Poilnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Ktagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagcnfurt Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. lllllll O ll»ll Letnik XIII. ■*5 M Celovec, petek, 25. oktober 1968 Štev. 42 (1376) Duh strpnosti in sožitja naj bi zavel čez vso Koroško Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli je zadnjo nedeljo slavilo svoj 60-letni jubilej. Slavnostna prireditev je potekala v resničnem prazničnem vzdušju, ki je pričalo o tem, kakšen pomen in kakšno mesto si je jubilantno društvo pridobilo v življenju občine s svojim požrtvovalnim delom. Vsebina in potek proslave pa sta poleg tega dokazovala, da tak jubilej ni le zadeva prizadetega društva samega, marveč da izžareva tudi v širši prostor. Med udeleženci proslave, na kateri se je zbralo lepo število članov in prijateljev jubilantnega društva iz domače občine ter iz drugih krajev, so bili tudi mnogi častni gostje. Tako je službeno zadržanega deželnega glavarja Hansa Simo zastopal predsednik deželnega šolskega sveta deželni poslanec Josef Guttenbrunner. Poleg njega je predsednik društva Peter Kuhar posebej pozdravil generalnega konzula SFR Jugoslavije v Celovcu dipl. inž. Karmela Budihno, nadalje domačega župana deželnega poslanca Josefa Lubasa na čelu skoraj celotnega občinskega odbora, predsednika občinske skupščine Kranj Slavka Zalokarja, prav tako pa tudi predsednika Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Branka Babiča, vodjo manjšinskega šolskega oddelka nadzornika Rudija Vouka ter predstavnike društev iz Kranja, z Jezerskega in iz Stražišča. Obširno poročilo o poteku proslave objavljamo na 4. strani današnje številke. Držami praznik naše domovine Avstrije jutrišnji 26. oktober bomo po vsej Avstriji obhajali kot državni praznik. Ob njegovi uzakonitvi je bilo povedano, naj bi ta praznik spominjal na tisti dan v letu 1935, ko je naša domovina po odhodu zasedbenih sil tudi formalno postala spet svobodna in neodvisna država ter je Avstrija proglasila svojo trajno nevtralnost. Vsebinsko pa je bila temu prazniku dodeljena naloga, da krepi in manifestira državno zavest vsega avstrijskega prebivalstva. Tako v enem kot v drugem pogledu se v proslavljanje avstrijskega državnega praznika zavestno vključujemo tudi koroški Slovenci, ki smo kot lojalni državljani republike Avstrije svojo zvestobo domovini izpričali tudi v najtežjih trenutkih njene zgodovine, ko je bil ta patriotizem povezan s trpljenjem in žrtvami. Zato je povsem razumljivo, in naravno, da predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in drugih naših združenj vsako leto ob državnem prazniku sodelujejo pri polaganju vencev ob spomeniku, ki je bil postavljen v spomin in počastitev dragocenih žrtev za svobodo Avstrije. Spomin na žrtve pa hkrati pomeni obveznost. Državni praznik nalaga tudi dolžnost, da zvesto čuvamo pridobitve ter nadaljujemo delo tistih, ki so za svobodo domovine in za lepšo bodočnost svojega ljudstva doprinesli največjo žrtev. V tem duhu izzvenijo vsakoletni proglasi vodilnih državnih in deželnih predstavnikov, ki ob državnem prazniku pozivajo avstrijsko ljudstvo na enotnost v skupnem prizadevanju za obrambo svobode in neodvisnosti domovine, za utrditev njenega demokratičnega u-stroja in za zagotovitev splošne blaginje njenega prebivalstva. V tem smislu tudi koroški Slovenci prispevamo svoj delež. S tem, da se potegujemo za dosledno prizadevanje in spoštovanje pravic, ki jih vsebuje državna pogodba kot sestavni del zvezne ustave, torej najvišjega zakona, katerega izpolnjevanje mora biti sveta dolžnost vsakega državljana, doprinašamo k pospeševanju demokratičnega razvoja in utrjevanja u-pravne ureditve v naši državi. Demokracija in pravičnost pa spadata med tiste temelje, na katerih je zgrajena svobodna in neodvisna republika Avstrija. Njej velja jutrišnji državni praznik, ki bo imel letos še posebno obeležje zato, ker bomo le dobra dva tedna pozneje obhajali tudi 50-letni lubilej republikanskega ustroja naše domovine. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Z w i 11 e r je v svojem govoru najprej čestital kapelskemu društvu v imenu osrednje prosvetne organizacije koroških Slovencev in naglasil, da so ugledni možje prav iz okolice Železne Kaple že pred sto leti, ko je bil prvi slovenski tabor, pozivali slovensko ljudstvo, naj se združi, naj začne delati, naj se organizirano bori za svoj obstoj in razvoj. Po tem dogodku pred sto leti pa je bil rojak iz Železne Kaple Filip Haderlap, ki je kot urednik »Mira” spisal prvo knjižico z zahtevami in težnjami koroških Slovencev ter naslovil na sosedni narod zahteve, češ da imamo tudi koroški Slovenci pravico do življenja in obstoja. Ko je govoril o delovanju društva in njegovem poslanstvu pri ohranitvi slovenske besede in krepitvi narodne zavesti med našim ljudstvom, je predsednik SPZ spomnil predvsem no težka vojna leta ter poudaril, do se imamo prav delovanju SPD »Zarja" v Železni Kapli zahvaliti, do je bila vžgana ba- kla odpora proti nasilju v najhujšem času naše narodne zgodovine in da ni slučaj, da je edini koroški narodni heroj France Pasterk -Lenart izšel prav iz tega društva. Potem je govornik nadaljeval: Iz govora zastopnika deželnega glavarja, gospoda predsednika deželnega šolskega sveta Guttenbrun-nerja ste slišali priznanje važnosti in veljavnosti vašega dela. Prav tako ste slišali iz ust