv tu. Basiravno i<* star šele 57 let. ima vendar za seboj dolgo dobo vojaških sku-
Šetl i.
Potem ko je bil vzgojen v llai-lenburv, je stopil v polk Innikill-ing dragoneev ter služil pri eks-pedieiji v Bečuana deželo let i 1SS4.-5. Leta 18*8 se je boril v Zulu-t h* že I i iu v Južnoafriški vo*-ni je bil uspešen poveljnik nekoga zbora.
Leta I*• It* je lul imenovan po-• Ijiiikoiti 4 kavaleri.fsKe brigade ter bi! kavaleiijski inšpektor \ easn. ko je izbruhnila svetovi. t vojna. < »d nO« ga <-a>a naprej je It! »>-i.iv i| častnik iiepi«*st a no / i pxsleii." Hi; ;; s.- ji- skozi eeio um kanje Angh /ev o ! Monsa iii sl;.,-* i bit kit nit Marni.
Po bitki ob Aisne je bil Imenovan povelju«kom k:; valerijskega zbora. Tekom prve bitke pri Vpres je držal Messines Ridge. V maju 1915 je prevzel poveljstvo nekega infanterijs lega zbora ter j< Imi pozneje načelnik nove tretje armade ot. Somme. Spomladi h'ta 1910 je hi I zaposlen na prvi dan bitke oh Somme. Tekom z?ni" h-ia 1 11> je izvišil nekaj sijajnega dela v zakopili. a ena nj.-gvih najveejii; prilik j'- prišla : a velikonočni pondeljek b-ta	je poveljeval desnemu krilu angleških sil veliki bitki pri Arra>.
Pri tem je ] il zHo uspešen, kajti njegovi možje s(» bili. ki so z■:-\v.i*li obzirno oiure/.jc b<t«leeih žie iztočno od Arras ter >i priborili pot skozi- dolino Searpe.
Meseca junija je bil imenovan ]>ovMjnikom angleških sil v Lgip-tu. odkoder je prod H v Palestino ter podaril krščanskemu sv. tu — Sveto deželo.
Smatrajo ga za izvrstnega vojaka. ki je vstrajen, odločen ter eden najboljših angleških gen ralov. Njegovi možje ga ljubijo radi njegovih sposobnosti v vojaških zadevah ter radi njegove dobrohotnosti do vsakega, ki vrši svojo dolžnost. Prebivalstvo Palestine.
V sedanjem času pripada polovica krščanskega prebivalstva Je
ru/aleina grško-iztočni eerkvi, ki je najbolj bogata in najbolj n •plivna med vsemi. Za grško-izto.-iii mi pridejo riiiiski katoliki, ki štejejo iifkako :».iMiO duš in ki tn-di ni-o ivvni gledt» posvetnega blaga. Najti j.* tudi nekjiko 50 > protestantov različnih izpove.hmj.
<Vlo ujesto je polno sjtominov na življenje in dejanja Krista. na njegovo trpljenje in na kruta za-sledovanja. katera s<t morali pretrpeti njegovi- apostoli za svoj«t vero. Jeruzah-mu se j,> zbrala tutli prva družba misijonarjev, ki -o odšli po eeleni svetu ozuanje-vjit evangelij.
Južno zapadno od mesta živi neka nemška kolonija. ki šteje nekako 1 tisto ljudi in kojih naloga je bila pred vojno regenerirati Turke. \* sedanjem času pa nihče ne veruje v tako regeneracijo, kajti velik del turških vojakov, ki so se i/v. zbali po nemške;.\ načinu, je zapustil ta kraj takoj v pričet ku vojne.
Zid je ljubijo Jeruzalem prav tako kot kristijani. a na drug način. V dnevih Ferdinanda in Iza-bele s<> bili Židje pregnani iz Slomške in nekateri med ubežniki liiso počivali, dokler niso dobili varstva pri sultanu l.-r se nastanili v majhnem mestu, ki je zavzemalo del nekdanje sijajne pre-stoli.-e Zidov. V Jeruzah-mu j«' najti židovske družine, hi lahk > za Jedujej® svoj izvor v nepretrgani črti do časov Ferdinanda iu I zabele.
Kristijani in židje v Palestini so tako dolgo živeli pod turško vlado, da so v zadnjem času mehanično pokorili se fem posta-
vam \ pričakovanju dneva, ko ne bo \>e to izpremenilo.
-Va tisoee- turistov iz vsake dežele, ki so obiskali svete prostor* \ deželi ter veliko trpeli v sled žalitev Turkov ter iiesanitarnih razmer, nam pričujejo, kako slaba j" bila turška vlada. -
Ti dnevi po so minuli, kajti kot v vsaki koloniji pod angleško zastavo. s.- ho napravilo tudi Palestino sanitarno. Zgradilo se bo dobre eeste in hotele ter poverilo javno varnost skrbi angleške policije. Potnik bo lahko šel v najbolj oddaljene dele svete dežele povsem varno, kajti kjerkoli vihra angleška zastava, tam vladala red in varnost.
<Vli svet se veseli, da je pripadla Angliji naloga urediti stvari v tej deželi na način kot je storila to Anglija v drugih krajih. Že je dovršena železnica, ki veže Kairo z Jeruzalemom ter s tem tudi egipčanski železniški sistem s turškim. To pa je seveda šele pričetek in kmalu bomo v stanu obiskati vse svete kraje v Palestini na sorazmerno udoben način. —
* * *
Ko je kajzer izvedel, da je pričakovali poraza v Palestini, je ha je ukazal, naj se oropa cerkev sv. groba njenih dragocenosti ter jih prevede v Berlin.
< V se ho izkaz:.Io fo kot. resnično, bo prisiljen vrniti te drago-ceuosii iu svetinje kot tudi vsako drugo stvar, katero »aro-pal.
Sveta mesta.
Cerkev v Bethlehemu, grajena na mestu, kjer se je Krist rodil
ter cerkev sv. Groba, zgrajena na mestu, kjer so ga položili v • rob, sta seveda najbolj posvečeni mesti v celem krščanskem svetu. Nobena izmed teh dveh cerkva nima ničesar umetniškega ali lepega v sebi. vendar pa obstaja njiju privlačna sila v tem, kar predstavljata.
Xeki Armenec, kristijan, ima pravico opravljati službo vodnika v cerkvi svetega groba. Ta vodnik vam bo pokazal okroglo votlino. obrobljeno s srebrom, ki predstavlja soglasno s tradicijo dejanski mesto, kjer se je postavilo križ.
Zgodovina te cerkve je nekoliko zavita, kajti cerkev je bila več krat uničena ter zopet zgrajena. Leta	so se Rusija, Turčija
in Francija lotile zopetne zgraditve te cerkve ^r sedanjo železno kupolo se je postavilo na mesto prejšnje lesene. Turki so vedeli, da bo nova cerkev veliko privlačna sila za potnike iz vseh dežela ter so vsled tega radi prispevali k stroškom graditve. Doeim so številni učenjaki v dvomu glede pravega stališča cerkve, izjavlja dr. Schick, znan arheolog, da je m< sto pravo.
Največja zanimivost, v Bethlehemu je cerkev Rojstva.
Ta cerkev izgleda bolj kot kaka trdnjava kot pa kot cerkev. — Poroča se, da je bila zgrajena natančno na mestu hleva, v katerem je bil rojen Jezus Krist. Zgradba je priprosta. ima le malo dekoracij, a to le še poveča njen sijaj.
Kot cerkev svetega groba je bila večkrat razrušena in nanovo zgrajena, vendar pa se je v vsakem slučaju ohranilo nekoliko starega materijala. Tako je napr. prišel les cedre, katerega se je uporabilo pri stavbi, z Libanona. Na stenah je tiajti mozaik iz 12. stoletja. I'hod v duplino rojstva vodi skozi predor, po trinajstih stopnjicah navzdol v kapelico, ki vsebuje sveto mesto. To sveto mo sto je označeno s srebrno zvezdo v tleh. kjer je čitati tudi naslednje latinske besede:
— Tu je bil rojen Jezus Krist De\ i.-! Mariji.
Petnajst svetilk, katere so podarili različni narodi in različne veroizpovedi, meče mehko luč na oltar nad zvezdo.
Lahko bi navedli še nebroj svetih mest. a najbolj sveti mesti sta omenjeni dve in '.etošnji Božič je prvi v številnih stoletjih, ki vidi ta sveta mesta zopet v krščanskih rokah.
- - T "	--» ■ 1 1	- y -»- -- —.	^mm- - -	.	- y -ip(rnT
frRRgRAl, VIKW Of JLLErgQ CAPTURED EOT CSNERA.L JILLKOTY* ARyY
POOLED HA ALEPPO.
mrAS NARODA, 21. PEC. IftlS
"GLAS NARODA"
mil ■■■!■■ MrJ:	____
Onti ai poblbM If
HOVlHXO PUBLI8HINQ 0 0 MP ANT.
la corporation.),___-
IHXK	mriiai	LOCIB BKNEDIK, mannr
Flaes of hnilnrii of th* corporation and addreeses of above officers;
88 Portland* Street. Borough at Manhattan. New York City, N. Y.
-QLAB NAAQDA" Uhaja mi dan IromM nedelj In pramfhw.
Ca celo leto reija list aa Ameriko In Za celo leto aa mesto New York $5.00
OfM^o ................... $860 Za pol leta ca mesto New York 3.00
Za pol leta .....................•00Z« četrt leta aa mesto New York 1£0
Ca četrt leta	1.00 Za lnocemstro sa oelo leto .... 6.00
6LA8NAHODA
(-Voice of the People".)
IssoM trerT day except Sundays end Holidays.
_Subscription yearly $3JO__
Dopisi bres podpisa In osrbnostl se ne prlob^ojejo.
Denar nsj se blagovoli pofiHJatl po — Money Order. Prl fprem&iEbl kraja naroCnlkor prosimo, da se nam tudi prejšnje blrsilHr
dm bltreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" O Oertlapdt Street. __New Ysrk. N. 1
Telefon: 287« CortlsndL •
Božič
Napočil je Božič, dan miru in sprave.
Ali je določila usoda ali previdnost onih, ki odločajo zadnja leta usodo narodov, da bo ta praznik — praznik resničnega miru in) resnične sprave?
Morda se jim je po dolgotrajnem razmotrivanju zazdelo potrebno, da zadajo mistiki in ideji nekaj realnega ter vdejstvijo nevte* seno hrepenenje, ki je že štiri leta bolj kljuvalo kot pa razveseljevalo srce.
V zadnjih letih so preživeli narodi toliko hudega, toliko trpljenja in žalost, da so sicer poslušali lepe besede o miru, verovali pa — niso vanj...
Vse 5« bilo otopelo v njih, tako otopelo, da so se človeku, ki jim je pripovedoval o povratku prejšnjih časov ter o njih boljši in temeljite j si obnovitvi, pomilovalno nas mehi vali ter neverno odkima-vali z glavami.
Morjenje jim je prešlo tako temeljito v meso in kri, da so opravljali to krvavo rokodelstvo brezmiseliio, brez pameti, brez gnjusa
in sramu.
Utrdila se je v njih vera, da so izvrševalci votfe nadnaravnega bitja, da so orodje nature, glasniki nove dobe, v kateri se bo preobrazil svet.
Nevedoma in nehote so pa res vršili velikansko delo ter ga dovršili dodobra. —
Razpad rimskega cesarstva ni bil meja med srednjim in starim vekom. Porod humanizma ni odmeril srednjega veka od novega.
Od začetka človeštva pa do sedanjih dni je prevladovalo v tej ali oni obliki v tem ali onem oziru — načelo:
- Močnejši ima pravico živeti, slabejši naj pa pogine, izgine ia
izmre, da bo imel tekmec dovolj prostora za svoj razvoj in zasuž-njevaHje svojih slabejših sosedov.
Ker je pa človek v duševnem oziru bolj razvito bitje kakor žival, vstvarjen in sposoben za nekaj višjega kot njegova četveronoga tovarišija, ker ima dušo, pamet in zavest, si je zamislil nekaj, kar je sedaj nehote in nevede izvršil.
Napravil je križ Čez preteklostjo in stopa v novo življen(je, katerega se bo moral šeie učiti živeti
Meja med starim in novim vekom je — dovršena.
Tvori jo veletok krvi in do neba segajoča piramida okostja.
Izpolnilo se je hrepenenje, ki je potrebovalo Nazarenca samo zi to, da ga je z besedami izrazil in z vzgledi pogasniL
Amerika od danes in jutri
Piše Franklin K. Lane, tajnik za notranje zadeve.
Nikdo ne more po mojem mnenju študirati tega vprašanja, — namreč vprašanja novih idej glede farm, ne da hi prišel do prepričanja, da more ta dežela vzdržati prebivalstvo, ki bi bilo trikrat ali štirikrat večje kot je sedanje, če bi namreč ti ljudje opustili svojo željo zbirati se v industrijskih središčih.
Lotila nas se je strast do življenja v mestih.
To je prišlo iz različnih vzrokov — vsled pomanjkanja družbe na deželi, vsled razdalje med posameznimi farmami, vsled oddaljenosti poštnih uradov in časopisov, vsled domnevanega 4'višjega" stališča mestnega človeka, vsled želje po boljših šolskih prilikah Zu otroke in iz številnih drugih vzrokov, ki so tvorili temelj za nešte-vilne knjige, kojih namen je bil zopet vzbuditi v srcu poželjenje po stiku z materjo zemljo.
Take vsakovrstne pridige pa ne bodo izpremenile očivldnih dejstev. Le en način je. kako lotiti se tega problema in sicer ta, da se odgovarja na vprašanja, katera se nam stavlja vsled razvoja novih razmer.
% Obrniti se moramo, kot je storila to Evropa v stoletjih svojih izkušenj, k farmski vasi, k naselbini farmerjev krog gotovega središča. ki jo njih dom, kjer je najti dobre šole. cerkev, gledišča in Obsežne prodajalne, telefon in poštni urad. S tem bi postalo življenje na farmi nekaj povsem drugega kot pa je izolirano življenje, ki je prevladovalo dosedaj.
K
Dobre zemlje je najti v izobilici. zemlje, ki je last vlade na zapadli in na jugu. zemlje, ki je last privatnih oseb v vseh državah in ki je breme za dotične lastnike. To zemljo je lahko dobiti v velikih kosih za primeroma majhno ceno.
Ne bo naloga kongresa iskati dobra mesta, kjer bi se nastanilo te ljudi. Težkoča bo preje obstajala v izbiri med številnimi prilikami. —
Ena stvar je, katero je treba vključiti v vsak tak načrt za raz-voj zemlje. — namreč ta, da je treba obseg zemljišča omejiti na toliko. kolikor potrebuje ena družina za svoj obstoj.
Revolucije izvirajo iz velikih zemljišč in privatnih posestev in prva politika naroda in države bi morala biti, da se ovira na vsak mogoči način nagromadenje velikih kosov zemlje v eni roki ali v rokah nekaterih.
To je politično modro ter socijalni in ekonomski priporočljivo. Duh demokracije ne uspeva, kjer žive ljudje brez upanja, da bi ke-daj lastovali zemljo.
Nekaj posebnega leži v zavesti, da je kos zemlje izključna last kakega človeka. To ustvarja močnejše in višje državljanstvo. Iz tega se poraja lojalnost, ki je bistvena za narodno življenje in za — zdravo dom^e življenje.
Biti v flkanu reči, da Je življenje zagotovljeno, neglede na raz-
lična mnenja in naziranja, jo pravo bistvo prostega življenja v demokraciji.
Te farme bodo morale biti tako majhne, da bodo izključevalo vsako špekuliranje ter tudi ne bodo smele biti prenosljive v isti državi.
S tem se bo preprečilo, da bi se v teku let izpremenile v velepo-sestva. Da se izsili uporabo teh farm, bo moral živeti lastnik na tej zemlji pet let, nakar bo šele dobil zadostni posestni naslov. Tekorr* dobe do popolnega izplacanja pa naj bi te farme zapadle državi v slučaju triletnega neprestanega neobdelovanja.
Vlada bi seveda vrnila plačila, katera bi se že storilo na take farme.
Predidoče ne predlagam kot nezmotljiv aii konečen načrt. — vendar pa se mi dozdeva, da bi bilo tem potom mogoče napraviti plodonosno zemljo, ki se nahaja sedaj v rokah vlade.
Mi nočemo nikake neobdelane, postopaške zemlje.
Skušal sem obrazložiti načrt, ki je zadel na splošno odobravanje, ki se tiče trenutnih potreb ter sega globoko v probleme našega naroda. To ni nikak določen program, katerega je treba sprejeti v celoti ali pa zavreči. Uporabi se lahko toliko kot se zdi merodajnim primerno in kolikor odgovarja neposrednim potrebam.
Dopisi
3	-
Detroit, Mich.
3e par dni in leto 1"J18 bo .tato-nilo v večnost. Leto največjega preobrata, kar jih pomni zgodovina. .se bo zavrnilo ter nam s svojim zaključkom prineslo novih misli, novih del. Ob zaključku leta je pa naša dolžnost, da -sc vprašamo: Smodi storili to, kar nam je veleval^ naša narodna dolžnost 8 Smo li storili to, kar nam je ukazovala naša domovina? Smodi sledili našim mislim, naši vesti? Tisoče in tiso'-e vprašanj nnaiuo baš ob zaključku letošnjega leta, in ako nismo kaj storili, kar nas je vezalo storiti, kot Slovenec, kulturen narod, skušajnio, da popravimo v prihodnjem letu.