vašega župana, kako je treba delati in skrbeti za sožitje. Prav on je tukaj izrazil, da gre predvsem vašemu društvu priznanje, da je prišlo do mirnega sožitja tukaj v občini in da je prišlo do kulturne izmenjave tudi preko meje. Še večje priznanje ste čuli iz ust samega državnega predsednika Jonasa, ki je pred nekaj tedni prav na tem mestu poudaril potrebo sožitja in naglasil, da je prav Železna Kapla primer, kako dva naroda lahko živita v miru, če pravilno razumeta sožitje, če pravilno razumeta, da je treba v današnjem času ne samo strpnosti ampak pri- (Nadaljevanje na 4. strani) Obstoj slovenskega življa v Avstriji pomemben faktor v razvijanju meddržavnih odnosov Pozdrave in čestitke v imenu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je kapelškemu društvu Izrekel predsednik Branko Babič, ki je v svojem 9<>voru med drugim naglasil: Praznik, ki ga danes slavite, je prav gotovo zelo pomemben, saj prav obstoj kulturne organizacije najbolj odraža obstoj in bit nekega naroda in njegovega življenja. V matični domovini nas vse!e| veseli, kadar slišimo za take in podobne manifestacije, kajti savno tako, da slovenski živelj tukaj živi In deluje, da preko svoje kulturne dejavnosti izraža tudi svoje nacionalno obeležje. Kultura pač lahko živi fn obstoja le v toliko, kolikor je dejansko zagotovljena tudi svoboda nekega naroda. Take manifestacije nas vedno veselijo. Kadarkoli nam je mogoče, skušamo tudi z naše strani pomagati slasti z medsebojnimi srečanji in gostovanji, da tukaj nastaja vez našega življa z obeh strani ne glede na državne meje, ne glede na to, v kateri državni skupnosti živi naš živelj. Mislim, da taka živa vez in medsebojno povezovanje ni pomembno samo v kulturnem smislu in kulturnem življenju, ampak je danes pomembno zlasti v razvijanju prijateljskih odnosov dveh sosednih držav, v tem primeru med Avstrijo in Jugoslavijo. Ravno obstoj in svoboden razvoj slovenskega življa v Avstriji pa je pomemben faktor pri zbliževanju in v razvijanju medržavnih prijateljskih odnosov. Želim, dragi Korošci, da tako, kot ste skozi vse težave vztrajali v svojem delu, tudi v naprej vztrajate, živite, manifestirate svoj obstoj, skratka se I kot narod I kot ljudje svobodni razvijate v sožitju z narodom, s katerim živite skupaj na tej zemlji. V tem smislu vam tudi v bodoče želim najlepših uspehovl Nicht das Trennende betonen, sondern das Verbindende voranstellen Kot osebni zastopnik službeno zadržanega deželnega glavarja Sime se je proslave v Železni Kapli udeležil predsednik deželnega šolskega sveta dež. poslanec Josef Guttenbrunner, ki je društvu posredoval osebne pozdrave ter mu čestital v svojem imenu. Uvodoma je naglasil pomen 60-letnega obstoja in delovanja SPD „Zarja“ in nato v svojem govoru med drugim izjavil: Es ist wohl der Sinn dieses Festes, dal? sich die Mitglieder und Freunde des Slowenischen Kulturvereines „Zarja“ in Eisenkappel da-riiber freuen, dal? diese Gemeinschaft in diesem Jahr ihren 60. Ge-burtstag begehen kann, dal? sie ihren Geburtstag riistig im Bewul?t-sein ihrer Aufgabe, ihrer Leistung und ihrer Erfolge erleben kann. Es soli dieses Fest aber auch Gelegenheit bieten, dal? alle, die sich mit dem jubilierenden Verein verbunden fiihlen, ihre Freude dariiber zum Ausdruck bringen, dal? der Slowenische Kulturverein „Zarja“ in Eisenkappel 60 Jahre alt geworden ist und dadurch allein schon seine Existenzberechtigung bewiesen hat. Das Urspriinglichste, das es im geistigen Leben des Menschen gibt, ist seine Sprache. Die Sprache ist der Anfang und die Voraus-setzung fiir alle geistigen Leistungen, fiir die Gemeinschaftsbildung und damit die Grundlage aller Kultur. Wenn es uns um die volle Menschenwiirde geht — und wem von uns geht es nicht zuletzt da-rum — dann miissen wir wissen, dal? Menschenwiirde nur dort ge-wahrleistet ist, wo der Anspruch jedes Menschen auf geistige Leistungen, auf gleichberechtigtes und gleichverpflichtetes Leben in der Gemeinschaft und durch die Gemeinschaft gesichert ist. Es gibt aber keine Menschenvnirde und keine Kultur fiir alle und damit auch nicht fiir den Einzelnen, wo nicht auch das Recht auf die eigene Sprache gesichert ist. In Karnten leben, das ist das Ergebnis der Geschichte dieses Landes, der Geschichte der Menschen, die seit urdenklichen Zeiten in diesem Lande leben, Menschen zweier Sprachen — Menschen deut-scher und slowenischer Sprache, Biirger des Landes, die entsveder Deutsch oder Slowenisch als Mittel zur Mitteilung ihrer Gedanken, ihrer Gefiihle, ihrer Wiinsche und ihres Willens beniitzen. Es ist wohl nicht fehl am Platze, auch im Zusammenhang mit dieser Geburts-tagsfeier festzustellen, was leider auch in der Menschengeschichte immer da war, dal? die Sprache eben oft nicht nur ein solehes Mittel zum Zueinander und fiir das Miteinander ist, sondern dal? sie oft auch ein brennendes Element darstellt und dal? es oft so geschienen hat, als ob sie das Gemeinsame, das Verbindende iiberwinden wird. Und doch haben wir gerade auch daraus gelernt, dal? wir nicht das Trennende betonen, sondern das Verbindende voranstellen sollen. So sehen wir oder wollen wir auch in der Tatsache, dal? in diesem Lande neben den Biirgern deutscher Zunge eine erkleckliche Zahl von Menschen und Landesbiirgern lebt, die Slowenisch als ihre Muttersprache verwenden, eben nicht nur eine Besonderheit sehen, etwas, das uns manchmal zu trennen vermag, sondern vor allem das sehen, was uns mit unseren Nachbarn verbindet. Die Gemeinschaft der Karntner kann nicht bestehen ohne die Gemeinschaft der Uster-reicher und die Gemeinschaft der Osterreicher kann nicht auf die Dauer eine gliickliche Gemeinschaft sein, wenn sie nicht eingefiigt ist wenig9tens in die Gemeinschaft der Volker, die unsere Nachbarn sind. Wir glauben fest daran, dal? diese Tatsache ein wertvolles Element im Leben des gesamten Karntner Volkes ist und dal? wir trotz der Unterschiede der Sprache befahigt sind, wir haben es ge-meinsam bewiesen, dal? wir gewillt sind, unsere gemeinsamen Auf-gaben eben gemeinsam zu losen. Bei dem Geburtstagskind handelt es sich um einen slowenischen Kulturverein, zu dessen Aufgaben es von allem Anfang selbstver-standlich gehort hat, heute gehort und immer gehoren wird, dal? das urspriinglichste Mittel der geistigen Tatigkeit der Menschen, niimlich die Sprache und in diesem Falle eben die slowenische Sprache als Zentrum aller Tatigkeit dieses Vereines zu gelten hat. Der Verein liel? es sich nicht angelegen sein, seine Aufgaben von dieser Sprache ausgehend und zu dieser Sprache zuriickkehrend zu erfiillen und damit auch einem Anspruch des Menschen gerecht zu werden, namlich dem Anspruch darauf, seine ihm mitgegebenen Eigenheiten bewahren zu konnen. Im Auftrage des Herrn Landeshauptmanness und im eigenen Namen mochte ich dem Slowenischen Kulturverein ,}Zarja“ in Eisenkappel zu diesem seinem 60. Geburtstag aufrichtig gratulieren und ihm von Herzen tviinschen, dal? ihm auch in der Zukunft beschieden sein moge, durch den Geist und durch den Willen seiner Mitglieder und Freunde dem Auftrag gerecht zu werden, den er sich vor 60 Jahren gestellt und dem er durch sechs Jahrzehnte in guten und in schlechten Zeiten nachgeeifert hat. Und wie wir sehen, mit Erfolg nachgeeifert hat im Sinne eines Beitrages der Menschen dieses Tales zu der Aufgabe, gemeinsam an der Errichtung einer schoneren, einer besseren Heimat zu wirken. Denn das Land ist die Heimat aller Menschen, die sich zu Hause fiihlen. V-e/0; sram ga je bilo 'in zato je nadaljeval z drugačnim glasom, skoro osorno. »Pa tudi lep glas ima in dober pevec je in priljuden človek je, vesel, ne tako čemeren ..." Ozrl se je po strani na Mihova, Mihov pa se je v tistem ^ipu domislil, da tudi on prej ni bil čemeren. »Sploh pa to ni nič, da bi govoril zmerom isti človek .. . Jjudje se privadijo in jih stvar ne zanima več, niti ne poslu-*°jo in govor se tako izgubi. Potolažite se, saj boste tako Peli., / Mihov se je nerodno poklonil, zinil ni besedice in je *®l. Kakor otroku mu je bilo — za plot bi stopil in bi se ziokal ... Ali nato ga je obšel silen, besen srd; okrenil se i6 že, da bi hitel k notarju nazaj, skočil preden in kričal *Qm, tolkel s pestjo po mizi, in če bi notar odgovarjal tako z°niol)ivo in prešerno, kakor je govoril, bi planil nanj in bi ^avil, davil... Toko ga je krojač pritisnil na steno, pritisnil na prsi, da ni več dihati mogel; vse mu je ugrabil; prišel je v kariranih hlačah in v suknji s škrici in mu je vzel kruh in čast in življenje .. . Od srda in žalosti se mu je zibalo pred očmi; ko je prišel domov, je legel na posteljo, premetaval se je vso noč in ni zatisnil očesa. Časih se je vzdignil, stisnil je pest; v polsanjah se mu je zazdelo, da stoji pred njim na cesti, vse polno ljudi naokoli, in krojač se trese, bled je in prosi .. . toda on, Mihov, ne sliši nič — bije, bije v obraz in kri curlja po licih dol, na ovratnik, na suknjo ... Toda glej, kri je izginila mahoma in tolsti obraz se je smehljal veselo, zaničljivo in vsi naokoli so se grohotali. .. Zazdelo se mu je potem, da ležita na cesti, v prahu, roke se vijo, grabijo in že je stisnil Mihov za vrat, kakor s kleščami je stisnil debel potni vrat in oči buljijo vonj z velikim vodenim pogledom . .. toda hipoma mu je roka zdrsnila ob potni koži, krojač je planil, pokleknil mu na prsi in spet se je smejol veselo in zaničljivo njegov tolsti obraz . .. Prišla je nedelja, lepa avgustova nedelja; vročina je bila že malo ponehala, veter je pihal in beli oblaki so se igrali na nebu. Večer je bil topel in prijazen, cesta je bila polna ljudi. Mihov je stanoval nad trgom in gledal je skozi okno po trgu dol; sfrašneje mu je bilo, kolikor bolj se je bližal mrak. »Zdaj bodo pričeli," si je mislil in žile na čelu so se mu napenjale, polnile so se s krvjo, vročo kakor ogenj, in oči so se mu zalile, zastrla jih je težka motna mrena. Zazvonilo je sedem; dolgo je zvonilo, z lepo donečim praz-niškim zvokom in Mihov je zastokal, kladivo je bilo po njegovih prsih, po njegovem čelu ... Vzdignil se je počasi, sram ga je bilo in kakor tat, z opreznimi očmi, s sklučenim životom, je stopil na cesto. Šel je po poljski stezi, da bi ga ljudje ne srečavali. Domislil se je, kako je hodil na veselico prej; postal je sredi polja in zakričal bi od sramu in od bolečine. Nato si je očital, hotel se je strezniti šiloma: »Ne bodi otročji, Mihov! Ostani doma in ne brigaj se zanje; če mislijo, da bodo sami opravili, naj opravijo, druge skrbi imaš!" — Toda šel je dalje, slišal ni sam svojih besed — kakor do bi mu prigovarjal človek, ki ni vredno, da bi se oziral nanj ... »Kam pa, Mihov?" ga je vprašala ženska, ki je stala ob plotu za hišo. Mihov se je prestrašil, kakor da bi ga bil kdo zasačil pri sramotni stvari. Odgovoril je v zadregi in je šel hitro dalje. »Na veselico, Mihov?" ga