Slovenska kolonija v Detroitu je znana kot ena naprednih nestrankarskih naselbin, in kadar se gre za kako humanitarno ali narodno delo, smo vsi kot »*u mož. Za to imamo tudi dokaze. Naložen imaiuo denar na poštni hranilnici, da se pošlje revežem v staro domovino. Imamo veliko podružnico ^ltZ., ki vživa velike simpatije tu i kajšnjHi rojakov, kar se je videlo na zadnji vesckici. Poleg tega imamo podporna in pevska društva, ki više vedno svojo dolžnost ter s teni skušajo povzdigniti našo naselbino. To so fakta. rojaki, ki naj bi služila marsikateri naselbini v Ameriki, ker iz lastne skušnje vem, kar se pravi, delati na narodnem polju v naselbini, kjer jc nesloga, lu naj vej i povzročitelj nesloge jc. kakor že imenujemo, klerikalizenu Naselbi-J na, kjer je zasejana ta bolezen, jo težko ali pa neozdravljiva	j
Torej, kakor sem omenil, ima-j mo različna društva m;-d temi ana m o tu*'i že slovenski ja\nosti znano pevsko društvo 441.jubljan-j ski Vrh". Spisal bi človek kroniko tega društva in zanimivo bi jo bi!o čitati izza šestletnega obstanka. Toda, ker sem član tega društva nekaj nad dve leti, mi je to nemogoče, ker nimam vpogleda v društvo od obstanka Ako pa pogledamo nazaj v leto 1918, pa smemo ^opet zaznamovati napredek. F ri redil i smo tii igre, nastopili smo pri različnih društvih in napredovali smo finančno. V poletnem času ni.fcmo imeli pevskih vaj; vzrokov za to je premnogo, da bi jih tu navajal, bili so pa tudi časi preresni, in kdo bo pol: Tam doma rnati, oče, brat, sestra,! /.ena, otroci v največji revščini, tu smo dan za dnem čakali, kdaj nao domovina pokliče, in da bi peli! Prešernu, Gregorčiču itd. bi se v teh resnih časih vstavilo pero! .
Kakor seni prej rekel, kar smo zamudili, skušajiuo popravita. Ko je svet sprejel novieo, da je mir «kJenjen, takoj se je zopet razlegala pesem. Pod novim pevovod-iem g. A. Kobolznom se zopet učimo vsako nedeljo dopoldne od do 12. ure Na zadnji glavni seji' smo pa sklenili, da priredimo v kratkem "Kovačevega študenta"'. Ker je to eela igra v petju in ker se kaj takega v Detroitu še ni priredilo, pričakujemo obilne vdelež-be. O tej igri bom ob času poročal. Sklenili smo tudi, da se selimo v primernejše prostore ter smo dobili na 2-15 Victor Ave. zelo primeren prostor, kjer bomo lahko prirejali razne sestanke, družinske večere in kar je glavno, sku-' šali bomo vstanoviti tudi čitalnico.
Rojaki pridno pristopajo v i«tše društvo. Zadnjo sejo so pristopili sledeči: Joseph Gabrošek Joseph Scian, I.ouis Ulepič in Dominic TJubner. Tako počasi in sigurne*1 napredujemo. Društvo se 3icer nc vtika v politične razmere, članstvu pa prepušča prosto voljo. Sicer pa jaz sam želim od članstva1 nekoliko več agilnosti, kar se tiče narodnostnih vprafanj. Nekoliko j več optimizma, bratje! Noše dni--štvo je ha narodni podlagi, pravi-
mo, pa to tudi pokažimo, bas sedaj je čas!
Za garancijo, da bomo tudi prihodnje leto nanredovali. smo p:i i/volili sledeči odbor: Cyril Stular predsednik; Krank Vihtelič, podpredsednik ; Paul P.artel, tajnik; Joseph 'Jahrc-šek, zapisnikar: John Kolene, blagajnik; Joseph božič, arhivar; Frank Gabrošek, John Sankar in Domini:? Iluhuer. nadzorniki.
Vsem rojakom in rojakinjam vesel Božič in srečno Novo leto. da bi brio v resnici srečno da bi tlačenemu slovenskemu narodu zasijala zlata svoboda, ker šel«** taktni bo imela pesem pravi pom-n * I Priloženo Vam pošiijari $!.<*>. kaverega izročite Jugosla\ Information bureau, ker tu se v tem momentu najbolj potrebuje podpore.
i Pozdrav narodnim delavcem!
Paul Past -L
LISTNICA UREDNIŠTVA.
j • Predplatničko društvo", Ta-
coma, Wash. — Kot nalašč za Va>: velja izrek: Kogar bogov: sovražijo, ga vdarijo s slepoto. Poji v <ia Dunaj in srečno pot'
P. S., Pittsburgh, Pa. — Ker je bilo že nekolikokrat poročauo o tem. o čemur poročate tudi Vi. za to nam oprostite, da Vašega do pisa nismo objavili. Prosimo pa. da nam še večkrat pipete. Pozdrav !
Božična noč
I	_
I Ana Marin, Brooklyn, N. Y.
I	_
Dan se niža, zadnji rdeči žarkt mrzlega solnca poljubljajo zimska tla, ter se počasi pomikajo v, zaton večnega morja. Tihi mrak se bliža, pada, črna noč pa zagri ; nja v temno krilo ves vesoljni svet. Svečano se glasi zvon Zdra va Marija tec nam naznanja, da se bliža sveti večer, rojstvo Go j spodovo, našega Odrešenika. Sve ta noč, kako z radostnim sreen, Te pozdravljam, pa vendar mi je tako tesno v duši, da bi zaplaka-la tako bridko, kakor plaka dete ko s stiska v krilo drage mamice ko toži kadar se mu zgodi kaj ža lega.
1 Pa čemu naj plakam, saj tuji na ne ume bolesti ter ne čuti solza, ako padajo na njena tla. "
Tako mi je nocoj, ko pada mrak ko se vžiga na miljone zvezd na bo-.žjeui svodu.
' Sveta noč plove mirno nad na mi ter polni človeška srea z no vim upanjem. Vse se raduje. tej tihi mir vlada od sela do mesta od preproste koče do razkošnih palač, v katerih se šibi božičnr drevo «pod dragocenimi darili. | Tudi jaz praznujem nacoj svet" večer, ter se radujem kolikor mo goče veselo pri božičnem drevesu na tujem, a srce in duša hitita v večnem hrepenenju v sinjo dalje ter iščeta to, kar je sreu najdraž je, domačo grudo ter skromn' dom. Koliko lepše ter prijetnejša je bilo .tam, ko smo praznovali bo žično noč, ko sem bila še pod stre ho očetovo ter pod okriljem dra ge matere.
I Nocoj se mi zdi, da sem bila pr njjh leto nazaj ter se veselila ; njimi, toda, ko mislim resno, jc vendar že dolgo, kar sem zrla zad njikdat v jaslice, v domači eerkvi n& rodnih tleh.
j Vedno bolj mi udarjajo na uho zvonovi, toda njih glasovi nimajc onih veli časnih melodjj, božične pesmi kakor tam v domovini. ' ^ Pa vendar mi je tko tesno tei ae bolj tuje kakor vedno, j S žalostjo vprašam samo sebe ali vabi nocoj zvon k jaslicam tam v domovini, ali naznanja ljudem
rojstvo Gospodovo!
Toda mogoče je oropana, da so vzeli iz lin zvonove ter jih prelili v svinčenke, ki so se vsule ter raz, pršile po zraku, ter vzele življenje tisočerim našim bratom ter sinom Slovenije.
Padli so v Ijntem boju. zagrnila jih je zemlja.-Snežna odeja za-grinja njih orjaške grobove ter mirno plava nad njim božična ! noč.	|
A tam v onih, nekdaj tako mirnih. srečnih domovih, kako otožno praznujejo božično noč.
Zaman čakajo matere svojih si nov, zaman čaka žena moža, da bi skupno klečala pri jaslicah »cr rado vala pri božičnem drevesu, kakor nekdaj.
Zaman čakajo, nemo zro pre.I se ter poslušajo. Pa oče se ne vrne, nikdo jih ne kliče skupaj k božičnemu drevesu, ter nikdo ne deli darov kakor nekdaj.
Žalostni in otožni, premrli od mraza in gladu, se stiskajo v kri lo. od skrbi in gorja onemogle matere ter stegajo r» ke po grižljaju kruha.
A njih očetje so borili. pTTTii . so, ni vrnitve, mirno plove nan . njimi angelj večnega spanju.
Pa vendar se bliža čas. i- Potihnili bodo viharji.
Iz njih grobov, prelite krvi ter i iz src. ki so nehala biti. poganjal
novi cvet, popenja se kvišku de - -
t ŠTIRI POSEBNOSTI DNEVA.
' Slovita s švicarskim kolesjem
fQL^ BPoj«»lrioma jxwhno ;-lo ■ t •• m-xlfrri«- ure. ^ jn-kar&tm j*-rui
iVf^J « j^SlA "ura z 12. kamrsi. samo
I|' 9	ivwbnn privlačna sre-
'' '^jf' "na ura- kar najbolj ^.jy/ iotr*-hn,i zaradi svo-'w. ^ j»- priroč-nosti. ki f«-
navija vsakih & • I rti. samo $l»>.<-». Najbolj nepogrešljiva ura. na kateri s«? vidi poru« i in v tt-rni je Radiant Luni- j mous iz niKla. samo $»"..50. Brrzplaino krasna verižica, garantirana za. 20 let. z vašim naročilom, ako izrežete ta oglas in gii poSljete z naročilom za katerokoli izmed teh ur in ako pošljete obenem gorioznai eni znesek. Krasna ženska za -pestna ura. ki se lahko rabi v vsaki obliki, samo $t;.0<». Ako koaerakoli iimel i teh i:r p*, prejemu ni taka. kakor garantiramo. se bo denar takoj nedotaknjen vrnil.
R. P. NOVELTY CO., 116 Nassau St., Dept. L., New York,__N. Y.
_ \
ED	—E3
Jugoslovanska	Katol, Jednofa
Ustanovljena tela 1898 - 'nkorporirana leta 1900
Glavni urad v ELY, MINNj
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS BALANT. box J06, Pearl Ave.t Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Mm«. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Balida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 R. Ohio St., Na Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M*, Bo. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond Waah. LEONARD SLABODN1K, box 480. Ely, Minn. JOHN RUPN1K, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, MIcIl JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn MATT POGORE1X7. 7 W. Madison St., Re o m 605, Chicago. IU
. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, X E Cleveland, O. FRANK &KRAREC, Stk Yds Sta. box 63. Denver Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 • 8th Ave. Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vri dopisi, tikajoči se uradnih sadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nen radna
pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo Slovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congress** lestvici. V blagajni ima okrog £300.000 (tri-•totisoč dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin m smrtnin je it Izplačala do $1.500.000 <en miljon in pol dolarjev)
Bolniška podpora je centralizirana Vsak opravičen bolnik si je a vest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se oabajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer j;b še ni, priporočamo vlanovitav novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani sli članicami. fr* nadaljna pojasnila se je obrniti na tristmev« tajnika.
cilja in bo rodil sad lepše bodočnosti.
Zatornj praznujmo božično nor tet prosimo hožje Dete. »la naj po-*ije solnrni žar pravice nad naš > domovino ter sobice svobod?.
Fpajmo še enkrat klečati ob jaslicah na rodnih tleh. >aj tam se jrlasi lepše ter milejše l>o/.i«'na pesem.
Previdne gospodinje
:a*Jo doma vedno eco ateklmitro Dr. Richterltvffi
PAIN-EXPELLER
Zu.«tl<ir« »«wi»tir Ttrra}« pri MnbitUala
bul •"It.»h i>ir"il*la u<iUt1;«bJu itd.
Jedino nravi s iintreDO znamke sldrs.
J'«. fcC,.- t lektrnah in unvsvit od F. AO. RICHTea * CO. Wa.ltliHrtw «i «*rt N(* v«r%. M. V,
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo ž«' :10 let nenavadno zaupanje. — Tn to r-isto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje iti lil Hit 4	posplošen je pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. —
H ; I Hjii	smo se dolpro časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin
I j PPijjl	i» razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišali
SftiM	t — prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi
9MHI	lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se tem-i
I^PH	»J« noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in
•b^JjSSB	pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od-
^JU/jH	jemalca.	,
]UH	TRIMER-JEV
JIM »erliki Elixir grenkega Tina
^ima vsled te^a tako izvrstne uspehe, ker povzro^'a. da izgubi bolezen BBBy	svoje izvode. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu.
KBBBfjl	Trinerjev Ameriški Elixir očisti želo<lec in odstrani iz črev vse za-
^^P^BBlUMUW^Wj ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov,
H ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče ^^	vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni
oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja PjTTpp-WINE. žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo f LJ\ li I	vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
^ <3	V vseh lekarnah.
'	^ TRINERJEV LINIMENT
j/ ^^CT^^jSV	pro<lre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu,
f/ fei^Pw^^f ^	nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč
X *	hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenja,
^,*,|C5OVO r	napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-
J\f*, YlfiU	strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
^■Jj«! ^JOSEPH TRIK* 9 TRINER-JEV AN Tli* URIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti-^^CACO^'^** K septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-1 janje, izpiranje nst, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333 -1343 SO. ASHLAND AVE.,	CHICAGO, ILL |
AT,AS NTAftOPA. .21. DTIC. IfH?
ZADNJE PISMO Francoski spisal: Henri Franz
Božično Darilo
MLD CHRISTMAS PBESENT
'ROM Twt »PNSK ©ev NEW VORH H£R*I.D
.Jezno je zmečkala Daniela Bor-da med svojimi delikatnimi prsti pismo, ki ga je ravnokar do-
bi'n.
T.i Meehain, kakšen tepce je bil vendar! Zavrniti njeno povabilo in še nujno vrhu tega po vseh pozornostih in uslugah, katere mu je bila izkazala tekom njegovega zad njega dopusta kot prijateljica!
To je bilo pred šestimi meseei. Od onega easa naprej je porabi) \s:4ke \rste izgovore, — obnovijo nje ofenzive, premeseenje na drug sektor, bolezen, odpoved do-pu ;ov, — du zavleče svoj povra-tel: v lložno vilo. bivališče bogatih lior.lasov, premožne bankirske družine! Danes, potem ko ga je proftila na najbolj nujen način je dobila Danijela naslednji od govor:
— Itajše vas ne bom obiral v sedanjem času, draga, prijateljica. Svoj desetdnevni j dopust hočem preživeti v Parizu.
Edino dete v družini Bordasov ni trpela Danijela nikake opozi-j rije proti svoji najmanjši željij Do njenega osemnajstega leta , naletela na ničesar drugega kot na veselosit podrejanja pod njeno najmanjšo željo. Vsled tega jo je zelo razburila o<lklonitev njenega prijatelja. To je bila osebna ža'i-tev in v svoji slabi volji je skušala razkriti motive tega dogodka. I
Približala se ji je njena mati ter jo vprašala:
—	No, kedaj bo prišel Me chain f
Ne du bi odgovorila, je Danijela pokarala materi pismo. Mada-1 tna Horda« ga je prečita la ter bila elo začudena.
—	Sprva je tako želel prit j sem ! Sedaj pa se nas izogiba. Saj smo 'endar lepo postopali z njim. Ne razumem tega....
—	.laz, — je odvrnila Danijela — pa vse to le preveč dobro rai imem. Ta mladi mož mora imeti ako prijateljico v vsaki provinci. Iotel je obiskati Auvergne in mir mo mu dali priliko. Sedaj, ko je' adovoljil svoji radovednosti tam ' loče iti kam drugam. To je zelo1 >>*»' prosto.
—	Kako si moreš kaj takega misliti T
—	Mislim si zato, ker je res. iedaj se prav nič ne čudim nje rovi skromnosti radi pošiljatev in iarov in temu, ker je rekel, da mu )o5i!jam preveč. Sedaj vem, za-:aj.
Ne da bi čakala na odgovot ■nat ere, ki je skušala oprostiti m(a-ftcgr vojaka radi njegovega po ■nanjkanja uljudnosti, je zbežala ■ hmijela na vrt, željna samote it. ■išine.
V pričet ku vojne je fiprejela Da. nijela več vojakov iz zasedenih o-zemelj kot svoje "posinjence" j Veliko bogastvo njenih starišev ji je dovoljevalo igrati ulogo majhne čarovnice, ki deli darove. Go-spo | in gospa Bordas sta odobravala postopanje Danijele in Rožna vila je bila vedno odprta za vo I Jake na dopustu, ki «0 lahko v te; bogati meščanski hiši uživali sko zi nekaj dni vso udobnost domačega življenja.
Vsi ti vojaki so odhajali z žalostjo v srcu. ko jim je potekel do-pii^t Jn vsi so vzdihovali po času ko se jim bo nudila prilika vrniti <e. Meehain je bil edina izje rna v tem pravilu. On pa je bil edini med vsemi, katerega je mla-' J da dekliea dejanski hotela zopet videti.
i Kljub napakam v značaju, k; so bile posledica obžalovanja ; vredne vzgoje, je ostala Danijela ! zdrava v svojem *reu. (*'e je bil Pierre Meehain od prvega pričet-ka njen Ijubljenese. je hil radite-gn. ker je bil videti k*t gojenec sirotišnice bolj nesrečen kot dru-jgi. ki so mogli vsaj vznujat 1 spomine na drage, od katerih so bili
I ločeni začasno vsled vojne.