je prašal kmet, ki je stal ob stezi in gledal po polju, kjer se je nalahko zibalo rumeno žito. »Na veselico!" je odgovoril Mihov, ne da bi se ozrl. Zdelo se mu je, da gledajo za njim in se posmehujejo. Vse so vedeli — na hrbtu je imel z velikimi črkami zapisane vse svoje misli in hodil je med ljudmi kakor hudodelec, ki ga ženejo žandarji vklenjenega po cesti. Že se je mračilo, vrtovi za hišami so bili v senci. Tam je stalo lepo enonadstropno poslopje — spodaj gostilnica, zgoraj bralno društvo. Okna so bila že svetla, za zagrinjali so se premikale črne sence. Pred hišo in okoli vrta je bilo polno ljudi, otroci so se podili, ženske, praznično opravljene, so stale v gručah na cesti. Mihov si ni upal blizu, ali slišal je tako natanko, kakor da bi stal pod oknom. Prišlo ja po stezi dvoje ljudi in Mihov se je umaknil, šel je v umazano krčmo, ki je 'bila skoro prazna; le par pijanih fantov je sedelo za veliko, z vinom polito mizo; krčmar je stal na pragu in je gledal s sovražnim pogledom na belo poslopje, ki je stalo tam ponosno in vse razsvetljeno. Mihovu je bilo, kakor da je bil prišel med zavržence in izgnance, in laže mu je bilo pri srcu. Sedel je k oknu in je malo odgrnil zagrinjalo. Cesta se je polagoma praznila; prišla je bila gospoda in veselica se je pričela. Mihov je čutil natanko tisti trenutek, ko je stopil govornik na oder ter se sladko priklonil. « — Štev. 42 (1376) ■v.v.v.v.v.v.v»:.v<: mmmmm •vlvlv/.v. 25. oktober 1968 Naučite ga, da ne bo egoist Dandanes se začno tudi otroci že zelo zgodaj vključevati v socialno življenje, medtem ko je včasih bila družina edino okolje, v katerem si je otrok nabiral tovrstne izkušnje. Tako lahko danes berete tudi priročnike, v katerih matere vprašujejo, če mora triletni povabljenec na otroško zabavo prinesti rože gostiteljici, ki ima tri leta manj dva meseca. Otroci gredo odlično v korak z novimi zahtevami in jih lahko povsod vidimo v „njihovih“ gledališčih, v ..njihovih" kinematografih, na ..njihovih" igriščih. Zato se ne smemo čuditi, če matere zelo skrbijo za vzgojni videz svojih otrok v formalnem smislu. Pri tem včasih preveč vztrajajo na tem, da jih priganjajo: „Pozdravi tukaj, pozdravi tam, pozdravi teto, daj roko stričku", tako da končno postane otrok nekakna mehanična živa igračka, ki odkriva določeno izumetničenost in zunanji pritisk. Prav vzgoja je namreč celovite narave, treba jo je prilagoditi in razvijati v skladu z otrokovo starostjo. Tako so nekatere punčke odlično vzgojene, vendar se hitro zjezijo, če kdo drug od otrok prime njihovo igračko ali jim nagaja. Zato mora vsaka mati naučiti svojega otroka tudi določene nesebičnosti, vedenja, ki ne bo niti egoistično niti egocentrično. Otrok mora spoznati, da ni edini na svetu, ampak da žive z njim še drugi otroci. S tem se mora sprijazniti. Gre za neko vrsto otroškega liberalizma, ki ga takoj opazimo. Zadostujejo opombe, zgledi staršev, da se bo otrok v družbi svojih sošolcev ali tovarišev pri igri znal vesti. Če bo znal otrok družbeno občevati, bo zmožen tudi „ljubezenske geste", hkrati pa bo tudi otrok z bogato duševnostjo in skrbjo za druge. O prehrani bolnikov Hrana zdravih ljudi in bolnikov se v glavnem ne razlikuje dosti. Bolniki naj jedo čimbolj polnovredno hrano, seveda pa le tako, kakršno jim dovoljuje njihova bolezen. Dieta mora upoštevati celoten organizem. Prej so predpisovali diete, ki so bile mnogokrat zgrešene, ker so upoštevale le en organ, oziroma funkcijo, ne pa celotno delovanje organizma. Bolnikova prehrana naj bo dobra, vendar ne preobilna. Kalorije sicer nasitijo, vendar pa same ne zdravijo. Takšna s kalorijami bogata krana, ki pa je napačno sestavljena, lahko celo povzroča bolezen. Pri sestavljanju bolniške hrane moramo razlikovati hude vročinske bolezni in kronične bolezni. Pomanjkanje apetita pri vročinskih boleznih je bolezenski znak. Tak bolnik naj se ne sili s hrano, raje naj se posti in uživa večje količine tekočin. Zaradi posta bolniku ni treba prebavljati, s tem pa štedi energijo. S poskusi so dokazali celo, da se med postom poveča odpornost organizma. Post učinkuje torej pri vročinskih boleznih zdravilno. Bolnik naj ga prekine šele, ko začuti potrebo po hrani. Paziti moramo, kaj bolnik pije med postom. Najbolj primerni so sokovi iz sadja ali zelenjave, razredčeni ali nerazredčeni. Mleko in mesne juhe pa niso primerne, ker vsebujejo beljakovine in kuhinjsko sol. Pri kroničnih boleznih (tuberkuloza, sladkorna bolezen, kamni itd.) se moramo ozirati še na posebne zahteve. Tudi tu velja pravilo: hrana je tem pravilnejša, čim več naravnih vitaminov, fermentov, mineralov itd. vse- Jdealnega soproga bržkone še ne bo tako kmalu," u-gotavlja odbor, ki Je objavil ugotovitve mednarodne ankete, izvedene v Franciji, Angliji, Italiji in ZDA, „in sicer zato ne, ker imajo zakonske družice v raznih deželah dokaj različne, celo nasprotujoče si želje, pojme in zahteve." V anketi, ki je zajela samo poročene ženske — „zato, da bi ugotovitvam načelno odvzeli sleherni pridih romantike," so pojasnili uresničevalci zamisli — ni šlo za mikavnost, možatost in druge take lastnosti idealnega soproga, marveč za njegovo vedenje doma in za njegov odnos do gospodinjskega dela. Kot primer vprašanje: „lde-alni soprog in pomivanje posode — da ali net" Italijanke so skoruaj vse rekle „ne", Želje glede idealnega moža šest Američank izmed desetih je odgovorilo pritrdilno, Francozinje so bil pol na pol, pri Angležinjah pa so bile v rahli večini nasprotnice „moških rok pri pomivalniku". Po željah in predstavah sedmih Američank med dese- stanovanju torej delati tisto, proti čemur je polovica anketiranih Angležinj, šest Francozinj in osem Italijank. Te zadnje pa imajo vrsto drugih zahtev: mož mora skrbeti za družinsko poslovno korespondenco, se pogajati in pričkati z dobavitelji raznega blaga, odločati o bivališču in o stanovanjski opremi. Po mnenju večine Italijan, žena naj bi torej mož ostal tudi v prihodnje »pater fami-lias", se pravi, da mora biti rednik družine in se posvečati predvsem delu v poklicu. Njihovo nasprotje so Američanke, ki se odločno zavzemajo za enakost z možem glede pravic in dolžnosti v domači hiši, angleške in francoske že- buje in v čim bolj naravni obliki jo nudimo. Pri kroničnih boleznih je pomembna tudi kvantiteta (količina), ne le kvaliteta (kakovost) hrane. Energetska potreba je pri različnih boleznih različna. Prehrana je torej izredno važen faktor pri zdravljenju bolezni, ne glede na to, ali je edino zdravilo, ali pa uporabljamo še druge metode zdravljenja. Zdravljenje z dieto vpliva celo na najmanjše življenjske procese. Potrebno je seveda dalj časa, preden se stanje izboljša. Zato je najbolj priporočljivo kombinirano zdravljenje, to je zdravljenje s pravilno prehrano in z zdravili. Seveda mora biti eno prilagojeno drugemu. Vkuha vanj e sadja timi mora mož negovati otroke in skrbeti za njihovo higie- ne pa so nekje v sredini med no, razen tega pa kuhati ter skrajnima točkama, ki ju za-loščiti parket in čistiti pod v stopajo prve in druge. Sadje najprej pripravimo za vkuhavanje. Za marmelade sadje najprej operemo, odstranimo koščice, peclje in muho ter ga na drobno narežemo in zmečkamo. Jagodičevje lahko zmečkamo kar z vilicami ali pa ga prepasiramo skozi sito. Za večje sadje lahko vzamete strojček za mletje mesa ali pa mikser. Seveda mora biti sadje prej temeljito očiščeno. Pri vkuhavaju kompotov puščamo sadje navadno celo. Le večje kose razpolovimo (npr. hruške, breskve). Za želeje vam je potreben le sok. Dobite ga, če sadje razpustite v nekoliko vode in nato vsebino precedite skozi čisto krpo iz gaze. Štiri vogale krpe pritrdite na noge obrnjenega kuhinjskega stola. Na krpo vlijete sadno čežano in pustite precejati zmes celo noč. Lonec, v katerem boste kuhali sadje in sladkor mora biti popolnoma čist. Posodo, v kateri kuhate, lahko napolnite le do polovice. Prepolna posoda rada prekipi. Kozarce za vlaganje sperite poprej temeljito v vroči vodi. Če je treba, uporabite tudi krtač-ko. Če ste za pomivanje uporabili pomivalno sredstvo, sperite kozarce v čisti vodi. Kozarcev ne brišite s cunjo, temveč jih le poveznite na krpo, da se odtečejo in osuše. Marmelado, kompot in žele spravljamo še vroče v kozarce. Da kozarci ne bodo počili, jih je treba postaviti na vlažno segreto krpo ali pa jih segreti v neprevroči pečici. Za zapiranje kozarcev uporabljajte celofan papir. Pokrijte jih, ko so že ohlajeni. Preden poveznete celofan papir preko kozarcev in ga pritrdite z gumijastim obročkom, urežite nekoliko manjši pokrovček iz papirja, ki dobro vpija vlago. Ta košček papirja nakvasite v alkoholu in položite v kozarec neposredno na vkuhano sadje. Povrh potresite nekoliko sali-cila. Ta pokrovček bo obvaroval marmelado pred plesnobo; ko začnemo marmelado ali kompot uporabljati, papir previdno odstranimo. Marmelado kuhamo iz drobno narezanega sadja. Skoro vse vrste sadja so primerne za kuhanje marmelade. Razlikujemo enostavne marmelade (le iz ene vrste sadja) in mešane (iz več vrst sadja). Za marmelado pripravimo maso že dan prej (zmeljemo ali zmečkamo) in jo tudi osladkamo. Na 500 g sadja je treba računati najmanj 375 g sladkorja. Naslednji dan začnemo s kuhanjem na zmernem plamenu. Marmelado je treba ves čas mešati, dokler se ne pričenja strjevati. Kompot pa vsebuje v nasprotju z marmelado majhne kose sadja. Vedno ga pripravimo le iz ene sadne vrste. Za 1 kg sadja vzamemo 1 kg sladkorja. Sladkor raztopimo v malo vode, pustimo, da zavre in posnamemo pene. Nato stresemo vanj oprano sadje. Ko se sadje zmehča, ga poberemo iz posode in naložimo v kozarce. Sok in sladkor pa pustimo še na plamenu, dokler se ne začne strjevati. Šele takrat prelijemo sadje v kozarcu s sokom. Nato pustimo vse skupaj ohladiti in kozarce zapremo. Žele je le strjen sadni sok. Za želeje so primerni sadeži, katerih sok se rad strjuje (ribe-zelj, kosmulja, jabolka, kutine). Za žele lahko uporabite tudi nezrelo sadje, ker le-to vsebuje več pektina (ki strjuje). Posebno cenen žele lahko pripravite iz nezrelih, že odpadlih jabolk. Porabili boste sicer nekaj več sladkorja, ostane pa vam še sladka čežana, ki jo lahko spravite v kozarce. Za 1 liter sadnega soka potrebujete 1 kg sladkorja. Zmes pustite vreti, dokler se ne prične strjevati. Razumljivo je, da morate med kuhanjem stalno mešati. Ko ste žele vlili v kozarce, pustite, da se strdi in zavežite. Drobni nasveti * Pijača na kopanju posebno prija. Ohladite jo tako, da steklenico ovijete s prtom, namočenim v mrzlo vodo, in jo postavite v senco. ■ Pekač vam z zgornje strani premočno greje. Zaščitite pečenko ali pecivo s pergamentnim papirjem, ki ga namažete z maslom ali oljem. ■ Marsikatera od vas se je najbrž že jezila nad zamašenim sipalnikom za sol. Sol se namreč zelo rada sprime in verjetno še ne veste, da to lahko preprečite, če stresete vanjo nekaj zrn riža. ■ Če postanejo očala motna, jih natrite z milom in glicerinom, potlej pa zdrgnite z mehko usnjeno krpo. H Prekajene klobase, ki jih postrežemo surove, bomo najlaže olupili, če jih pred tem za malo časa potopimo v mrzlo vodo. ■ Nove preproge ne smemo takoj čistiti s sesalcem temveč prvih šest mesecev le s sirkovo metlico. Tudi pozneje ni priporočljivo prepogosto sesanje. Povsem dovolj je posesati preprogo dvakrat tedensko. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll »Slavna gospoda!...’ Beseda za besedo je slišal Mihov in premikal je ustnice, tudi sam se je nalahko priklonil, lica so mu zardela in ugledal je pred sabo velio množico, ki je strmela vanj in poslušala. Toda oglasil se je poleg njega nekdo drug, govoril je glasneje, lepše, zvočneje in ga je skoraj že prekričal. Mihov je čutil veliko krivico, ki so mu jo storili, in ozrl se je po ljudeh z zaupljivim pričakovanjem: mislil je, da bodo spoznali krivico, pognali pritepenca z odra ter poslušali njega, Mihova, ki je bil pravi slavnostni govornik. Toda ljudje so bili neusmiljeni, niso se niti ozrli vanj, ko je lovil poglede in rosil z motnimi očmi. In pritepenec je govoril z blagodonečim glasom dolge in lepo zložene stavke, ki so se topili na jeziku kakor med. Mihov se je tresel, mrzle kaplje so mu lezle po čelu dol, hotel je govoriti, toda jezik je bil trd .in neokreten. Nekateri so ga opazili, ko je stal na odru v zadregi, neroden in osramočen in sredi vriščo in ploskanja so kazali nanj in so se smejali. »Kaj pa ta tukaj? Ali pojdeš dol, ki te nihče klical ni! Glejte ga, kako stoji, kolena se mu tresejo! Kaj pa ječa? Klado ima v ustih!" Smejali so se hrupno in neusmiljeno, ali polagoma so se razsrdili, ker je Mihov še zmerom stal kakor vkovan, roke povešene, glavo sklonjeno. »Doli Dol!" je kričalo po dvorani, ljudje so vstajali, pesti so se dvigale in že so ga zgrabile železne roke pod pazduho, za laket, za vrat, potegnili so ga dol, pol onesveščenega, in »Udari! Bij!" je kričalo po dvorani... Mihov se je stresel, pogledal je po cesti z motnim očesom; od daleč je prihajal šum — ploskali so govorniku. Zazdihnil je, sedel za mizo ter skril glavo v dlani. Popil je bil že tri četrti kislega vina, ki je dišalo zoprno po špiritu, in glava mu je bila težka, po razbeljenem čelu mu je tekel mrzel pot. Pil je naglo, kozarec za kozarcem, in misli so se mu medle, motale so se mu po možganih v čudnih, nejasnih oblikah, menjavale so se hitro pred neizmernim črnim ozadjem — neizmerno črno žalostjo. Prišel je v krčmo čevljar, pijanec; omahoval je že, in ko je sedel k Mihovu ter se naslonil z rokami na mizo, je prevrnil kozarec. »Kaj pa ti, Mihov, nisi šel na veselico?" Mihov je ozrl vanj z zaspanim lenim pogledom. »Nisem šel." Čevljar se je nasmehnil in je pomežiknil. »No, Mihov, lepo te je potisnil krojač. Kruh ti je vzel in še čast povrhu. Saj drugače si bil zmerom zraven." »Vse mi je vzel,” je govoril Mihov zase. »Kruh mi je vzel in še čast povrhu." Čevljar se je zagledal v polni kozarec in obraz se mu je zresnil. »Glej, Mihov, tako pojdemo vsi. Tudi mene že čaka — danes oli jutri pride, vem, da me čaka ..." Mahoma je udaril po mizi, da je zažvenketalo. »Ampak jaz ne bom taka šlapa, kakor si ti, Mihov! Jaz bi ga zadavil sredi ceste — da, zadavil ga bom sredi ceste, vpričo ljudi, pa naj me ženejo!" »Tudi jaz bi ga zadavil," je govoril Mihov počasi in zamišljen. »Pa človek kar omahne, roke se mu povesijo — ne morem ga zadaviti." Oba sta bila pijana, strmela sta s topimi, okrvavljenimi očmi. Čevljar je izpregovoril z resnim glasom, gledal je predse in čelo se mu je nagubančilo. »Jaz sem mislil dolgo časa, kaj da boš napravil. Čakal sem, ti pa se nisi ganil; držal si, ko te je tepel ... Jaz bom napravil drugače ..." Nekaj hudobnega je zasijalo v njegovih očeh, obraz pijanca je dobri hipoma nekaj moškega in odločnega. Mihov je odgrnil zagrinjalo popolnoma, iz noči se je bleščalo dvoje vrst razsvetljenih oken, časih se je prikazal kdo ob oknu, na pragu, čul se je žvenket kozarcev, razločevalo se je celo, če je kdo vzkliknil, če se je omizje zagro-hotalo. Mihov se je zdrznil — spoznat je iz nejasnega šuma krojačev glas in slišal je svoje ime. Čevljar se je ozrl nanj in se je nasmehnil. »Ali si ga slišal?" Kakor slučajno je iztegnil roko po mizi in se je dotaknil noža, ki je ležal na prtu. Mihova je izpreletelo, kri mu je izginila iz lic 'in vstal je naglo. »Grem samo malo pogledat... rad bi ga videl..." »Le pojdi in dobro opravi!" je odgovoril čevljar; mirno je gledal za njim. Mihovu so se opletale noge; ko je stopil na prag in j® začutil hladni nočni zrak, bi se bil skoro prevrnil. Sel je počasi, omahovaje, preko trga in naravnost proti hiši, ki je stala pred njim velika, ponosna, vsa razsvetljena. Govoril je sam s sabo: »Nisi čakal zastonj, prijatelj dragi .. ." Toda mislil ni ničesar, odločnost je bila samo zunanja, vročina je izginila iz težke, utrujene glave in oči so gledale motno, zaspano. Stopil je na prag — žarka svetloba ga je zaskelela v oči. »E, kam pa ti, Mihov, saij si pijan!" se mu je zasmejal v obraz debel štacunar, ki je bil prišel iz gostilne in si je brisal potno čelo. Mihov ni odgovoril, ozrl se je komaj nanj in je še* dalje, omahovaje, sključen, na pol že v spanju in mučnih nerazločnih sanjah. Prišel je v prvo sobo, iskal je s topimi, polzatisnjenimi