Zelo inteligenten je ta mali vojak razkril v svojih pismih naravo. ki je bila finejša kot ona večine njegovih kameradov. Poznejši vzgojni tečaji, katere je dovršil z veliko pridnostjo, so izpopol nili njegovo prejšno vzgojo. Vsled tega je pisal naravnost očarljiva pisma svoji "materi". Dajal je izraza svojo odkritosrčnosti. Dani jela je odgovarjala na njegova pi-.sma z večjim veseljem kot na ona drugi^ vojakov. Izmenjava pisem merf obema je postajala vedno bolj pogosta in intimnejšega zna j čaja	i
Meehain ni ničesar vedel glede soeijalnega stališča Bordasov. Sle leč instinktu, katerega ni nikdar analizirala, je bila Danijela po. polnoma molčeča glede tega predmeta. Ko je prišel na dopust j*;! bil ta vojak zelo naiven in Danijela se je rada spominjala napada veselosti, ki jo je prevzela, ko jii je na njena vprašanja izjavil, da je po njegovem mnenju njegova "mati" modistinja. šivilja ali prodajalka.	1
Ce bi bila starejša in bolj po ! zorna, bi bila. mesto da je vesela 1 presenečena vsled bridkosti tona svojega " poainovljenea' \ ko je pe prvih besedah dostavil s smehom, ki je kazal resnično tnpljenje: — Videti je zelo bedasto od mene. da sem vam rekel to. Bil pa sem trdno prepričan, o tem in ideja mi je ugajala. Č-!ovek si domišlja veliko čudnih reči.
Dopust je potekel hitreje kot je ugajalo Danijeli, ki je našla res-
nično radost v družbi svojega po-sinovljenca. Tekom dnevnih pro raenad sta imela dolg pogovore I Počasi je izvedela od njega stvari, katerih ni vedela poprej tei izvedela njegovo starost in po-klie. Bil je zlatninar. Njegov delo dajalce je imel veliko trgovino v Lille in kep se je hotel ravno pred izbruhom vojne umakniti iz trgovine. se je bil dogovoril s svojim naslednikom, da bo obdržal Me chaina kot ravnatelja izdelovalne ga oddelka. Pozneje, brez vsake ga dvoma, bi bil s pridnim štede njem v stanu kopiti na svoje last ne noge. Kako mnogo načrtov, ki
so postali sedaj neizvedljivi vsled Vojne katastrofe!
—	Kdo ve? — je rekla madama Bordas. ki je bila navzoča onega 1 dne. — Mogoče jih pa boste vendar udejstvili. Vojna ne more tra- j jati za večno. Ko bo vse končano
j bosie šli zopet na delo. da doseže- [ te svoj cilj. Tstanovili si boste dom in družino. Vojna br> pomenila le prekinjen je na poti k sreči
—	Srečal — je za mrmral mladi j vojak ter zmajal z glavo. -— Pre- 1 več dobro vem sedaj, tla je ne bom i nikdar deležen!
Dva dni pozneje se je vrnil na
svojo postojanko na fronti. Od tedaj naprej je Danijela zapazila sprva s presenečenjem, pozneje s trpkostjo, da-se je završila izpre-memba v njujini korespondenci. .Meehain je pisal skoro prav tako gladko ter opisoval kot preje svoje različne doživljaje. Njegova pisma pa so postala le vsakdanja pripovedovanja. Vsaj ona je na-jšla v njih ved no manj in manj onih izbruhov pristnega čustvova-.nj*> l^fere more navdahniti le res-jni'^ \ globoko zanimanje.
^[^^plaj, po številnih zavlače-l
van^Rje odpovedal svoj drugi] --
obisk v Kožni vili: To je bila ko-nečna 'poteza....
— Morala sem ga žaliti v njegovih čustvih, ne tla bi vedela za to. — si je rekla Danijela, ko se je polegel prvi naval razdraženo-ti. — Če pa pomislim nazaj, s« ne morem spominjati na kak način. Ne, mogočp pa sem vendar pravo ugani a. Imeti mora več takih "inater". Nočem, da h" mislil. k«:ko si želim, da hi zopet pri-šel.
Na najbolj indiferenten način je pisala svojemu posinovljen-en", da v polni meri razum*- njegovo željo obiskati glavno mesto ter dala izraza upanju, da h» dobro užival tamkaj svoj dopust.
Poteklo je par mesecev. Pierre Meehain je postal za Danijelo le j protežlranee, kateremu je dolg« vala materija'no pomoč. Redno mu je še nadalje pošiljala svoje pakete. Njena pi-ma pa so postajala ved 110 bol j redka. Odgovori j vojaka so postali brezupno formal ni in korespondenca, nekoč take prikupna, je postajala vedno bolj in bolj breme za mlado "ma-. ter".
I Nekega jut.ra je pregledoval;*, Danijela svojo pošto s fronte. Med j (številnimi pisini vojakov je zapa-J 'žila tudi eno, ki je bilo adreslra 110 s i njo ji roko. Vsebovalo je drugo zapečateno pismo ter listič iztrgan i-z biliežnice. na katerem so stale naslednje vrstice;	1
i	' I
I
—	<rOHpodična: — Prostak i Pierre Meehain je bi", nbit j dne IS. junija pred Chateau j Thierv. Pobral sem njegovo
telo ter našel v žepu pismo naslovljeno na vas. s sledečim navodilom; — Od pošljite prosim to v slučaju, če se mil kaj pripeti. — Izpolnjujem žalosino dolžnost ter vas pro-sim, da sprejmete itd.
Dostaljen je bil podpi.s nekega
bolniškega strežaja	f
1
Danijela je postala zelo resna, j Torej on je bil mrtev. Ubogi de- j čko! Občutita je resnično žalost., Najbolj jo je ganila misel na nje- j govo zadnje ipismo. ki ga ji je bih poslal v trenutku smrti in ki je brez dvoma vsebovalo konečni Adieu! Roka mlade deklice se jc tresla, ko je odprla omot, onesnažen s krvjo in blatom. Nato pa je pričela citati, zelo počasi;	1
I
—	Ne bom več živ, drag;, mi mati, ko bodo te vrste do spele do vas. Iz tega vzroka si tipom pisati lako kot bom
j Razumem zelo dobro iz tona j vaše korespondenee. da vas je J moja odpoved obiska pri va>
neprijetno dimila in da mf smatrate za nehvaležneža. d a z vas ljubim t oprostite tej zadnji izpovedi) in moja najdražja želja bi bila združiti nekega dne vaše in moje življenje. Ko sem spoznal, da je napravilo vaše soeijalno stali šče moje upanje za neizpolnji-
vo. sem zelo trpel. Manjkale mi je poguma povečati lo trpljenje > tem, da bi vas zopci videl. Postali ste vse zame, ki nisem nikdar preje poznal ne-
ŽIlosfi ženske naklonjenosti. T.i pa v toliki meri, da bi morda ne bil v stanu ohraniti svojo skrivnost, če bi še eti krat preživel svoj dopust pri vas. Vi ste tako neizmerno ve likodušna. da bi vas razkritj* tega trpljenja, kojega nedolžni vzrok ste vi. gotovo vznemirjalo. Sedaj pa vam hočem Vseeno povedat i. da sle b*li vi moje edino veselje, edina ljubezen mojego celega življenja in da je bila misel na vas. Ki me je vzdrževala, da sem mogel vršiti svojo dolžnost kot vojak. Allien ! <"'e bodo šle moje -prošnje tjakaj, kjer se u-sliši v ako prošnjo, boste sreč. na za vedno!
i
Dolgo časa je Ostala Danijela nepremična. z odprtim pismom na svojih kolenih. Lotilo se jo je kesa n.je. Oh stem času pa jo je pol , nila resnična žalost. Kako krivična je bila proti temu človeku, kojega dvojno junaštvo ga je dove-dlo do tega, da je žrtvoval tako svoje življenje kot svojo ljubezen!
Videla je tedaj jasno v svojo lastno dušo ter razumela tajno pn-| vlačno silo, ki jo je od prvega tr# nutka naprej gnala proli svojemu posinovljencu. On je to čutil in v spoznanju nemožnosti vsake tesnejše zveze, je odšel, da ne vznemirja in moti njenega življenja.
I Kako plemenit >e ji je zdel v onem 1
J trenutku — ta priprost vojak. k» j je znal. brez vsakega omahovanja. udejestviti najtežji pogum!
J Danijela je še enkrat prečitala pismo. Da. mogoče bo izpolnjena ta zadnja želja Pierre Meehaina ' Mogoče bo vedno srečna. Nikdar to je čutila, pa j« nikdo ne bo ljubil tako resnično kot ta mož. od I katerega je ravno sprejela to po smrtno izjavo. Dvignila je okrvav. Ijeni in zmečkani papir slovesno k svoji mustim ter pritisnila na
podpis dolg in vroč poljub,_naj-
odkritosrčnejši in najčiščejši izmed poljubov ljubezni.
Pomagajte Rusiji sedaj
I Sredi mogočnih problemov, ki Bretresajo usode narodov v teh Bgodovinskih dneh, se tpovsem lan Ko zgodi, da se bo pozabilo na' Bujne potrebe Rusije ali jih pa Botisnilo na stran. Vendar in kljub Irmu pa so te potrebe skrajne Bažnosti za celi svet, kajti ruski Broblem je brez dvoma bistvene ■ažnosti za celi svet in celo člove-
I Ce govorim o nujnih potrebah Blusije, imam v mislih, & tem nje-Be neposredne potrebe, ne pa bi-Bt ven.h potreb Rusije kot take. To Ba jasno vsakemu, ki ima količkaj vpogleda v ruski položaj.	j
B Od spomladi tekočega leta na J Brej je Sla Rusija skozi dobo re-Beneraeije ali preporoda. Svet ne Hozna Še polne (povesti junaškega Boja proti naravnost nepreraaglji-Bm oviram, kateri se je izvedlo B» Volgi in v Uralu in kateri boj B imel za posledico delno konso Hiranje narodnih sil, kojega po-Bodiea je bilo konferenca v Ufa Br uatanovljenje v se-ruske vlade. BUssnično zadostna stran ter pove-S ti pa je dane« ta, da so vsled Bttrmanj kanja pomoči od strani Betonih prijateljev ruske demo
I ogroženi od pogina in uničenja.
Ozemlje, katero kontrolirajo boljševiki, in ki obsega večino te ga. kar je splošno znano kot Velika Rusija, se nahaja sedaj v sta nju absolutnega pomanjkanja. -Od zadnje spomladi naprej, ko so zasedli Nemei P krajino ter o-stali južni del Rusije in ko je boj ob Volgi odrezal žito od iztočnega dela evropske Rusije ter od Sibirije, je dobivala od boljsevi-kov kontrolirana Rusija manj kot pet odstotkov žita, katero je potrebovala za svojo najmanjšo porabo. Kmetje v onih delih tega o
I zemlja, kjer se prideluje žito, nočejo slednje dajati v mesta in so-vjetom, ker se jih sistematično ropa. Oborožene tolpe sovjetskih čet, na povelje Lenina samega, se od-| pošilja v poljedelske okraje kot kaznilne ekspedicije proti kme-' torn, ki imajo še vedno žito. I
Posledica vsega tega je, da ne bo imel severni del Rusije nobenega žita do naslednje spomladi, i dočim dobiva v nekaterih delih centralne Rusije vsaka oseba po pol funta kruha na mesec. V me-i stih so racije različne, soglasno t dobavami, ki prihajajo vanje. Celo induatrijclno življenje po-
•iva. Nikakih surovin ni na razpolago in tudi nobenega kuriva \'se te stvari so preje prihajale iz južnega dela Rusije, ki je še vedno v rokah Nemec v.
VspriČo teh razmer je jasno v kakih težkočah se nahaja ta ne srečni del Rusije. K temu je tre ba še dodati tiranstvo sovjetove vlade, ki hoče spraviti vse svoje nasprotnike na kolena s pomoč jc brezobzirnega terorja. Boljševiška vlada je degenerirala v najhujšo obliko političnega tiranstva. Lenin sa je označil status vlade, ko-je načelnik je sam. z naslednjimi besedami: — Oe je moglo 270,000 birokratov vladati Rusiji, zakaj bi ne moglo storiti istega 270.000 delavcev ? To tudi delajo, vendar J pa so metode, katere uporabljajo take, da bi vpričo njih zardel sramote tudi najbolj krvoločni rabelj j birokrat ičnega režima.
Prebivalstvo sovraži to novo tiranstvo tako kot je staro, če ne S še bolj. Polkovnik Lebedev, prej-šni mornariški minister v provizo-rični vladi in eden izmed aktivnih voditeljev ob Volgi, ki se mudi se daj v tej deželi, pravi, da je pre bi v »1st vo povsod sprejelo njegove ljudi kot svoje oprostitedje, ka-
morkoli je prišel s svojimi četam ter prepodil boljševike. Kmetje, ki so računali boljševikom po 13i rublje v za jerbas pšeniee mesto f rubljev kot je določila boljieviški vlada, so ponudili proti-holjšev! ški armadi svoje žito zastonj, čf bi hotela korakati proti Moskv; ter napraviti konec temu nežno* nemu stanju-stvari.
Rusija je obsojena na nepojmljiva trpljenja, če se ne prežene sovražnikov ruskega naroda, ki so predali deželo anarhiji ter v roke Nemcem, iz narodnih središč iti če se ne združi zopet glavnih delov Rusije. Boljševiki so močni v primeri z ostalim delom ruskegn prebivalstva, kajti v svojih rokah imajo vse orožje in vso artilerijo kar jo je bilo najti v Rusiji. Njih kupljene čete. povečini tujci, ki so opremljeni s tem orožjem, predstavljajo veliko silo. dokler ne dobe demokratični in ,proti-bolj-eviški elementi isto tako v roke orožje in municijo. Vlada, stvor-1 jena na konferenci v Ufi, je mobilizirala armado, ki je po številu dosti, močna, da prelene boljševi ; ke iz glavnih mest in iz oblasti ! VeS kot polovico teb, katere se
> mobiliziralo, pa so zopet posla- ' i domov, kajti na razpolago ni bilo nikakih uniform ter tudi no ' b nega orožja, s katerim bi se jih oborožilo. Vsled tega je generalu' Boldirevu nemogoče storiti več t kot je storil dosedaj.	j
Vse sile. ki so resnično prija-', teljski razpoložene napram Rusi-j ji. stoje sedaj pred jasno začrta-! no dolžnostjo. Konec vojne je imel. za posledico izobilico orožja, kate-! rega se ne rabi več. V Rusiji sto I ka celi narod pod tiransko vlado tolpe mednarodnih pustolovcev, katere podpirajo kupljene čete in ki imajo v rokah skoro vse orožje kar ga je najti v deželi. Zbira se narodne armade za boj proti tem u nrpartorjem. Na tisoče Rusov j» pripravljeirh dati svoje življenjer da oproste Rusijo novih despotov, katere podpirajo kitajski. letski nemški, madžarski, avstrijski in drugi plačanci. Na tisoče Ruso> ki f o lojalni velikim idealom demokracije, katere je spravila velika vojna na površje, je pripravljenih dati svojo življenja za u-resničenjt lega ideala v'svoji Bn-siji potom sklicanja ustavodajne skupščine, t kateri bi bHa sasiopa-
na cela dežela. Vendar pa po vsi ti Rusi brez moči ter se ne morejo premakniti, kajti prijatelji Ru-I sije niso 5e prišli do spoznanja ,dejstva, da bi bilo najbolj člove-jkoljubno dejanje v današnjih j dneh, če bi se dalo orožje tem ju-1 na kom. ki se bore za prostost Ru-Jsije ter celo za obstoj Rusije, j Ker pa stoje stvari tako. je na 'milijone Rusov obsojenih na smrt (vsled lakote, jih je na milijone j obsojenih na nepojmljivo pomanjkanje in tiranstvo iz rok najbolj brutalnega despotizma kar jih je kedaj videl svet.
Vse kaže. da je politika Rusiji naslednja; — Pustimo nastati v Rusiji demokratično vlado, ki bo kazala Vse znake stabilnosti in moči in to bomo priznali ter ji pomagali. Dejstvo pa je, da ne more nobena demokratična sku pina. ki nasprotuje boljševikom pokazati takih znakov #>či in stabilnosti, ker se nahaja cela vojaška oprema ruskega naroda v rokah boljševikov. Nobena demokratična vlada na Ruskem n|ma re biti močna m stabilna, razven 'če ji takoj pomagajo prijatelji tadje. Valid tege pa kodi*o ne*
prestano naokrog v tesnem krogu dočim pada Rusija vedno globlje, in globlje v brezdno bede in trpljenja ter se razbijajo nadčloveški in junaški poskusi, katere se vprizarja, da se napravi demokratičen red iz sedanjega kaosa.
Rusija je prelila velikanske reke krvi v mogočnem boju sveta za zmago demokracije. Sedaj pa prosi zmagoslavni demokratični svet za materijalno podporo, vs'ed katere bo v stanu ustanoviti demokracijo v svoji lastni deželi. Ali je mogoče, da bo zmagoslavus svetovna demokracija gluha napram tem prošnjam Rusije! Ali je mogoče, da se bo najboljše, kar :e v Rusiji, ljudi, ki še vedno lahko rešijo Rusijo, izročilo uničenju iz rok kriminalcev in plačancev, ki se nahajajo v službi boljševi-
ških despotov?
Skoro nemogoče si je misliti, du bo svetovna demokracija, vesela svoje zmage, pozabila na Rusijo. Nepojmjlivo je. da bi se ne brigala za bolestni krik ruskega naroda, ki gre preko kontinentov in oeeanov:
— Dajte nam orožja in drugih potrebščini	M
OTiAS NAKOPA. 21. DEC. 1918
Zgodovina reform v turškem cesarstvu!
Leta 1702. koneem dvesto in triinšeetdeset let trajajoče bojne perijode proti Avstriji, je prišel pravi trenutek za uvedbo reform' v Turčiji. To je bila pravilna revolucija, ki pa ni izišla Iz naroda kot ona v Franciji temveč iz vlade same. Orijent je namreč svetovni del, kjer se vrši vsaka stvar narobe. Novotarije pa so se tikale le vojaškega polja, kajti poklicalo se je častnike iz Anglije. Španske in Švedske, dočim se je vprizorilo na kulturnem polju le nekaj malenkostnih poskusov.
Taki •atni sultan Selim lil. se j«* pri tem premalo obiral na običaje in nazore mohamedancev in njegove ideje so naletele vsled t*-ga na trden odpor Narod se takrat ni še čutil ogroženim od Evropejcev ter ni smatral za potrebno, da bi se uvedlo tuje reforme. — Vsled tega so bila vsa stremljenja Selima III. pokopana z njih očetom vred pi*l temnimi iu molčečimi cipresami (1807).
Po kratkem odmoru pa so te ideje že eno leto pozneje zopet vstale. Novi sultan je sklical posvetovanje velikašev in veleposestnikov v Carigradu, predložil slednjim svoje nasvete ter jih da I odobriti. Vse reforme pa se je še isto leto razveljavilo. m V času boja i Irške za prostost, to je leta 1*2«; pa se je pričel.; ena veriga reform ali pravzaprav programov, ki še do današnjega časa niso prenehali vznemirjali pobožne muslimane, ki so varali Ev rope je«* ter ogrožali obstoj sultana — ne da bi 7>ri tem programi ustavili propad.	,
Ni hila lahka stvar preobraziti vojaštvo, v katerem so bili v a -
iiemarjetii janičarji najbolj pri-1 ni zastopniki starega Orijenta. _
Sultan si je dal sestaviti od Šeih-uMstama. najvišjega mohamedan-^•kega duhovnika. /. velikansko učenostjo sestavljeno poročilo, da je ustanovitev po evropskem nzoreii izurjene armade dopustna po Ke-rrjat-postav ah. Seh- nato si j. upal pričeti z reformami kediva. ICo-nečno je bilo treba na najbolj krvavi in kruti način zlomiti odpor iii niča rjev. /ve/i s tem je bil proguau v Malo Azijo tudi neki red »lervišov ali muhauicdauskih meuibov. ki je živel z vojaštvom stare-' •«a kova v najužjem prijateljstvu.
S tem je hila precej ugla.lena pot. Mahmud II. je hote) predvsem izboljšali armado ter uvedel v ta namen evropsko uniformo s fesom. Ze pri tem pa se je pokazala v>a nevarnost neprcmišlj-reform. Visoka porta je sieer zdrobila svojo staro armado, a ni si-r bela |>rav«»<*:isiio za ns'.iuovl jej« uove. vsled. č- :«r je bila Tu»*"-'■ )si s. ezi par let brez vars. ... To priliko je največ sovražnik Turčije
Ifu<aja takoj porabila /a vojno ter spravila deželo sultana /i d:' j časa pod svojo knrate^o
Heakeijska stremi i-nja, i , ■>> <.,- \ste.l tupal;; na dati. m- j. ::,trb. V h t bi kr..v |.-:n ; , močila vlada -i ';a i pruskih • r.stni oo d n jimi \!ollke;i i .... sje.-,- uvedli «,ek • | izboljšanj a niso hift kos velikosti nahe/e. V n ;k. armada se y>	tega slabo oh
ne>bt proti Egipčanom. Kol dosiikr.it pozneje je tudi v- icm slučaju odpovedalo ravno vodstvo.
Nadalje j.- nameraval Mahmud centralizirati civilno upravo, s katero se je omejilo /•■ od nekdaj kaj škodljivo sai ir.slojiumt s,i-
t rapov.
Zelo važna j«* bila ttnji odprava gospodarstva »uaguatov v rro-vtneah. \ teh s(» eospoilarili veleposestniki po svoji lastni vo'ji f.c od nekdaj ter s«- ni.-o niti malo brigati za daljnega sultan*. Posebno h ta 1*51 in 1 s:{2 s., bile čete v vseli mogočih kotili turškega cesarstva zaposlene s poniževanjem baronov ter rušenjem njih trdi ih roparskih gradov. Čeprav niso bili v si ti mejni erofi ponižani na ta način, st; *e vendar povečala ugled in moč sultana po celem cesarstvu in to v večji meri U• »t V bi si pridobil kako nemirno mejno provinco ob Donavi, Sploh pa je hila od nekdaj velika napaka tu • i ške politike, ki -e je sedaj bridko maščevala, da je mislila le na osvojitve na stroške kristijanov. d oči m se ni prav nič brigala za o ničenje mejnih dežela, v katerih j«* prevladoval duh sovraštva, do-čim niso bili veliki deli notranjega cesarstva prav nič bolj zanesljivi.
Podjetni sultan, ki je sam prevzel evropske navade ter način življenja ter vprizoril leta 1^:17 popolnoma neprimerno inšpekcijsko potovanje po svojih evropskih provincah, je uvedel tudi par evropskih naprav v ožjem smislu. Tako je naprimer vstanovil v Carigradu bolnico za kugo. kateri sta načelovala dva francoska zdravniku. Turki pa so mu zelo ta blagoslov zamerili. Epidemijo kuge 1. 1 so namreč pobožni muhamedanci smatrali za kazen Alaha radi u-vedhe reform in duhovniki so rekli, da je misel ustaviti kugo z bolnicami naravnost — bogoskrunska. Leta 1828 se je ustanovilo v Carigradu karantenski zavod. Ob liosporti ter ob obali Črnega morja je dal postaviti sultan svetilnike. Sklenil je celo trgovsko pogodbo r Anglijo in pozneje tudi z drugimi državami.
Mahmud II.. ki je umrl leta 18:19. je postal zelo pomemben za Turčijo, ker je prvi uvedel n-forme na široki podlagi. Kljub temu pri ;e ni hotel dotakniti strogo islamskega značaja države, vsled česar je moral že vnaprej ostati skrpucalo. V prvi vrsti se mu je posrečila reorganizacija armade — ne pa nje ojačenje. Mahmud je namreč oni sultan, ki je izgubil več provinc kot katerikoli njegovih
prednikov in to kljub ali boljše rečeno haš radi svojih reform.
• •
*
Mah> po smrti Mahmuda so prišli na misel dati narodu Magno Ca rt o ali pismo svoboščin, da se vzbudi s tem simpatije evropskih velesil ter odvrne pozornost od Egipta. To je bil tnkozvani Hatti Jerif iz leta	Vseboval je le splošne fraze ter je vsled tega lah-
ko ugajal tako starim kot željnim reform ter je dosegel svoj glasni namen, namreč trdno pričakovanje zapada, da se bo Turčija sedaj izpremenila v civilizirano državo. Ta optimizem v Evropi dokazuje. da so takrat Orijent še veliko manj poznali kot ga poznamo dain-s . Za nekaj časa se je celo sklicalo senco parlamenta.
Leta 1MO je med Anglijo. Rusijo. Avstrijo in Prusijo sklenjena zveza, ki se je obvezala za obrambo integritete Turčije, je prinesla cesarstvu nekaj časa mir, da se sanira v notranjosti. Reforme so premagale reakcijo, ki je zopet izbruhnila ter so korakale počasi, a stalno naprej. l>o leta 1840 je bila tudi notranja uprava v toliko urejena, da se niso več dogajali boji proti mogočnim namestnikom sultana. Država se je centralizirala ter pridobila vsled tega na moči. Sele pred kratkim so se zopet pojavile deeentrallzneijske die, posebno v semitskih. to je arahskihe provincah, ki pa ne izhajajo od sat rapov dotičnih krajev, temveč iz inteligence.
Potem ko so leta 1841 reakcijonarna stremljenja zopet prido-nla na moči. se je posvetila vlada leta 184."> zopet v večji meri civilnim reformam, dočim so se vojaške že dolgo časa vršile. V naslednjem letu je bilo ustanovljeno naučno ministrstvo in otvorili so tudi par strokovnih šol. Ob istem času je bilo sklicano zborovanje ta-kozv. Idarc-Medžlis. To so upravni kolegiji v provincah in njih o-I rajih, potom katerih se je prvič priznalo narodu sovdeležbo pri upravi in to celo — kristijanom.
Leta 1847 je bila ustanovljena banka v Carigradu ter se je u-| vedlo dvojno veljavo. Se v istem letu se je ustanovilo mešano trgov-j sko sodišče in mešani policijski tribunal, v katerem so prvikrat', kristijani. a samo Evropejci lahko pričali proti mohamedancem. Lc-j ta 18."»0 se je uveljavilo po francoskem uzoreu izdelano trgovsko postavo. Tako so kljub vsemu napredovale reforme, čeprav so irne'e
v provincah včasih za psledieo ustaje.	|
. . * • * 1
Konec Krimske vojne je prinesel polno vrečo novih odredb, kaj ti leta 1856 jc bil izdan "Hatti Humajun", ki je potrdil prejšni — Haiti Serif ter dostavil Se marsikaj novega. Tako se je naprimer za- i
jamčilo vsem konfesijam prosto izvrševanje kultusa. Vse ponižujoče označbe za gotova veroizpovedanja in za gotove narode se je odstranilo vsaj iz ofieijelnega jezika. Vlada je proglasila celo versko prostost ter dovolila vsaki verski družbi, tla ustanovi svoje verske šole. Inozemcem je bilo dovoljeno lastovati zemljo in posestva, e so se pokorili deželnim postavam ter bili voljni plačevati davke. —
Velesile so dobile zagotovilo, da ne bodo osebe, ki prestopijo od islama k krščanstvu, od tedaj naprej kaznovane s smrtjo.
Kristijani s opostali vsled tega vsaj v vseh državljanskih v-prašanjih enaki mohamedancem ter so lahko stopili celo v državne urade. To je bil vsekakor precejšen Tapredek proti prejšnemu sta-, iiju. Dasiravno je izvedba te odredbe počasi, neenakomerno in ne-i popolno napredovala, je imela vendar za posledico, da je bilo omajano prednostno stališče mohemadencev.
Te reforme so bile vsled tega prav posebno neprimerne za oja-i čenje Orijenta. Treba je namreč pri tem pomisliti, da so prišli šele I sedaj krščanski podaniki turškega cesarstva do spoznanja slabosti njih vlade, katere so se preje tako bali, da so postali vsled tega veliko nemirnejši ter se vedli bolj uporno in ošabno. Visoka porta je vsled Hat t i Ilumajuna veli&> izgubila na svoji avtoriteti v notranjosti dežele. Država, ki je bila zgrajena na nadvladi mohamedanske- i ga dela prebivalstva, je bila vsled teg odredb omajana v svojih temeljih.
Reforme so se tikale razcutega tudi financ, kazenskega zakona ler zakona glede veleposestva. (I808.)
Pozneje, v letih krog 1*60. se je uvedlo veliko število novotarij.. med katerimi pa hočemo imenovali le najbolj važne. Libanon je do-1 bil leta 1801 pod pritiskom velesil nov upravni statut, potom lcate-j rega se je imehovalo Kristijana "mutesarifom", to je governerjemj ter je dobil Libanon tudi svoje lastno vojaštvo. Libanon v zadnjem' času 1 udi ni pripadal turški tobačni režiji. Leta	je ustanovila,
, neka francosko-angleška finančna skupina takozvano Otomansko carsko banko 111 <lve leti pozneje se je uvedlo evropsko upravo tur-J šk eg a državnega dolga, s čemur se je zelo ojačil upliv zapadnih držav. —
Že leta IšGO je bila vlada primorann uvesti inšpekcijo bolj važnih provinc, da s«' na ta način nadzoruje izveden je reform, ki ni bilo povsod enakomerno in popolno. Leta 1802 je izišel procesni red 7.a trgovska sodišča in dve leti pozneje glede morske trgovine. Obe postavi sta bili izdelani pa francoskih vzorcih.
Leta 1S1I4 je izšel zakon glede vilajetov, ki so dobili novo raz-oodelbo, veljavno do zadnjega časa. Leta 1*03 se je reorganiziralo državni svet. ki je postal obenem komisija za zakonodajo. V ("Jala 1 i je bil zgrajen cesarski lieej. Že leta 1800 je izdal državni svet narodnostno in državljansko postavo, nadalje šolsko postavo. no iVancoskeni vzorcu prikrojeno obrambno postavo ter postave glede rrajenja cest. glede rudništva in gozdarstva. Leta 1870 se je skle-lilo ustanoviti vseučilišče, a je bila dejanski ustanovljena le pravni fakulteta. Ustanovitev uprave državnih dolgov je imela za posledico neštevilna lahkomiselna posojila ter velikansko zapravljanje. kar je dovedlo leta 1870 do državnega bankerota.
* "r
To j.' bilo isto leto. ki se je končalo s proglašeni em ustave! Se.&lasno s to ustavo naj hi bili vsi državljani enaki pred postavo. Vse podanike, brez razlike vere, se je imenovalo od tedaj naprej — Ot omane. vsled česar bi ne imeli mohamedanei ni kakih predpravic več. Islam je državna vera. vendar pa varuje vlada prosto izvrševanje vseh veroizpovedanj. Obljubilo se je tiskovno prostost, pro-, .tost zborovanja, peticije, nauka in še veliko drugih stvari. Cel" vspeh stvari pa je bil. da je zadelo proglašen je ustave pri podanikih na malo simpatij in da se je to ustavo smatralo za komedijo. Parlament je obstajal iz dveh zbornic, v katerih je sedelo 116 poslancev. med njimi 40 kristijanov. Ta parlament je bil razpuščen že ;eta 1878. Narodu ni prinesel nobene koristi ter tudi ni okrepil odpora Turčije proti Evropi.
Po vojni z Rusijo so šli eksperimenti veselo naprej. Že leta 1S78 je Visoka porta obljubila velesilam reforme za Armensko, katerih se pa ni nikdar izvedlo. Pri vseh teh reformah in preosnovanjih je treba razlikovati med novotarijami za ojačenje odporne sile države proti Evropi ter reformami za izboljšanje položaja krščanskih »odanikov. Prvo imenovanih so se lotili vodilni krogi z veliko vnemo. doim se je uvedlo zadnje imenovane le vsled pritiska tujcev, vsled,česar so jih zavlekli ter pustili kmalu zaspati.
Pravosodje se je reorganiziralo in leta 1881 se je izvršila na pritisk velesil za turški ponos zelo ponižujoča, a obenem zelo koristna finančna refrma, ki je seveda na drugi strani zopet ojačila upliv evropskih držav. Leta 1885 se je preobrazilo vojaške šole po nemškem vzorcu in v naslednjem letu jc prišla v veljavo nova re-krutacijska postava in še eno leto pozneje postava glede vojaško-službene obveznosti. Armenske reforme iz leta 1895 so bile kot vse prejšne brez vsake vrednosti.
Leta 1908 je bil zopet ustanovljen parlament. V tem slučaju na se je storilo s tem veliko škodo. Vsled vstavljenja kristijanov v j armado, je bila slednja oslabljena, oropana njenega islamskega zna-1 čaja ter napravljena sposobnim za nevrjetne poraze, katere je doživela na Balkanu leta 1912. č'e se vzame razen tega vpoStev, da se je pričel častniški zbor pečati s političnimi vprašanji in da je bil i vsled ofieijelne objave idej enakosti in prostosti omajana zveza med I številnimi provincami, se pride do zaključka, da je zadala druga! ustava smrtnonevarno rano Turčiji in s tem tudi celemu Orijentu.j
Ce pregledamo celo reformno gibanje v Turčiji, vidimo, da sel potom cele verige dobrih načrtov in sleparskih namenov, trošenja i denarja in zavlačevanj, upanj in razočaranj ni le zgrešilo cilja. —! namreč ojačenja Turčije proti Evropi, temveč nasprotno celo v ve-! liki meri pospešilo njen notranji in zunanji propad. Stališče molin-j medanskih podanikov, edine opore države, je bilo omajano, dočim je bilo ono kristijanov. torej nezanesljivih cementov, ojačeno. s čemur je bil ojačen tudi upliv zapadnjakov v splošnem.
Preteklo stoletje nam je dokazalo dve stvari: — da ni mogoče) polovične kulture Orijenta neposredno opremiti z vsemi blagoslovi! ljudske evropske kulture in drugič, da ne more iziti civilizacija in; kultiviranje Orijenta od Orfjentalcev samih.
|Slavne zgodovinske odpovedi
—	1«
LOUIS BONAPARTE. — 1810.
Prestol, krona, žezlo, kraljev-j t ska obleka ne napravij. človeka! j še resničnim kraljem. I Kraljcvost je stvar duše in et j manjka tej duši kreposti poguma, i čiisti in spoštovanja samega sebe .pjtem ne morejo napraviti vse t krone in vsa žezla sveta posestnika resničnim kraljem, j To je občutil Louis Bonaparte ? t ret ji brat velikega Napoleona.
Iz različnih vzrokov, med katerimi je bil glavni želja, da poveča ugled svoje družine obenem z oja-
I četi jem svoje politične moči vi i Evropi, jc postavil Napoleon svojega brata Louisa na prestol Ho.: landske.
Louis sani si ni želel prestola Ilolandske ter sploh noben^a prestola. Ril je zelo pameten t*lo vek ter je v polni meri spoznaval praznost celo najbolj sijajnih kra Ijevskih časti. Vedel je, da ni največjega blagoslova v življenju namreč časti, najti na dvorih in v kraljevskih palačah.
Vsled tega je tudi z vso svoja.
NAZNANILO.
-r— -1
•Vsak dan dobimo več pisem, v katerih rojaki
vprašujejo, kdaj bo mogoče potovati v staro domovino.
Vsem tem odgovarjamo. da sedaj še nikomur ni znano, kdaj bo pot odprta. V bližnji bodočnosti se prične mirovna konferenca in kadar bo konča-na. je upati, da ho deloma promet odprt.
Toda iz. zanesljivega vira nam je znano, da bo potovanje v staro domovino v začetku zelo ovirano. Kadi lega rojake opozarjamo, da naj ostanejo na ovojih mestih in naj itc hodijo semkaj; kadar pride čas, da bo mogoče potovati. bomo pravočasno poročali.
Frank Sakser.
silo protestiral proti sklepu svojega brata, da napravi iz njega i kraja. Pa kaj so zalegli njegovi protesti proti neupogljivi volji N'epoleona! On bi lahko prav t^- j I ko protestiral proti vetm ali pr«i-| ii zakonu gravitacije.