očmi in ga ni našel: tam so sedeli kmetje, razgovarjali so se hrupno, nekateri so kartali, zapazil ga ni nihče. V drugi sobi, rdeče poslikani in elegantno opravljeni, je bila zbrana gospoda. Mihov je postal na pragu, pred rdečim zastorom. Komaj je premeril omizje s pijanim pogledom, je ugledal ob oknu tolsti, potni krojačev obraz. (Nadaljevanje v prihodnji številki) CARROLL MAYERS Duh ob cesti V vsem kraju niste mogli najti manj praznovernega človeka, kakor je bil Michael Doyle. Take zgodbe je imel za nespametne in otročje. Sedel ije v dnevni sobi in mislil na svojo ženo Saro, ki je po nenadnem srčnem napadu ležala v svoji sobi. Pravkar je bil pri njej zdravnik dr. Carmody. Srčni napad je dobila točno mesec dni zatem, ko je Doyle spoznal Molly Brennan. »Če le ni kaj izvedela o Molly?" je pomislil. Bal se je najhujšega. Saj je bila dobra žena, čeprav do nje ni nikoli čutil tega kakor do Molly. Če bi Sara umrla, bi on in Molly mogla... Njegove misli je prekinil dr. Car-mody, ki je prišel iz Sarine sobe. — Koko je, doktor? — je vprašal in naglo vstal. Na obrazu se mu je videlo, da je zaskrbljen. — Odpočiti si mora. Dal sem ji pomirjevalna sredstva. •f IZREKI * Večina žen si domišlja, da zadošča imeti enega ljubimca, če hočejo spoznati ljubezen, in prav tako je mnogo mladih ljudi prepričanih, da zadošča pisati verze, če hočeš biti pesnik. (Et. Rey) * Nikdar ni živela ženska, ki bi okusila toliko slasti v zadoščeni ljubezni, kakor jo je v hrepenenju in spodbujanjih. (Pascal) 9 Vzeti ženo bližnjemu vzbuja domneyo, da žena pripada komu drugemu kakor pa sama sebi. V bistvu smo suženjski. (C|. Anet) * Najbolj krepostne ženske skrivajo v sebi nekaj, kar ni nikdar nedolžno. (Balzac) * Čednost ženske je morda vprašanje temperamenta. (Balzac) * Razumljivo je, da si vedno prvi ljubimec neke ženske. (Th. Gautier) * Da nas ženske ljubijo, jim moramo vzbuditi prepričanje, da jih ne poznamo. Ne moremo jih prepričati, da jih moški more poznati in istočasno ljubiti. (Champfort) * V ljubezni znajo ženske vse, česar se ne naučijo. (Et. Rey) * Nagibi, zaradi katerih žena ljubi moškega, so vedno tajni in torej temni. (H. Bataille) * Žena mora v življenju čakati, da jo povabiš v ljubezen, kot čaka v salonu, da jo povabiš na ples. (A. Karr) * Pri osvajanju žensk izgubljajo le sramežljivi moški. One ljubijo hrabre, krepke in hočejo, da jih vzamejo Z naskokom. (Th- Gautier) * Žena, ki te hoče resnično odkloniti, se zadovolji z „ne". Ta, ki razlaga, hoče biti prepričana o tem. (A. de Musset) * Resnični Don Juani končajo tako, da gledajo v ženski najhujšega sovražnika in da se razveseljujejo v njihovi nesreči. (Stendhal) — Ali si bo opomogla? — Vsekakor, je rekel dokior z ohrabrujočim nasmehom. — Napad ni bil prehud. Sicer pa bom že jutri vse točno vedel, napravil bom kar-diogram. Važno je, da bi mirno prebila noč, ko bodo zdravila pričela učinkovati. Prišel bom jutri zjutraj. Tudi sami si odpočijte. Ko je zdravnik odšel, je Doyle odprl vrata ženine sobe. Sara je spala. Vrnil se je in pričel listati po časnikih. Vendar ga niso mogli odvrniti od misli, ki so ga zaposlovale: med skrbjo za ženo in njegovo bodočnostjo s črnooko Molly, ki je prišla v krčmo pred mescem dni. Zamišljal si jo je, kako vesela in nasmejana streže gostom. Že prvi dan ko jo je zagledal, ga je neverjetno prevzelo, a nekaj dni pozneje se je sestal z njo za Thomasovim mlinom. Ob desetih zvečer se je spravil v posteljo, toda zaspati ni mogel. Tudi naslednji dan ni bil nič boljši. Vedno je mislil na Saro. Pričakal je zdravnika. Ta je prinesel majhen kardiograf in ugotovil, do ne bo potrebno zdravljenje v bolnišnici. — Morala bo najmanj mesec dni počivati . . ., — je dejal zdravnik. — Po nekaj dneh bodo potrebni kratki sprehodi med polji in v okolici, vse dokler si popolnoma ne opomore. Samo obvarovati jo morate pred vsakim razburjenjem. Čez teden dni je odšel na delo. V tem času je bila pri Sari dekle iz soseščine in ji pripravljala hrano. Tistega dne se je ustavil v krčmi in se dogovoril z Molly, noj ga zvečer počaka pri drevesu za Thomasovim mlinom. — Kako bi želela, da bi tvoja žena umrla! — je rekla Molly, ko je prišla na sestanek. — Saj tudi ti to želiš, ali ne? — je šepetala, ko se je privijala k njemu. — Ne, ne, želim! — Nikar mi ne laži! Vem, da želiš! — Prosim te, Molly, nikar mi ne govori o tem, — ji je dejal s tihim glasom in jezen, ker je Molly tako dobro uganila njegove misli. — Ne bi smela tako govoriti. Sara je moja žena. Niti pomisliti ne bi smel na kaj takega. Izmučen se je vrnil domov. Seme odločitve je bilo posejano. In čim bolje se je Sara počutila, tem več je razmišljal, kako bi se je znebil. Neke noči, ko se je obračal v postelji in ni mogel zaspati, je našel izhod. Vedel je, kaj mu je storiti. — Tako ne morem več naprej! — je povedal Molly, ko se je ponovno sestal z njo. — Si si kaj izmislil? — ga je vprašala in ga pozorno motrila. Globoko je vzdihnil in zamrmral: — Da, nekaj sem si izmislil. — Povej kaj! Omahoval je in pomislil, da Mol-ly ne sme opaziti, kako drhti, — Doktor me je opozoril, naj pazim, da žena ne doživi nič razburljivega. Če bi se kaj takega zgodilo, tedaj . .. — Hočeš reči, da bi morala kaj ukreniti? — Da. — Toda to bi bi! umor, Michael! — je odgovorila Molly. — Vendar morava zares nekaj storiti. — Da ne izrečeš več besede umor! — je odgovoril jezno. — Nekaj morava storiti za najino prihodnost. To