Vsled tega je bil Louis prisiljen vzeti krono, katero je sovražil i?j dna svojega srca. Ko je konečno; rekel svojemu cesarskemu bratu.! la hi ga podnebje Ilolandske ubi-1 lo, je odvrnil Napoleon: — Boljše umreti kot kralj kot pa živeli v ulogi priprostega princa.
Ko je zasedel holandski prestol | je objavil Louis narodu, da bo od (onega časa naprej Holandec v vsa I ki stvari. S tem je hotel reči, da I bo koi kralj iivei m. delal edinole za interese holandskega naroda. \'i je stvari, ki bi kazala, da je i bila ta njegova izjava neodkriio-srčna. Louis se ni poganjal za kra i Ijevski urad, a ker se ga mu je konečno usiliio. ga je hotel voditi z dobro vero in za dobrobit na- j roda, na kojega čelo ga je posta-] vila usoda.
Taki nameni pa niso ugajali njegovemu cesarskemu bratu. — t j«.ni--ova izjava, da hoče postati; pc^poien llolaudec. je razjarila Na-1 poleona in pisal mu je trpko pi- j >mo. v katerem mu je ukazal, naj! bo Francoz, ne pa Ilolandee.
Na to pismo je odgovoril Louis! r.a zelo odločen način in zadnje besede so bile; — Varalo se me je z obljubami, katerih se ni nikdar! hotelo izpolniti. Ilolandska je si-j ;a biti igrača v rokah Francije.
Veliki cesar, ki ni bil vajen, da hi se govoril z njim na tak način, i se je razjaril ter stavil Louisa, pred alternativo ukloniti se njegovim zahtevam ali pa videti, ka 1 jko se bo Holandsko združilo I Francijo.
— Če ne bo našla Holandska v| svojem vladarju moje slike, je ko-| nee vsega zaupanja v vašo vlado, j Vaše žezlo ie zlomljeno, j To je bil žaleči ton, katerega je rabil Napoleon proti človeku, ko jjega edini zločin je bil. da je sku-:šal biti dober in zvest kralj na-'rodu. nad kojega je bil postavljen kot vladar.
i Ker je bil na ta način stavljen pred k into alternativo, da uniči Holandsko s svojimi lastnimi ro-I kami ali pa prepusti to nalogo svo- j ijemu brezobzirnemu bratu, je I Louis odložil svoje žezlo.
Od holandskega naroda se je! poslovil na ljubezniv način ter se : umaknil v privatno življenje. Ve-i ičino svojega poznejšega življenja j I je preživel v Italiji, kjer je umr leta 1S46 v starosti 68 let. Nje-1 gov značaj in spomin sta ostala j j ucomadcževana.
j Čeprav je Louis v panteonu [zgodovine pritlikav v primeri zj velikim Napoleonom, je vseeno u-' i pravičen do mesta v seznamu j slavnih odpovedi, kajti v dolgem!
■	teku zgodovine najdemo le redko-! jkedaj juonarha. ki bi se odpove-j I da l svojim kraljevskim častem in'
svoji kraljevski slavi v namenu, j da reši svojo osebno cast, j Mogoče je. da bo prišel neko?, , čas, ko bo primeroma neznatni j Louis stal višje v časti pri ljudeh kot pa mož, ki je umrl na sv. He-
■	leni.
Oni stari vihravi vitez, ki je znan kot Falstaff, je rekel: —j Cast je (prazna beseda in s tem se konča moj katekizem. — Na sre-eo pa jih je vedno najti mnogo, ki se soglašajo s Falstaffom.
Vedno je najti ljudi, ki so prepričani, da je čast vse. Med te pa je spadal tudi Louis Bonaparte.
Pri polnočnici-"
Krasno ubrano zvonenje se je razlegalo iz dvostolpne veličastne! cerkve nahribčku tja v mrzlo bo-lžično noč po rodovitni dolinici, iz' 'katere so m« leli visoki dimniki [obsežne steklarne ter puhali go-jste črne oblake proti azurno-jas-j nemu nebu.
Veličastna tišina, polna roman-j j tične poezije, je ležala nad bornimi delavskimi kočami, ki so hib-. nocoj fantast ično ra»/svet.! jene; s j I snegom obložene strehe pa so se 1 opojno svetlikale v medlih žarkih j blede lune in neštevllnih zvezd.
V	velikih kosmih je naletaval pohleven snež.ec in o-iter veter j- 1 rezko bril v vesele obraze p«»l>o/. '
I nih Zemljanov, ki so krami jajc za-' I puščali svoja topla stanovanja, tla tudi telesno pri<ost v nje jo 1 radici ! jotialni p<*]nočniei.
V	prostorni cerkvi na holmcu .pa se je zbira ki vedno večja množica občinstva, ki je nestrpno iu trepet a je od mraza pričakovala — rojstva Vse višnje ga. Po cesti, ki jo je pokrivala bela odeja, so še vedno prihajale nove gruče ljudij, veselo prepevajočih božienico.
■ j V čarom o razsvetljenem bož-| jem hramu so zab učale orgije; i mali zvonček pri veli kom oltarju [je zažvenketal iu na vratih eakri stije se jc prikazal gospod župnik ; v spremst vu obeh kaipelanov v i bleščečih mahnili plaščib.
Na stotine sveč je razlivalo «vo I je svetlobne žarke po zastandil
I	kipih svetnikov ter krasnih pod o i , hali po oltarjih.
Vzbočen svod "ladje", ves pre j vlečen z umetniškim okusom i/de Janimi freskami, je bil oprt na de bele kamenite stebre, katerih h-j gotovo pogrešali v svojih i-Mn.pl jih ' stari Feničani.
S kora doli se je začulo prediv-no. v srce segajoče petji* in n »žuo-'jrnd ženski ,!ja.;el. se je oglasil oh spremIjcvn-n ju orgelj
Krasno iu razločno so donele 'I posamione besede <b'li na molčeči' i i občinst vo. "Raduj se. človek, in J -»lavo poj". j»- pela navdušeno z ljubkim sopranom; nato pa ie po j prijel ostali zbor in vzneseno je i donela moč poezije v tiho naravi.
ter se izgubljala v nočni imhn. -i j Stal sem po'cg nje očaran in • gledaje jo zmedeno; r.jcna nežna - hrstka so se komaj vidiui pregibala i}in .1 jene razločne besede so se j»re-11varjale v mogočen spev. ij -JiV. sem vzdihoval tedaj; v svo-' 1 jem srcu sem čutil pekoč ogenj >'f)a. prihajalo mi je vroče. n,:-en< ■! vedel, kaj mi je. Note so mi plc-; sale pred očmi liki mušiei;'da bi 1 bil dal duška svojim nenava<inim
II	obči it kom v not ranjc-ti mojeera , i neizkušenega srca. zahreščal sere j nehote čudno, da sem bojazljivo i umolknil. Močan sunek od strani jorganista me je predramil iz sa-» njarij.
Poznal sem jo Že od mladih let, j že izza šolskih klopij. Pela sva i redno skupaj, toda le kakor pri-jja^elja, kakor znanca in cerkvena pevca.
Ali sedaj sem si jej želel biti več nego navaden prijatelj.
V	mojem praznem srcu so se porodila najblaženejša čustva.
Mehanično pregib ije svoje ustnice sem koprneče iii nepremično zrl nanjo, ki je stala poleg mene. i Veličastni akordi doneče glasbe j in vzneseno petje so se spajali v ! prekrasno harmonijo in zlivali svoje glasove kakor zdravilen bal-jzarn na moje — prvič ranjeno !srce.
Nastala jc za moje duševno življenje nova doba. Iz nje sem črpal t nove lipe ter ustvarjal vzvišene! ideale v nedogledno bodočnost, j I Kadar so se moji goreči pogledi j j srečali z njenimi, povesila je skri-i voma svoje velike črne oči ter sku- J .šala prikriti rdečico, ki se je vti-jhotapila na njeni rožni lici.
Sveto opravilo je bilo dovršeno, j !a šele zadnje mogočno buča nje orgelj me je iztrgalo sladkim sa-J ■' njam.
1 Ljudstvo je trumoma zapuščalo j 'božji hram. da čini prej pridejo med svojce v dobro zakurjeno «o-i bo. kjer jih pričakuje okusna svi-j : njina. dišeča pečenka, sladke potice in še veliko drugih stvari j. kjer žvenketajo čase. polne mjne vinske kapljice.
Hotel sem biti *yvni s svojimi m i -1 j sli in tiidi ona je zaostala: toda! ; neki notranji čut mi je veleval ta-j ko prepričevalno, da sem obotav-Ijaje se pristopil k njej, ki je edina bila činiteljica mojega prepo-
Bil je rajše posten in ugleden j človek kot pa kralj brez princi-; pijev in s tem je tudi prešel vi zgodovino.	i
reda, ki celina hi mi zaniogla »spre-! meniti takratne ideale v stvarno in srečno bodočnost.
Kalilo sem jo prijel za nežno ro-jeico ter jo, molče vodil po okornih stopnicah na piano. Prišedši na trg pred cerkvijo, me je prosila milo. naj ji ogrnem veliko ziuuko j ruto krog krasnega telesa. Tudi jaz sem se zavil tesno v zinnsko jStikrjo in nataknil rokavice; in Itako sva stoj»ala >molče roko v ro-ki ter z raznimi čustvi v srcih po j hribčku navzdol. Sneg je še Vedno i naletaval. veter je < :r« je božal pol/eH po mehkem južnem Miegn. ki je iH.krival 11i111j.no zemljo •Naenkrat je zažvižgala burja ne-! usmiljeno iu prinesla v oči vftejo j množino snežnih kf^smink. d.t sc nama je še bolj stemn'lo pred »>«*--mi. Nisem s.- še«[iri>v zavedel od nepričakovanega ateniat 1. k«« sem uzrl, kako je burja zrušila mojo špremlje- alk.» na zemljo pokrito s snegom.
Ta nezgoda me je iztrgala i t srečnih misli in mlsuti sem moral, kako h: rešil njo in sebe iz neprijetnega položaja ker «trn»a 10 polzka pot j«* tudi meni delala preglavico, da sem le s težavo obdržal ravnotežje.
y.ivc d'ise ni bilo na ee-.ti. vsi so »rišli, vsak na svoj dom. zaoslal*. '\a popolnoma utrujena \n sjrd-ijič sva se vendar rešila jz nepr^ jetnega položaja iu previdno sva uopala dalje r»o strmini navzdol
Srečno sva dospela na deželno esto; in čez par minut -va bila * vasi. Ku sem stopal oh njeni »tram, vračale s,- to i /..ip^t Vse prejšnja nadebudne inidi in želje, di ol.ciiem s., mi milili \ di«š.» ra/ili noreči dvomi.
Svi-Si St svojega .,'Oi.išega čina 111 nje osvobodit v i hladnega iu mokrega elementa, sem -i oridobil toliko poguma ki mi ira ^ieer ve-Ino pri man jI. nje), da sem jel pre*-vidno odpirati svoja srčna čustva.
Sprva sem igral svojo ulogo nc-1 -tako okorno, *o<Ih končno seru dosegel .svoj cilj ter odkril svoj preporod iu svojo prvo — ljubezen. I Nato sem vprašuje uprl svoje oči v nje od mraza iu srarne/ljivo-isti poide!: obraz.
Ah. ka
i*o krasni s.> bij 11 «rc-uotki. kako opojno so vplivali na moje srce' I mučena narava je mirno spavah. svtije zimsko spanje pod sneženo odejo, d očim s,- j^ veter poigraval s padajočimi kos-minkami; v najinih srcih pa se jc jela oglašati radostna pomlad — pomlad ljubezni.
Ta alternativa ine je potegnila nepripravljenega z. božično skrivnostjo vred v oinamljiv vrtinec vina rnega življenja.
Se malo- korakov in stala sva pred hišo njenega očeta. V vasi je bilo tiho :n mirno, ntč ni motilo praznične tišine; le tatu v daljavi se je oglašal pes, v bližnjem logu je zategnjeno skovikala sova iu petje veselih prebivalcev se je harmonično oglašalo od bližnjih gorskih pečin.
Okna nizkih koč in večje hiše so medlo pošiljale nemirne svoje Žarke na široko cesto, posuto z debelini grrutnozom.
Stala sva na pragu. Ona je trgala čipke volnene rute in jaz >eni neusmiljeno vrtel med prsti gumb svoje suknje.
Kakor da se je vzbudila iz sladkih sanj. je privzdignila svojo ko-drasato glavico, oči uprla naravnost v moje, položila dlani svojih timh rok na moje rame, a nje pogled mi je govoril, da je tudi v 'njenem srcu začelo novo življenje j-- ljubezni.
i Nežno sem jo poljubil na žgoči ustnici ter jo prisrčno objel. Ni-!sem vedel, ali bdim ali sanjam.— jZdJ.jei se je oglasil v sobi njen oče.
I Izginila je v sobo iu šele škripati jc vrat me je predramilo 'v poltt-\ sna....
• * *
Zopet je prišel veseli božični ve-ičer, zopet je šel pobožni krist i j an ; k poluočniei. Toda jav. se nv<cm j več veselil v domači viwi <svetih božičnih praznikov. Daleč pro<; od rodne grude životarim ; le duh mi vhaja nazaj v kra-mo domačo cer-j kev. Še zvene po mojih ušesrh n je-t ne srečonosne besede:
* Jnz te ljubim — ljubim —!" j Se čutim njen -dih na svojih ustnicah in srce si želi koprneče -pro-šlih dnij prošlr^ga svetega večera. Ali res ni možno, da bi se zopet videla kdaj* Je-li umrla? Ali ne ! ljubi vc-e 1 rinrta sicer ni, aH umr-■la je asa-me, za ves Kv«t, umrla tu-| di za 1 jnbezftt... Duh j4 je etem-Inel..^
nT.AS NAHODA. 21. DEC. 191S
Božič v Belgiji
CHQISTMAS ON TMfc BELGIAN BORDER
_FROM THE SPH6B& <£> BY NEWYQKK H£RAIP_
Hovenska-Hrvatska Zveza
▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi.
■	Ustanovljena 1. januar*
■	ia 1903 v Calumet,	lnkorporirana 11. junij«
... . .	1906 v državi Mich.
Mid if an.	XyH^Z —
GLAVNI ODBOK:
I Predsednik: FRANTC CRLIUOKICH, Box M, DodgevUIe, Ml«* I Podpredsednik: UKoKUE KUTZK, 11D Cmul Avenue. EveletU. Mlu» I Prvl tajnik: »XTON GKSUKL, Bor^u Block, Calumet, Mica. H Za planik«r: MATU IAS OZAMCII, .Seventh Street. Calumet. Ml.-h B Blagajnik: VINCENT AUHANA3. linrt National Hank, Calumet, Mica
NADZORNI ODBOR:
I.	nadairnlk: ANTON CERZIN, Eveieth, Mlaa.
II.	aadsornlk : JOHN B. M A I.N AH, Calumet, Mich.
M III. nadzornik: PAIJL SIJALTZ, 20U Seventh St.. Calumet, Mick.
POROTNI ODBOR:
I. porotnik : MATH. ZCONC, Box 42TI Ely. Minn.
■	II. porotnik: VHJI.M M1HEEIČ, Calumet. Mich.
I III. porotulk: FBaKK LEVSTIK, Box 1U3. Aurora. Mlur
••n ^
POMOŽNI ODBOR:
■	JOUN KAMB1CH. 417 Oareula St., I.atirlitm Mich.
■	LUKAM STLKANKC, t'jilumet, Mich.
I IIA It K u JfiTiCH. r«liiioet, Mleb.
* •
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Bur JOHN S vTFKANi '/.	First Avenue. Milwaukee. Wta.
I	ODVETNIK:
I V.^THONY IX'PAS, i'a linnet. Mich.
dopisovanja. kakor tndt sureinemne članov In Want«
■	naj He tmStllaJo us glavnica tajnika: Anton ileetiel, Sloven!«* Croatian I Union. Bor>:o Block. Ctb St.. Calumet, Mleb.
■	Denarne |H.s|iJaive naj se pofflljajo na blagajnika: Vincent Arhanas
■	rtrwt National Hank, Calumet, Mich.
Profiuje za noro prlefople ^lane In Ma nice naj ae poAllJaJo na vrhov-
■	nega adravnika : John S. Stefauez, Lisjiv, Kir M Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj m* |Menjajo tia f.reilnc.tntka [H>rorneKa odlwira f
■	Malh ZgoJic. Ho* 421. Ely. Minn.
Uradno frlaello: GLAS NARODA
B	i
IZ GLAVNEGA URADA SLOV HRV ZVEZE.
Splošno glasovanje št. 2. — Glasovnica.
I Onislvo sv l\ana Krotile) jsi sle v. S Sil/, v Caluiuet. Michigan ■stavilo predlo«; z. t splošno jrlasovanje, kateri je 1»i I zadostno pod-Him kakor pravila zahtevajo in «rre ri<1 <r|;tsovauje članstvu. H Predlojr društva sv. Ivana Krstitelja je:
■j 1. — Da m- ovrže sklep zadnje konvencije, kateri jc bil odobren |i"i imela SIIX. sanio eno «_dasilu. tikajoče se člena 117. točke 110
■	vil od leta lfMli potoni spi onega glasovanja.
■	-. — Da sc ovrže sklep imenovanja "Jugoslovanske Zastave" B'li.catrn, III. glasilom, organom šil/, in se na njeno nn-sio poslali lista "Hrvatska" i/. Calumet. Micli. za hrvatsko člansivo, 3 i *
■	ovt-iiija" iz Milwaukee, Wis. za slovensko člnstvo. H I'r.i vila pradnega glasila ,,aj S(. «rlast;o sledeče: H Uradno glasilo.
H F"-aduo glasilo mora hiti eden iziucd slovenskih in eden izmed H11 s U i h časopisov, izhajajočih v Zdrnž«-iiih državah ameriških. H so izvoljen in imenovani od konvencije, pod poboji, kateri so Bm tii po večini članov konvencije. I Dolžnosti uradnega glasila so sledeče:
■	Pošiljati list enkrat na teden vsem članom Zveze, in t osloven-Hlist članom slovenskih društev, in hrvatski list članom hrvatskih Bitev. Izvzeti so le slučaji, kjer sta mož in žena oba člana Zveze. Hikih slučajih se pošilja list le na soproga.
HP*iohčiti enkrat na teden imena in naslove glavnega odboru K. — Priobčiti enkrat na mesec imena društev, ter imena glav Huradnikov društev tnaslov tajnika. — Priobčiti enkrat na Hlt mesečni račun med društvi in Zvezo. — Pribčiti enkrat v Htilt šest mesecih šestmesečni račun Zveze, kakor tudi aetnarv Hkčilo. — Priobčevati zapisnik konvencije kakor tudi vse drujre H^nike odborovih s,-j. Priobčiti enkrat na mesec vse spremer.«-B članstvu. - F'rioh.'-evati vse oglase, naznanila, dopise iti sploa ■dopiševanjc tikajoče se poslovanja med društvi in Zvezo, bodi-Hoslano od Zveze ali društev.
■	Ako bi slučajno plašilo ne priobčevalo vseh poslanih mu objav. H^tavni odhot* pravico razveljaviti popro<lbo. iti na njegovo mesio Hčiti kak drutri slovenski ali hrvatski list ter dati istega na splo- '
■	glasovanje članstvu, kakor določeno v teh pravilih. Ako članstvo l»ri isti list. potem isti služi do prihodnje konvencije kaj^or ura-
■	glasilo.
Hl'radno glasilo prejema plačo za svoje delo in stroške po 10*. ■nesee o«l članov, kateri prejemajo njihov list. Ako je tak član Hemliran. za njejra naročnino ni odgovorna Zveza. HAko bi slučajno bila taka pogodba pretrgana pred pretekom! Hčenega časa. dobi razmerno plačo <lo onega časa. dokler ni bih: Btdha pretrgana, filavni odbor ima pravico pogotlho pretrgati H čas, ako uvidi, da uradno glasilo priobčuje članke, kateri s->j Bl.jivi SHZ. ali krajevnim društvom. | ■\ I i ste za lo. tla se pre,Hog društva sv, Ivana Krstitelja sprej-j DA............NE......
■Pojasnila in razlogi društva sv. Ivana Krst. k predlogu.
■	1. — Slovensko Hrvatska Zveza je organizacija slovenskega in Mlskega naroda, in ako smo za razširjenje iste med slovenskim H-vatskun narodom enakomerno, in ako mislimo. »Ia smo vsi ms-Havni. mora imeti ista dve glasili, to edno slovensko iti edno br-■n, kajli poznamo razmere meil članstvom, in vidno je. da ime B organizacije to zahteva.
K-. Ker je zadnja konvencija izvolila .tugoslovansko Zastavo,
■	»zliajajoč v Chicago. 111. kateri je popolnoma neznan članstvu K. kot glasilo Slovensko Hrvatske Zveze, in ne sprejelo boljš t ■idho našega domačega lista "Hrvatska" iz Calumet. Mich., kri j
■	je hil glasilo organizaeijc o«l piM-etka t--r se boril za	ko j.-lista na robu propada. Dalje smo za isto. da se domače podjetje Bnra in ne podira.
WTEV ZA IZPRAZNJENO MESTO PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA.
■ Ker jv nemila smrt pobrala izvoljenega predsednika nadzorne-Btlhora MATIJA ZUONC, je glavni o<llw»r imenoval za isto m.^-BlcdeČe tri kandidate, kateri gredo na splošno glasovanje: B^ .F. Pf.AT'TZ. — član društva sv. Jožefa, štev. 1. Omenjeni j * Kil ustanovitelj in korporovatelj SHZ.
■KK ST1PEC, — član društva sv. Nikole štev. (». Sedanji preil-■edntk omenjenega društva.
KPH J. PKSHEL. — član društva sv. I^ovrenea, štev. 7. Sedanji ■tajnik društva sv. Ana, štev. 11, ■■OPOMBA: — Glasovanje se prične 7. dne 1. januarja 1019 i.i Jr?a s dne 31. januarja 101 ž, izvzet je le slučaj, ako je društvo' ■ttvedano i« kakoršnega koli vzroka obdržavati drnitvene sej-?.!
BOŽIČNI VEČERo
IZ ŽIVLIENjA SLOVENSKEGA DIJAKA
"o Vs«-;; i 1 iv ■-! !• i s, i . «Wgi!i \! si ah | »o .. •'..:! i . "•ah s.;«-«I n»/.ki!t t:'	.-..
'■:\k e cvete-o ;vj ! - ■ • ■• č.«d '/.i :>: :!cvr.|e* dii s].,•;.'!.» ;«••«:v• -t l.ilc, »0 " 1 i; I": ; . r • \ is;-, h-, i \ ■ -:. k['>.]. d--1iii ? ' -	Se i->! i
siti. deb li ljudje, ki se t :k i; r r
! ..:tt udijo lepoti, s lej%li • •<...
I le, liaka ':};:sr;la d;ii;-e. .-i: ne <' -.a ji t ni" drugt	i kus-
jrio vezem- preproge ■/.:< :»aii • » i;e bolj mukusne aekai ■ vez<le
j !e : "Ko :> r!nvf:; s i • t !	a-.
tak bel. i... ir,	s;.:, ..
t 1
Kaka tzva. : Let t-	i.-ratri
ja ! '	____'
Sredi i v pa j.* h-žal ndad g»»"/d. Sa-ae -1; i -i;., ki -o -al.ale. «{a jih kdo kupi n ji!i u ' : i - steklenimi biser in misija jo-v<u;: ne-kattii. tla i; ai^aa« v loi»|i t .»oh:-i' v sani'-ii sijaju i;. ■-. ni -: • . '
kllpc je ! "Ho : ) ^lltlek: ne! itere s.» stale tta b :iU i «enih -••♦♦••ali i m j«.d daleč je i.ilo vaje!., l:akoi Ko < u«lov "o <"••■.' itn'" /•■. ' .7. ka ittftiil ,aga l!:i k a i.:* »n : a !;,ii< . ■ \ veselje. \:\ i.|, 'ikfi.i - ne • : .•<> z.e I eni-1 i na jiro^tih krii»ih i:i hivo. • vil: tnai ■. sir« -.?. prostrani u;:im-' vi. ?!ile so zclei: ■ iu saiito bdim*
; In Vojanov ♦ ;lril, slove;.ski
!<•!!:. i s-, ■ . 1 • siitivke s]»...;:nj:!-
: •• na itaJj.ii u »m. jih j<* k dal z
, I k : i i k • i.: -i je k,'..! : • idej.
: -a .:.?.-	...: 1 v«- s<s >i;• >:e.
..iMiajo eori.i ki i.: znu/.ovala. s
''«e_; i i-ia i je na ii*!o drev.p* čude-j
'v illi beio d: e\ je \ j)aS'ktl lil rekei'
: ■ sk-.!-t, «rl;;s.i»- : "Kako j, :. lika-i
. .... J
.o ! i vi--; ! 11;. ;;<■!■ je ■ i: tinti j -.■..i ,'•;.'...' . c«-lo u ro j"	iirodil !
. ) . i: e i i *. s k. viiai korak!. !-..iki»;'| «' . ■	• i : ..:. /i*;-iio. i a ko j
/a; . i . : i niti bupio sdd i :,; i	t!".a. -O bili kako. nosi-j
z o ::!. !>c.-s*n-eim jnetrotu. J :■ i:.: !o ; a se i;, ; ni nikai:
lu	t s,, j, >p«<!unil. da je da
es bo ž I e I. i \ ■ •<■!'. 1 '! 10 je -r!e tle-vii	\	a -i ! t a t i I »o
žič in ;ia ta ve • r _a je vznemir-
. • -	! ' ■ 'i 'in lik K -! ill
po .	\ . k a n : ■'doma ! i : V i j.i
ie! k so Mi; poZVali, da g:"C Ila \ ■ -i - i ;	v j:! i p:-«'du!eslni v»-
11 "i .: ' 'i " i ••■•u.: ;o i i /. klo /,i
ka*. o. • !'dk iia peli hni.io. " Ali — .i-- ii-t- zlagal, da j»-
/e i1 • 1 . Kdo k: -fjl povabi!'
Si: e • • ..;
/ias'; i ' .i k. -a je k. j bo d'd:;l -i... t e< : \e."i'aki ve--:: -o .".olgi
\ tak.ih slučaj-i; s,- iloba glasovanja [»odaljša do časa, dokb-r bo.I" društvo obdržavalo svoje seje. \ se glasovnice mora j obiti poslane; na glavni urad najzaduje »lo ali na 1"». fel»rnarja 1010. (ilasovnice. katere pridejo v glavni urad pozneje, se ne bodo vpoštevale, iz.-zemši ako ima društvo vzrok kakor z jo raj navedeno, (dasovati >.e more le na društvenih sejah.
Vsak. kateri voli za predlog društva sv. Ivana Krstitelja. naj naredi križ X pod besedo DA. Vsak. kateri voli proti predlogu, da bi isti ne prišel v vejjavo. naj naredi križ <X pod besedo NE.
Za izpraznjeno mesto predsednika nadzornega odbora se voli samo za enega. Torej vsak naj naredi križ 1 X le pri istem kandi-jdati. za katerega je namenjen voliti.
Anton Geshel, gl. tajnik. t
a
ley ;;<-• dajo .'ioveku -pati pred P'»! nočj:.. "To j-' v/go.ia. navada ><
i: 4 ; ških k* k je m..Iroval. kr.-.i na je oilločil iu sklenil je. ■	a k se kom tu preuiišlje-1
val bon:."
Skušal je iiii-iiii na druge stva-; ri. zaka'j ako bi |vii-lil mislim svojo pot. !k zve -e|- n - imel nobenih -ni.mkiov Ve- ii! nobenih novih; sanj.
Miaio je pi išla gospodična, za vila v drago ko.>uliov:no. *!:• s. skoraj niti rdeči nosek ni vi hk u i:, ter na • dx 11 rokah je imela natal-.njene inične zavitke,
" P.-ižični darovi", -i j* povedal iu grenka zavisi ga je 11 m z' ula v d> so. Zastokal je kakor od itzičin-bok - i ne in jn-evzeia ga je vs.i pti .ta ne/ne-ii;: trpke-t bedif^a si roniii*; va.
s.- nikdar ni »dkoaiur dal boži«* m« ga daru In rad bi bil dal. Že \ k-; ( je uii-!il na te k .žične de rove ki 1. no mu je bilo pri takih mi-d k: . Ali še nikdar ni da! ttober.ega' !arr:. koi: i:ik iar nobenega.
Niti do! 11 ni nikoli daru. lepe-ir.i. ki je lep in iliMvoci'ii. ker je i: !i /. ljubeznijo, z mehko, laskajo'-. » roko. v radost, v veselje. Ti -ti d*tro\i, ki jih je dobil. s«» bili t di k-iKor !.anten. orJtri m mrzli her žalili so ia nivo vzbujali sreče j v sreu. ampak grcnk»>st. Poniževali so ga. ker si bili dani. kakci če vržeš ]^su kost — morila še h-J »o kost z iik -om -- a ga suneš z nogo: "Na, mrha, žeri!''
Kadar mu j«' mačehi nosi,da kaj od d.-)nia. ali teta vselej je bilo zapisano v pismu: "Pa se na jej eitkiat, saj si potreben! " In med vrstami je bilo brati: "Vidiš kako smo dobre; ne moramo, ali me smo. dobre in zato nam mora« biti
hvaležen, samo m zapomni: hvale- 1 žen. hvaležen!"
Da. Taki -o bili njegovi darovi in i:- tistih ni bilo vseleij. Na primer lani. Domenili so s t^ var"-i ta bodo skupno prazno\ali l.f»:*ič-
I	večer in <!a \-ak ;>mnese t»>. ker dobi od doma. In ker je imel naj-.'<■'jo ni".zri od vseh. So - - .lome-iil:. da pridejo k njemu. Prišli so :i vsak je nekaj prinesel - potice, o abase, šunko. vino. ruma za čaj.
jabolka orehe in sla'.'-iee; eden v- •. tirnm manj. edm boljše dtu--iakjt-. ali nobe i ni jNišel pra-e" . >:i!iio <•■> ni ime| ničesai. kar »i hi! dai. IVizahila je mačeh i. po. .abila je teta nanj in njeyra je bilo r.ii:: ne /ato. ker j 11 ime! nlčesai, air.jviik zato. ker je J)i| tak«, j voza I->n: živa duša »n - nej.-d se je i ve.'er iu strašno se je delal \« e!« ga, ali najraje b; bil sam \ te ; ležal i a	neet« !ji. ia l»i ga
-: e boj. io v iihrii :it tilioti. :>»* t,;.
tako jn-i zlagani vesi-bisii ter ne odktissvuih šalah.
in sploh, če jc mi-iil na	1»
II	'/. i e U e \ reeje. har jill jc dož.vli.
•	niti «*den mu ni ostal jasen v <biM, Jako -o h.h v>-i »Usti ter ie-'z e če. prazni, prazni.
Na tiste dolge večere je nudil, ko sta sedela s sestro doma na •i ter se bala. d-a ne zaspita in da ju ne vz.am« jo - sebo j k p<kno' niči. Nista imeia uiii in.žičnega 'rcvesca, niti }. s!ie ku;.ila -ta si a 1.1 o za • i \ a krajcarja pa- i; je -ter jib nalepila na zid nalepila ne. /.id v kotu na>i mizo. Mae« ka j -pa!a. oče j»a je bi! v gostiln1, kjer -o igrali tombolo. V»: zaspan. .-.«« se vzdiunki pozno v m. i \' n-r--;e-.--. l-;jer je b;| strašen mraz. Ii ' aie se mu ni zd-bi takti vt -elo lako
. e • lo n. pi azni'-uo. kakor o «!ru . -ill* jo'az'.iik:ii. Kokial je s.- na ,oi n j .o i eg učitelja ni i ia iioenica s,- ni u je < !.<ia z.» 1 i U o.i Ko j,- io.tlil Ljubljani v vinc
ui'-ijo. so bili bož ni večeii š--H.lj pusti in doi go.'-avj; >. i;. ( |e.: aa ni ostal v spominu, samo me ."lovita celola dol-goča-ja iu /a»pa i riosti.
Iu zopet se je »pou ii! t»a dan. š-'■ sji e,-,"-,..- Ka;, se bo /ominjal. na ! in i bo mislil ; Nitma spominov, j .n-cteklosj je -ia mimo — prazna .n pusta.
j In da sanjari o bo b -ih ibscv i. to bodočih božičnih vevcrdi. ka:«* re morda dočaka v sre.'-i in »: j; j ju ' pvidcjo-li sploh kdaj taki hia-(goslovljeni dnevi, ibrez skrbi, brez i puščobe, polni če, bogatega živ j ljenja. zveste ljubezni in zasluže ; nega uspeha? Ptidejoli kdaj iu ! ne pridejo-li prepozno ' Zakaj /.-\i j >e mu. da hi morali p: iti kmalu, j dokler je še mlad, dokler je še | zmožen take vesele, sveže sreče, i dokler bi bil še hvaležen za vsako veselje, za vsak smehljaj u-odc. Inkier še ni prišla utru-jrsiosf iu toposT. Morda pridejo. Zakaj, ako
•	bi ne upal. ne bilo bi to pusto živ-Ij'-'-ij^* vredno, da še živi. Ne hib bi vredno.
Zato bo nocoj v svoji nepr j.iz-. ii. hladni sobi mislil na lepe. svelte vi -ele božične večere, ki so pri-
t
pravi jeni zanj na v-e -tečnr*. za
•	lovoijne dneve l»o ti;i-lil ki p?idejo. gotovo pridejo. Diugega n: na kakor sanje.
Samo sanje!
Nasmehnil je in -P pil v park ki je okin'an, krasen, kakor iz belega srebra, posejan z biseri, ležal .redi tujega, pustega nie-ta.
I	+
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanja"! vser:.
*	* • • • •
šOMKlnikom. J tj iteljatL. xnai .■cm žalostno vt st da nai^. Je umrla naša preljubljena h^erlca. o/i roma sestra
JOHANA DEMŠAR
v starosti ."> b-T. Kanjka je bole iia'a za intlueneo, zilrtiženo s pljučnico. Rojft»i je bila v Cla-j ridge. Pa. Tnirla je 2S. novemrna in smo jo poki pali Jlb nov. na po kopališču v Nobelstownu. Pa. Prav lepo se zahvalimo tukaj Jšnjim našim sorodnikom, družini IVršutovi za njihovo požitvoval-nost in za potno.'- v tej žalostiu uri ter zii ves njihov trud v času bolezni. I.epa hvala vsem tivtim, ki so nas tolažili v času nesreče in ki i so se vdeležil: pogreba, i To je že druga žrtev tega leta : pred štirmi meseci nam je namreč ti!i:vl edini sin Frank Demšar. Pri-p< učimo ju vsem sorodnikom iti prijateljem v blag spomin.
IVhi pa. nad vse ljubljena hčerka. bodi lahka svobodna zemlja; d v miru [»očivaj in večna luč naj ti sveti!
i	Žalujoči ostali:
I Frank in Mary pemšar, sls riši.
Angela in Albina, se tri. k South\-iew» Pa., 16. dec. 1918.
Rad hi izvede! za naslov s\*< jega brata in sestre KRANCA in KRANC1ŠKK BABIC. U let je
prf teklo kar sem nahajata nekje v Pueblo. ;"o!<». Dema -tr, iz D«»hropr»lja ir: Vi-likih	pod L j; Jjano ;V-
njeii prijatelji i-" prijate iiee jjrosim. ako '-ateii ve z. nj-t na slov. da i;.* blag.iv« ii n,. ::. u.i, rdi naj s, pa sama oglasita .b ii'i I »abič. Blancv .\| i-!t.
• 21-^4—
Rad bi izvedel za svoje«:« brat ' U!NA i »A .l< k de.ma i'. Bukovja pri Postojni na Nt ».jnjsk«"" Pred časom je bival v Pori Al-
i ; i j pa ne vem nič, kje da je. Zato prosim een.iene roiake sirom Amerike, da lei kateri naznani nji-gov nasi.»v. za kar !m»i-; zelo hvah ali )»a č. sjiio	«t:: i se |.-i nemu lo-
ma z-lasi. ker mi; imai-i lekaj /i lo v:»žnega sporočiti .!•»•■ I kije, P.o\ ltl'i l'ailijiiil 1. Ohio. (21-24—12)
Rad bi izvedel, kje -e nahaja moj
brat KR VNK KOVA« IC. Dama je iz šlrtikljove vasi pri P.egu-nja!i na Notranjskem. Pred b-
toni iu pol s« :i bika ski»paj. se ki j p. i:* * je m znano, kje s,- na ka ja Prosim cen j< ne rojakf ši lom Amerike če kdo ve za njegov na.slnv. naj me hkigovol obve-tiii. »'i naj se |>.-; am javi na sp. |»iji nti-k v. Jo-epb Kov ači. i bom ;s VV Ve 2124 lJi
PROŠNJA.
S.iodaj l|»i>:ini prosim vli •"e I •!,-i i I..1., 'iil', V n .k., trto, ■•e i!ii:ite I . j V Iiisl.i', ti na raz in-iego da fm jjosl.j !•-, i . r .ph i. ebti je ti V"•/ • 11o p!a -aiu sani.
iil. '!..(•. 1 »o" ,11 1.»'. j,l pa ".'1 2: i !_'
DELO DOBI TAKOJ
dober ' ova • v g«iz-!u- /a kovati ima 1 i parov k«, u j- Plača na ji.es« sjiiu. »i r;i i; o i. i .n (V*111 ji prosto < lil ite ve pri i ha: -»..d in i 'o '»." A meri e o .1« bn Kriau- . N vv bel "V. Miell	JI i:\
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Zadnj.i -:n!ii ' to *e 11. «lecem-b-a. kik; .-j:: naši ga Slovenske e.t D-lavskega PimIiioi-j1'1«.-! Društva v New Vorku ki vrt ite v od bora za bodoče leto. Kakor ob; -.ij-1 ne. v-ako leto. tako n bili tudi le-to^ skoro Vsi člani navzoči in izvoljen je bil -bdeči odbor; Pred Inikont Josip Ifems. pod p a l-ed-nikom At'ton 1'osavet/. tajnikoit* Jan.-z D'-rč.-'r, zapisi ikjirjem Y:n-eent skrabar. blagajnikinm MiSiael Pirnat. nad omiki: Frank Oiova nelli, Lovrenc Majdič in K.ank Vnčanjek
Pri tej s»- j i se je nadalje razpravljalo ki.j ukreniti za proevit dri štva. Sklenili smo. prirediti pred.pustno veselico dne ?.8 januarja pri našem rojaku Marlirm !I;i'|i-ui! '2! 1 Crahani Vve.. Brook-!vn. Pod robno-1 i gl"dc te ve- dice bodo kasneje pojasnjene na tem mestu. Z«laj povemo da 'bo ti' naši prireditev nekaj po-ebnega iu -e rojakom že vnanrej priporočamo za obilen obisk Odbor.
Cenik Knjig
fcnfere Ima r tal o ft SLOVENIC PfBIJSUING COMPANY 82 Corttandt SU New York, N. Y.
POUČNE KNJIGE: abnoT neaiSko-angl. tolmafi vexan —.50
Dom aft sil ravnik mali	t-.xa BI tri račuuar (Dem^ko-aacl.)
vezan	>—.50
Poljedelstvo	—.00
t 3adjereja v pogovorih	»—.21
Slov. angl. In aogt. slov. slovar	$1.50
Veliki alov. so«, tolnafl	$2.50 ZABAVNE IN RAZNI DMlfll KNJltil:
Hlpnotlzem	i—.•$ Dve fialolgrt: 'Y'arlljeva tenltov"
In "Trije ženini"	t-.2«
Poet rež ha bcinlkom	—.50
Trtna u?, In trtorej	—JO
Vojna na Balfciaa 13 svaau	$1.M
RAZGLEDNICI VewyorSke božične, velikooofiM
In novoletne komad (>o	*—.0i
ducat __ma.2
ZEMLJEVIDI s
Avstro- ftsIlJaoBks vojna map*	t-.25
Avetro-osrsld. veliki rexaa	JSO
Celi svet mali	»-.10
Celi svet veliki	i—.25
Bvrofie vena	«—.50
Vojna stenska mapa	$3.00
VoJnl atlaa	t-Ji Vojni atlas mat
! Zemljevidi: Ala.. Arls^ (Mti,
GaL Itd. po	e=>.2S
M roženih držav mall	f-.l0
Edrnžfmlh držav veUkl	—Ji 1 Edrafenlb d rta v stenska mapa,
ftfaal pa caU »rst	|»J>
^T-Ag NfATi<*)T)A. »1. T>V.r. Ifll8
Iidgii ridbiiBjiitlirthitr |
Bpuaj jenu Ramean--Za "Olfta Naroda" priredi] J. T.
41	(Nadaljevanje.)	j
Kn so je Armand s pomočjo mladega ran/a dvignil, je poiskal j Mihael svojo suknjo in klobuk ter od vede l striea preko mokre ira- ! vc v zimski paviljon.
Ne da bi izgovoril kako besedo. *e je Armand udal vsemu, kar j j" storil Mihftel. Tre-el se je po celem telesu ter se «nl	do ča>a J
;aeudno ozrl v svojega nečaka.	i
Krna'« ;ta dospel« oba do paviljona in Mihael je pomagal stricu ! j o stofinjtcah navzgor.
—	Tako, sedaj sle zopet doma, — je rekel ter ga izpustil. — i Dobro sj»iie in jutri ;»e boste ničesar eutili. — Lahko noč. ljubi strie
—	Ali o«H-eš priii noler? — je vjirašal Armand bojazljivo.
—	Zakaj?
Saj »i venda** čisto moker. — Pojdi in posuši se malo.
—	Ce želite tako. dragi stric.	i
Oba moža sta -»'upi a v hišo. V sprednji sobi je gorela še svetilka in v kuhinji je dremal sinžaj. ^osjhkI Smerne ».» jt- zbud .
t« r mu ukazai. naj zaneti dober oger>j.
—	Prinesite konjak ter pripravile eno »oho za gospoda Valina i — je zaukazal nato.	i
Ko je Mihael to čul. je hotel sprva ugovarjati, a zakaj hi iznovi. ] pričel stari pepir! NVki notranji glas mu je rekel, da bi ravnal kri %ično. če bi v tem trenutku ugovarjal stri«-;i. \\!e,| tega si je pustit j naliti čašico konjaka ter vzel ob|. ko, katero mu j»- prinesel strežaj \ato sr je podal v »(ikazain* mu »»bo, kjer je šel spat.
Sploh pa ni ime: nobene moči več za kak korak. Nepričakovano potovanje, iatero je napravil v skrajni razburjenosti; neprostovo!j na mrzla kopelj : — v m* to j«- iiii«-!i> za p<is|e«lif«i, da >e je čutil raz bitega, duše* ro in t-icsiio.
Potem ko je »p:,; celo noč. je dvignil . b s« trni uri Jer <■ ■ b!e . le. Ko je bil z»|h.^ u s tem. da »i zaveže oviatuie... > čul. kako je nekdo potikal na njegova vrat;?.
—	Noter! — je /aklieal in vstopil j.- gos}«tul Saverne.
—	Ali d dobro spal? — je vprašal / i-im obotavljajočim gla •■■m kot prejšni večer.
—	Da. dragi stric, in vi?
- -Jaz? da/ sm|o|, nisem spal. — j.....1 vrnil ter sedel v liasio
r.jačo. IVI., noč nisem niti zalisnil oče>a. — je nadaljeval > |»ve ' .seno glavo. — Vedno sem čul ono prokleto Škripanje.ko je p • orla brv pod menoj. Najbrž je bila popolnoma segnita. Koj ko sem st..pil z m.go nanjo, • j«> poru.s «a. Brez tebe bi se mi golilo s;abo, prokletr; slabo. Kako pa je prišlo, da si bil ravno na onem nosi ur j« nadaljeval j>.. kratkem premoru in pri tem se mu je ti.-sel glas. — Kaj si imel opravili v gozdu pozno ponoči?
I s;ni«-e Mihaela so drhtele, a ni ničesar odgovoril, temveč b ■kknšal z nevoznimi kretnjami zavezati ovratnico.
Po vsrm. kar se je zgo<Iilo, — je zopet pričel Armand. — } i.i mi kaj slabo pristojalo, če bi zopet skušal prepirati >e s teboj. Č< I i te ne bilo lam, bi bilo najbrž konec z menoj.
Po teh besedah je na. tala mučna tišina, tišina, ko govore duš ; :-ied seboj, dasira\no so ustnice neme. Tak govor pa se mogoče veliko boljše razume kot še tako dolga razpravljanja. Strie je še vedn: povešal glavo in roki sta se mu tresli na kolenih, dočim je drža nečak oči zaprte, da skrije svoje solze.
Konečno se je obrnil g.»spo,l Saverne proti svojemu nekdanjemu tajniku ter ga nekaj časa molče opazoval.
—	Torej jo še v,dno ljubiš? — ga je vprašal s prijazni;., gla som. —
—	Oh, strie! — je odvrnil mladi mož in pustil solzam prosti tek. — Ah, če jo ljubim.
—	Dobro, potem jo boš tudi imel, Mihael. — je odvrnil gospod Saverne ter stisnil svojemu nečaku roko.
Slednji ni v prvem trenutku niti razumel kaj se vrši ter se pre-; senečeno ozrl v strica.
—	Kaj pravite? — je rekel s slabotnim glasom.
—	Pravim, da se odpovem gospodični Montberthier in da se lah-, 1 o poročiš žil jo, kadar se hočeš.
—	Ali sanjam? — je vzkliknil mladi mož, žareč veselja. — Do volite mi poročiti se z Nino, vi, ki ste se hoteli sami v par dneh poročiti z Nino?
—	Da, Mihael.
—	In prepustiti nam hočete tudi grad ?
—	še kaj boljšega. — Rešil si mi življenje in jaz nočem biti ne hvaležen, dečko moj. Posinoviti te hočem. V bodoče te bom s tvo jim dovoljenjem imenoval sina. ne več nečaka. — Ali ti je prav tako?
Mihael jc bil popolnoma presenečen. O milijoni, strastno za že l/eni milijoni, ki bi mu omogočil zakon z Nino. sedaj so ležali pred j njim in treba mu jc bilo le iztegniti roko. Prišli so v oni mesečni noči in njih blesk je delal jutranjo zoro še bolj sijajno.
Ves vshičen vspričo bodoče sreče in bogastva je padel Mihael svojemu stricu v roke.
—	Hvala vam! Zelo dobri ste! Oprostite mi. ljubi stric. Dobro i M*m vas sovivžil. na to se lahko zanesete. Visoko pa vam .moram pripisati, da delate dobrote človeku kot sem jaz. Sedaj pa bom sku I šal vse zopet popraviti.
—	Kaj pa si misliš o meni? — je vzkliknil Armand, ginjen od' te odkritosrčnosti. — Ali misliš, da sem te nosil jaz na srcu, ti sle-j parček? — Pojdi, daj mi poljub. Vidiš, če je človek zaljubljen, po- j činja vsakovrstne neumnosti in naj je Človek še tako star. Zapičil' sem si v glavo, da se moram poročiti z Nino, da me bo preje ali po-! zneje vendarle ljubila. Sedaj pa vem. da je bila to prevara in dobei i svet pride človeku pogosto preko noči. 1'vidim. da bi bilo zamar j boriti se proti mladosti. Vsled tega se odpovem želji postati mo; j Nine ter se zadovoljujem z ulogo tasta. Če mi nudi to razmerje *iee- 1 manj ugodnosti, lahko nasprotno računam z večjim mirom. Rad' j t. be sem izgubil danes ponoči svoj zadnji Črni las. Sedaj pa hiti <• t M-ojo kravato in potem greš lahko tja ter prineseš svoji bodoči žen: i veselo novico. Jaz sam boni ostal tukaj, kajti jaz bi pri onem po govoru gotovo ne igral posebno sijajno ulogo.
Gospod Savei ne je govori' čisto mirno in le dve majhni gub 1 rg ust sta pričali koliko ga je stalo, dočim je igral kro«r ust°Mi nr.ela blažen nsmev.
Ko si je enkrat zavezal kravato je odšel lahkih korakov prot. gradu, pod drevjem, rrz katero so padale kapljiee rose, ki so bleste ' le v solncu nalik demantom.
Dvanajsto poglavje.
Tudi Nina ni v oni noči dosti boljše spala kot gospod Saverne * /e ob sedmi uri je begala krog gradu ter iskala v vseh smereh Mihaela.
Ko ga je videla krog polosme ure prihajati, ji je srce skorr zastalo. Popolnoma bleda mu je pohitela nasproti ter mu dala zna roenje. naj hitro umakne v gozd. da bi ga ne videli služabniki.
Mihael pa tega ni storil, temveč šel smeje deklici nasproti. Pri .iel jo je i;a roko ter jo pred nosom vrtnarja, ki je nedaleč obrezali neko drevo, parkrat krepko pol hibi' na usta.
—	Nesrečnež! L»ahko bi naju kdo videl, — je očitala pritajeno.
—	Kaj za to T — je odvrnil Mihael. — Sedaj je to dovoljeno, kajti midva se bova poročila, gospodična Nina, — je rekel ter jo zopet mjčel poljubljati
vVnttdana m jo postila Nina »vleči v grad, kjer jo je Mi
HRENOLA it. 2*2» je umotvor >z-najditelja Hrenol in prrkaia v umetnosti kakor tudi kakovosti vsak podeben izdelek na trgu. Motor Je trden, najbotjii. Vsebuje vse najmodernejše iznajdbe v fono-Qrafski industriji poteg tega pa je opremljen s poseonim rogom, ki
da;« popolnoma naraven glas- Materija! je skoz.nskoz najboljii. kakor tudi delo. Ta fonograf je kras tudi za na jimov.teJSo hišo. Izde. lan iz Hrastovega In mehogany lesa. Vselej omenite kak les hočete. PrejSnja cena $130. sedaj pa dobite ta fonograf in 4 €QC rekorde za	..... T®"*
Visokost fonografa je SO palcev, širokost 22 palcev.
Coiumb'a plošče v slovenske.n
jeziku.
Lahko plačate z Liberty bondi. Naš potovalni zastopnik je: F. P. Kristan. Piš.te po naš cenik.
FRANK HRE* & CO.,, 34'-35 iN. STATE ST., CHICAGO, ILLINOIS
-T .	I	. .,	1
.,-11 i j.(.Vedel V velik: saUm \ pritličju Ter ji vse pojasni'. k;;r >'«' j.-;
iogo.li!.. i//.i njujine ločitve.
Nina -•*• je tresl.-i kot v mrzlici. Kakšna pove-t je bila t;i. ka- S;
er.i je ravn-i čula? Torej je iiilo vendar res. da s«- l».»>.ta poro«'- ia
n da b'» !a Mi:ela bi*i srečna?
O ne. je •./kliku.la ter se dvignila. — T<« je preveč v« se- j j
ja naenkrat Ne >?.i(> •»«• tak > j»ie>eiieiiti uh ige dekiiee. Kec: ni»!'
Mihael. iia imam jeliko .Ji da lai je kdo izhil ok«i. da pridem /«»pel |
v r»i n«»ležj.'. |>rtigače umrjtm! M moj lJ.»g! Kilo hi si m«slil. kaj |
iikega? Slutiti <»! mon.iit in-;»aj žalega. kajli drugstee uiiirj. ni
i eče 1	|
Pri teh besed .h si je zakopala dekliea indite sv«>j.' leve mke |
. de-ti:j lakel. da >e ,irepriča. če ne sanja.
—	O, kako d.•!»;•> de to! — je rekla, ko jc zapazila kapljico kr-
» i. — Mihael. Mliiae . jaz te ljubim t	|
Nato >*.t lakiij tdia «d.ve>,tila o dogodku grofa Montherthi.-i. ] N'..viea ni n-ipravila nanj ni h. nega posebnega utiša. Sti-nil je Mi->e!n j.i-isrčn . r».ko ter rekel, da ga veseli. Takoj nato pa je hotel pokazati »voj.-iuu bodočemu z«jtu neko m«d!lno klečalo i/, petnajstega ;< letja. kaU'io je Ii:i-š«-l v iiekem start ni gradu ter ga je hotel p.»da-iti hčeri za >.kra> sp:.!uice.
Mihi.el je dar potrpežljivo sprejel t-r občudoval rez be, a to j je trajalo le i.ialo čj.va, kajti takoj nato se je obrnil proti bolj nio ! ■ernemu predmeti, ki je vi^tl .h njegovi levi roki.
—	Tu imamo mladega človeka, ki bi ne dal /a/gati y.\ neka. •tarinskega leva. — je moral reči staii grof.	'
Šploh pa je ime.ioval Mihaela stalno "Armand". kar je kazalo, la se je presneto malo brigal za izmenjavo zetov.
Ob enajsti uri se je podal s svojo hčerko ter mladim gospodom, ;aterega so mu predstavili kot konečnega zeta.-v zimski paviljon, iospo.l Xaverne, ki je imel čas zbrati se, je sprejel vse tri na njemu .stni d ost ojanstveni iiač'11. v« udar pa je sempatam kazal nj<» .v isiih'v jniiaj. no brit kost.
—	l>rago dete. — je reke'. Nini. — I»re£ dvoma ste ču!a o mal.
; poravnavi, katero <ein sklenil z gospodem \'aliinm t. r i.:i ne pre-1 .-staja kot po v rd it i t.i dobro novico. Ne mučite t ..rej več ter mi ne kažite nežnosti, katere ne občutite. Ne i'.gl.eda kot da bi me poseb-• no spostova'i kot soproga, a upam. da h. ni zadostoval kot tast. N. ! \sak način si bom piiza.leval j»ridob'.ti si vašo naklonjenost v tem! < žitu. Ni lili treba »ain š - ;,.av p< sthno zagotavljati, da mi je bilo! jiežko odpov,-i = ati :e i;.k.) laični osebi kot ste vi. Iskreno sem vas lju-i bil. gospodična Nina. ter vas bom najbrž še nekaj časa ljubil. Kljub i emu pa se b. m umaknil s pozorišča, da vas ne nadlegujem s svoje) ■ ljubeznijo sijirca. Nameravam odpotovati v Anglijo in če bo treba' udi v Ameril o. Na noben način pa me ne boste videli prej, dokler e moja ljubezen ne i/premeni v očetovsko nagnenje in upam, da ne •jo vzelo to preveč časa. S tr iinpetdesetimi leti najde tudi najbolj bedasti človek dosti vzrokov, da postane pameten. Oprostite mi. da -cm vas ljubil. PovzioČil sem vam precej žalosti, vendar pa mislim j da bom sedaj tudi sam dosti trpel.... Pa kaj.... Stari ljudje niso prav nič zanimivi.
i Gospod Saverne je prijel svojega nečaka za roko ter položil slednjo v ono mlade deklice.
—	Ali se jezita name? — je vprašal pritajeno.
j Nina je postala povsem mehka. Opazovala je moža, katere-a je j skozi pet mesecev tako britko sovražila ter se ni mogla zadržati da bi ga ne poljubila 11:1 čelo.
—	O, na ta način vas imam zelo rada! — je priznala, a Armani je vsprico poljuba Nine obledel in solze so stopile v nje-o-
j ve oei.	i
—	Se ne. Nina še ne. — je rekel fer jo nežno potisnil vstran _ I I ^e so iskric«' fcot vidite.
j Po teh besedah se je moral obrniti vstran. Par dni pozneje jf gospod Savei ne povsem formalno posinovH Mihaela in od tedaj najprej se je slednji imenoval ,>o zakonu Valin Saverne
!v London'"1 Cenm0mji J° °bj0i Armand	P^r ter nato odpotova!
; Mihael in Nina se bosta poročila spomladi in za grb sta vzeh
I ' in^n i 1 nI?'' "V ,<M "I" '!ur,aVi,a	Vej,e° hele"a	- spo
j na duhtetM	katerega bi se ne bila nikdar spoznala.
.—___
____K O N £ C.
! -
ZIMA JE TUKAJ.
KAJ STE STORILI ZA MIŠIČNE BOLEČINE' MIŠICE SO RAZPREDENE PQ CELEM VAŠEM TELESU.
ALI STE ŽE KOAJ f| |J A| rZjJ POMAGA PRI PRVI POSKUSILI H _	UPORABI.
o™2 PR' revwATIZMU, BOLEČINAH V BOKU IN PRI SCIATIKI itJ pozor: poglejte navodila o našem originaln^ naCinu
UPORABE.
i M.	PO TEM SE MORATE RAVNATI!
j Ako vam vas lekarnar 2 njim ne postreže, vam petreiemo ml po prejemu
cene.
ASCLEPIUS CHEMICAL CO.
* 34 5t-'	Telephone Greely ««77	New York. N. Y.
Trt TV nvniTAi	Poiljlte 75e xa 4-unč no steklenico.
VJUEUKO!	Odpošljemo po poitl poitnine prosto,
i __Pošljite vedno Money Order.
nni
Kašelj
I je vsakdanji cost skoro po vssh hi- i > iah; nihd« n: r.eprijalelj Ugar.ad-ležne^a gosta; in vendar ss tako ' 1 \ rad m nepričakovano f ojavi in osta- ( i
ja rad dalje časa pri hib. Od ženite ' tra s kakim dobrim zdravilom, pred- ' I no s« n« ukoreni *- vatem t*esu. < | Vzemite sploino znano zdravilo zo-
' per kaielj in to je:	' 1
gevera's
1 Balsam fer Lanfs 41 »	n
I (Severov Balzam za pljuča), ki je < I I ie oo leta I80I uspeino odpravljal ( (
kalalj. prehlad. hripavoSb. bronhitis I in infloenco. Otroci in odrasli ga < l I imajo radi. To zdravilo deluje hitro , (
in uspešno in naj bi se imelo isto I pri vsaki hi£i. ah družini. Dobite g* I i I pri vaien lekarnarju. 25 in 60c. , ,
PRISPEVKI ZA JUGOSLAV IN 1 FORMATION BUREAU.
j Ivan Maruš"«", nabral. Jame. ril v. Pa. *	'{:i.0C I I \miren* H-pieh. N. Y. <*ity	1.01 | j K. Pali "«-b. Crensbnrjr. Pa.	f«.Of j Marv Pon>eb. X. Y. City	2.0C j L H Pellieb. \. V. rity	1 0* Frank Xovak. nabral.
Cireen>burjr. Pa.	HO 00
Peter liude. I|ob »ken. X. J.	10 Ijrnneij. Štrukelj. Tlobo-
ken. X. J.	10<5 Frank Mazeti«*. Ilobn-ker.. X 4.
Fan v Sme. Hol>iiken. X. 4.	I'M Marv Kosmač, Ho boke« X. 4.	l.Olr ; Peter Ril1, Hoboken. f
X. 4.	l.Of Martin K;ist»-li«-. X. V.
j City	l.Of I Alois Miller, Detroit.
Mieh.	r,.or Anton Pineeki. Midway.
Ohio '	4 fir i Anton Prijatelj. P.rrd-
ley. II!.'	1 0"'
•Toe Berl-ovir- c.......o	1 (K 1
P> Brni«rr»"v šn j X V. C.	5.00 Rrv M T CI ilr.b, P,ridj?e-
< e-i.	lO.Of
(I. Li-ae. Cbarleroi. Pa.	r».00
Paul Bart, I, Detroit. Mieh.	1.0'
Ceo L. P.rnzieh, Klv, Minn.	2"» (If , M. Mentuny. Detr.iit. Mieh. 1.0;
TiOvrnic Sbustersie, Pitts-
"j bnrgrh. Pa.	2.0f
( 4ohn Ilabn. Piltsbnhpr. Pa.	2.00
( >Fozef I Iren. Pittsburgh, Pa.	2.00 ;(ieor<re Dodv. Pittsburgh,
J Pa. '	2.0C Jernej -Tare, Pittsburgh,
l! Pa-	' Ifflil i.oc
. Frank Cerar, Pittsburgh,
Pa.	l.OCj
; lohn Panlie, Pittsburgh. I Pa.	l.Of
4. Kletner. Pittsburgh. J Pa-	50
'	Skupaj. .$178.60
j
Viljem je prehlajen.
t ■
Amerongen, Nizozemska, 19. de eembra. — Prejšnji eesar Viljem! - j** že od sobote v postelji vsled !
Iprehlajenja. Poleg tega so se pojavile tudi stare bolečine v u.se, su, vsled česar je moral biti poklican speeijalist iz Utreehta, <la pomaga tamošnjemu zdravniku.
Internacija Mackensena.
Berlin, NVmčija, 19. decembra. J Kakor se poroča iz Budimpešte na I berlinski "Tageblatt", je ogrska vlada internirala feldmaršala von Maekensena in ves njegov generalni štab v gradu Foth, ki je last poznega ogrskega narodnega vo-litelja grofa Karolvja.
Wilson želi videti Foncka.
Pariz, Francija. 19. decembra '4Le Matin" poroča, da je pred ednik Wilson izrazil željo videt; slavnega francoskega avijatika Rene Fonek-a.
Enega prihodnjih dni bo Fonek pripeljan v palačo Mu rat.
Za Božične Praznike
dobite prave slovenske Columbia plošče, prav tako tudi najnovejše glasne Colombia Gramofone pri svojemu eimilej iK¥l|iisaneniu rojaku.	•
V zalogi ima tudi šest izbranih različnih ameriških Columbia ploSč po 85c. rmka, z krasnim cerkvenim zvonenjem na sveti avefer.
Ako naročite po pofiti, priložite 50e. več za poštnino. Cenik castonj, pišite ponj. ' Velika zaloga zlatnine, srehernlne. demantor Itd. Za obilo naročil ae priporoča vaji rojak
IVAN PAJK
U MAIN 9T,	------ CONBUOGE PA.
SLOV, DELAVSKA PODPOR. ZVEZA
Ustanovljena dm U. av.	inkorpcr.rana 22. aprila
gusta 190«.	1909 v ariavl Penn«.
SEDEŽ: JOHNSTOWN, PA.
GLAVNI CRADMKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 10!« Norwood R'd., Clereland, Ohio. Podpred^lnik: JOSIP ZoRKO, R. F. D. 2, Bos 113, We« Newton, Pa. Glavni rajnik: BI.AŽ NOVAK. C.4 Main St., Johnstown. Pa 1. P«*n tajnik: FRANK PA V LO Vrl«*". e:i4 Main St^ John.«town, Pa. - P«»m. tajnik: ANJtRKJ VIDRI«"-, rct-i Main St.. Jolin^n.wn, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽKI.K. 6.nrj St. Clair Ave.. Cleveland, fltilo. Pom. Ma gaju i L: ANTON H< m'KVAFC. li. r. l». ijui	Rrlilge[>ort
Ohio
NADZORNI ODBOR:
Prwl^lnik nadxor. i»!l«-ra : J«»SI|» PETF.HNFL Vt,rx Wlllork. Pa.
1.	nadzornik: NIKOLAJ P«»VŠF.. n> Fai.yan st . i'ity View. NS Piiis-
bnrgh. Pa.
2.	na.lzoniik: IVAN GROftEIJ. 883 E. 137th St., Clereland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predisednik porot, odbora: MARTIN OBKRŽAN, Box 72. East Mineral. Kanu.
1.	porotnik: FRANC TEROPflf*. R i. Bononza. Ark.
2.	porotnik: JOSIP «;i>L«>B. lHIfi So t4th st„ Springfield. III.
VRHOV NI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. CRAHF.K. h4.*i K. Ohio St.. Ptttshnrgb. Pa.
Glavni urad: 634 .Main St.. JuhnMowQ. Pa.
I KADNO GLASILO:
•OI.AS NAKOPA". 81» Cortlaudt Strehi.	York ilty.
iVuj»-ua Itru>tva. «i7.ir«.nta njili uradniki ni nljtidno prodni, po^lljstl dopi.-^e naravnost na glavn*-t» tajnika in nikdar »lru^»-»aj l^-imr naj s*- jurslje e«liuo jM>toui Poštnih, Ki presnih, ali Hain'-nib •Ifiiarnifa nakazui«*, nikakor pa ne |»«liim privatnih <Vk<>v. Nakaziii"<> naj s>* naslavljajo: Blai Novak. Title Trust A guarantee Co. In tako oaslor-ijene |ioAiljajo t mesečnim tK»ročiloui na naslov gl- tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake iHtuianjkljivo-ti naj to n»*uiudouia uazt'Huijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje i«»pravL
Tatvina ze vraču i e.
Pariz, Frane'ja. «le<-embra Skof Magiione v li« rnu j«- pr<-j. od kolinskega natlškikfa kardinal: .lartnianiia lM) zabojev, jiolnih kvene obleke, katero mi v/»>li nem -i\i vojaki v rheiinski škofiji. V-»bleka l»f» poslana v Kraiieijo.
Vatikan zanikuje.
Rim. Italija, lfl. tleeembra. — 1 >f.ejelno glasilo Vatikana "Popo ■ o Koinano"' odločno zanika vesti i da je bil poravnali spor med V a tikanom in Kvirinalom in da j« zopet dana možnost, da papež za pusti Vatikan.
lin d bi izvedel za JOŽ K K A liKN-< AN. Prosim rojake, kateri w /.a njegov naslov, naj iti I n.i/.na ni, Jili naj ga opozori, «'e pa n:> sam eita, naj se mi oglasi. — Frank rasermau, liox "d 7. Da\ns, W. Va. (19-21—
VABILO NA VESELICO,
katero priredi dinštvo sv. liešnje-jga Telesa štev. 1! J S 1\.J. v soboto j 28. deceirbra v prostorih ^osepe IM try Miheve na Uayden\ille pri (jreensburgu. Pa. Tem potoin vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje iz < Jreensburga in okoli-.-e, da nas <dj-išeejo na omenjeni dan, ker nepristranske zabave ne bo manjkalo, j Vstopnina za moške jc fl.">0. ž^ji-iske so vstopnine proste. Za dobro j postrežbo bo skrbel nalašč z:i to i izvoljeni odhor. Obenem ria naznanjam elnnoni omenjenega društva, «la je bilo sklenjer-o na zad-' !nji redni seji, da vstopnino p'^ea! V4®ik «"lan, potem n;;j se vijolice' I vdeleži ali ne. Pridite vsi dne j I decembra na Ilaydenville, ne l>o vam žal! Na svidenje ' Za «Klb«)r: Louis Fink. dr. predsednik.
i (20-2.1—12) |----j
IŠČE SE
dobre dogarjč za delati franeo«ke Claret doge. Trajno delo, piaeam ! najvišjo ceno, imam izvrsten les.
Max Fleischer, 25S Lewis St.. Memphis, Tenn.
(12—12 v d^
Hilda bi izvedela, kje nahajajo moji štirje brjitjr .|i»s|p, AN-ToN, ALOJZU in .1 i:i{NW. Doma iz	U.-ij,-. lx»ški
Potok. Ker jim imam nekaj zelo važne"-« s]'oriH-iti. prosim, da se j:vip. - \. »j i sostri; \uthonia Košmrl. ins \V. Oak St.. 4'iiLs-liolm, Minn.	(1H-21-12)
Had bi izvedel, kje se nahaja moj^ brat JOŽKF BAN, doma iz vasi Pure št. S, pošta Šmarje!:i nai Dolenj-kein. Pred 19. leti sva bila v South Chicagi. Lil., najbrž se št* s«-ilaj nahaja tam. Ker mu imam poročati nekaj važnega. prosim, da mi kdo naznani njegov našlo*., ali naj se sam javi svojemu bratu - Louis Han, 2625 Walnut St., Iinliar.aipolis, 1 ud.	(19-21—12)
Rojaki, naročajte se na "Glac Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Dr. Koler
slovenski zdravnik m Pena Ave., Pittsburgh, Pa
^fiSjf^y	Btarejfti slovenski
JbMSHL \ idravnfk, fipecja-SfltaEV ."jfs. list v f'ittsburyhu,
A prakso v xdravlje-
nju vseh mo£kih
krvi urari s glasovi ti m	ki era Je izumel dr. prof. Krlii-h. <r> imate mozolj« ali metiur-Oke po telesu, v grlu, izpadanje la*. boWine v kosteh, pridite in lz^iatll vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naJeze.
V ne moSke bolezni zdravim po okraj 5ani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje. ne fakajte, tem v«-.' pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
JI ydroHele ali vodno kilo ozdravim v urah In sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bo Wine v križu In hrbtu in vr-asih tudi pri puftC&nju vode. ozdravim a gotovostjo.
Uevmalizem, trganje, bolečine, o tekline, srbei'-i«-e, Skrofle (n druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradne ure: vsakdan od S. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od 8. zju tra j do 5. popoldne: ob nedeljah od 8. zjutraj do 2. popoldne.
S poito ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime In itevllko. Zdravim samo motke osebe.
Dr. LGRENZ££| 844 Penn
*Dnn SLOVENSKO T«. JF
OOVO&ECI zdravnik	avenue
MotraBoSLn &&Pittsburgh,Pa.
Moja stroka je sdnnjenj« ikstnlb te kramami botesaL Ju mm S* adrrnvtm nad 23 let ter linam akninj« v vseh boleznih te , kar ntffl slovcnako, nte ras-morem popotnoma razumeti la ■natl valo bolezen, da vas ocdravlm ln vrnem moč in zdravja. Bkoel 23 let seas pridobil poeeboo akninjo pri adravljenjn mofttt Soliti. Zato ae asmete popolnoma ganrefl na mene, moj« skrb pa H, da vsa poopolno—a osdisTla Na odlašajte, ampak pridite mm
Jas eadiartes aaatrnptjcao kri. maaolje te Um po teiean. bo-Iste t grlo, I ape rta nje laa, bolečine t koeteb, atara rane. Bvbaa tnlsil. oa*abeloat, boiesnl v mehurja, ledlcah, Jetrab te ialodsa, tmemtoo. rrvmatlaem, katar, alato ftlo, navdnbo Itd. . Puis s are ae: V ponedeljkih, sredah la petkih e* i. a* afntraj do 0. popoldaa. T torkih, četrtkih la aohoteh od b. ars afatraj do & are svečer. ob nedeljah pa do 2. are popoldaa. — M polti ae adravim. Pridite oeebna Ne poaabtte faae te aaator:
Dr^LORENZ, 644 Peno its., Pittsburgh, Pi
Jba ■akj^janpabtee la In tearaga kzala« ante fsi teHa ^'»Tte