je najina edina priložnost ..., — je nadaljeval in jo objel. — Ali mi ne moreš povedati, kaj nameravaš, — je nadaljevala in se izvila iz njegovega objema. — Morava jo prestrašiti. Sara veruje v duhove. Ko jo bom popeljal na sprehod in bi blizu pokopališča zvečer zagledala . .. — Če bi se jaz tam skrila in se v beli rjuhi nenadoma pojavila izza kakega nagrobnega spomenika ... Doyle je pritrdilno kimnil z glavo. — Nihče bi ne mogel ničesar dokazati. Sam bi potrdil, kako je Sara nenadoma padla ... Vsi bi verjeli. — Storila bom, kakor predlagaš, Michael. Vse hočem storiti za najino srečo. ■ Dva dni pozneje je Doyle obvestil Molly, da bo naslednjega dne spremljal ženo, ki odpotuje na obisk k svoji sestri. Tam se bo namenoma dolgo zadržal, tako da se bosta na povratku domov v temi vračala mimo pokopališča. — Vsekakor bodi tam. Počakala boš, dokler se ne približava po- JEAN PAUL SERGE £k, tč pjmiutjč- di')i.g.ah% Odločno sem sklenil, da bom to popoldne sel k zdravniku — specialistu, da bi ugotovil, zakaj mi pri najmanjšem naporu zmanjka sape, zakaj sem tako hitro utrujen in zakaj mi pljuča piskajo kot odsluženi meh. V hodniku, kjer je stanoval zdravnik, me je pričakalo neprijetno presenečenje: list na vratih je jasno opozarjal: „Dvigalo ne dela.“ Do prvega nadtsropja sem še nekako prišel. Ustavil sem se, da bi si malce spočil in da bi — o, kakšna ironija! — zbral sile za naslednje nadstropje. Do drugega nadstropja sem prišel z odpetim ovratnikom in popolnoma prepoten. Do tretjega nadstropja sem hodil točno enajst minut, pri čemer ne računam dveh postankov po tri minute. Na četrto nadstropje sem se povzpel brez moči. Sklenil sem, da si oddahnem in — se vrnem! In vrnil bi se, če ne bi slučajno opazil pred nekimi vrati zaboja. Bil je prazen in vzdržal je mojo težo. Sedel sem na njem in se pošteno spočil. Blagoslavljal sem tistega, ki ga je postavil pred vrata. H ja, če bi bil na vsakem nadstropju takšen zaboj... Zaradi tega zaboja se mi je zazdelo, da sem se povzpel v peto nadstropje z lahkoto košarkarja. Kot je kazalo, sem bil izvrstno spočit. Tu sem se spomnil, da bi bilo dobro, če bi nosil s seboj praktičen trinožnik. Takšnega, kot ga imajo lovci. Toda šesto nadstropje se mi je znova krepko maščevalo. Okrog mene se je vse vrtelo. Ne vem ne kdaj in ne kako sem pozvonil pred nekimi vrati in se, brez moči, zavalil v prvi naslonjač! ... Pri sebi sem klel oblasti, zakaj dovoljujejo zdravnikom stanovati višje od prvega nadstropja. Zajel sem sapo in dejal: — Gospod zdravnik, najbrž imam astmo! Sopem za vsako malenkost. Drhtim: noge mi klecajo, da o orglah, ki mi igrajo v prsih, sploh ne govorim ... — Hja, kaj hočete! Vsakega na kak način prizadene! Koga prej, koga pozneje. Kajenju in nekaterim drugim naporom se boste morali pač odreči. Poleg tega pa bi se morali malce ukvarjati tudi s telovadbo, pri jedači in pijači pa postati zmernejši! .. . Predvsem pa bi morali nositi očala. — Očala?! — Da. Naočnike z ustrezno dioptrijo. — Oprostite, toda kakšno zvezo imajo očala z mojimi orglami v pljučih? — O, pa še precejšnja zveza je. Kajti, če bi nosili očala, bi videli, da stanuje zdravnik v sosednji hiši! kopališču. Nato nenadoma skoči izza nagrobnika in kriči kar najbolj glasno! ■ Sara je bila srečna in zadovoljna ter je skakala okoli voza, medtem ko je Doyle zapregah — Kako se že veselim, da bom zopet videla Emily, — je govorila, ko je nosila razne stvari na voz. Njena sestra je bila še bolj vesela. Ko je prišel čas povratka, je bila Emily nenadoma proti temu, da bi se Sara že vrnila. — Naj ostane še nekaj dni pri meni, vsaj do konca tedna. Tudi zate bo bolje tako. Pripelji se ponjo v nedeljo. Tudi Sara je bila s tem predlogom zadovoljna. Doyle ni mogel vztrajati, ker bi mogla v tem primeru Emily kaj zasumiti. „Tako bo še bolje,” je pomislil. „Če sem že tako dolgo čakal, bom pa čakal še nekaj dni.” Veselo se je odpravil z vozom proti domu. Vsa vas razen Molly je bila na pogrebu. Molly je ležalo hudo bolna v postelji in ni mogla zatisniti oči. Nenehno je morala misliti na dogodek tistega večera pri pokopališču. Ko je s presunljivim krikom skočila izza nagrobnika, sta se konja splašila in skočila stran. Doyle je padel z voza in z glavo udaril ob kamen. Lobanja mu je počila kakor jajčna lupina. Ko je Lea zvedela, da se je njen ljubimec zaročil, je takoj pohitela k njemu. »Upam, da so to zgolj prazne govorice, ne?“ Viktor je zmignil z ramo: „Tisto o govoricah ne misliš resno. Saj si vedela. Namignil sem ti bil.“ Poljubil jo je. „Že večkrat sva se bila ločila in se znova sešla. Sedaj pa se moram poročiti. To nič ne pomeni, sploh ni treba, da bi se med nama kaj spremenilo." Lea se mu je iztrgala in se mu kot slepa zastrmela v obraz: »Tako: ti bi se rad oženil, obenem pa imel še mene?" Viktor je videl, da grozi neurje, iztegnil je roke, toda Lea je pobegnila v kot sobe, vzela iz torbice neko stvar in si jo pritisnila na usta, Viktor jo je v zadnjem trenutku zgrabil za zapestje. »Pusti to!" je rekel osorno. »Seveda, saj bi lahko škodovalo tudi tebi!" se je zvonko nasmejala, preden bo bruhnila v jok. Viktor si je roke prekrižal na prsih. »Pozor, zdaj je nastop joka. Tretje dejanje," je rekel. Lea je vstala in si popravila lase. »Saj bi bilo res narobe," je rekla, »da bi tukaj popila strup. Slavna igralka na dan premiere mrtva na tvoji preprogi! Grozno neprijetno zate. Oprosti." »Nikjer bi mi ne bilo prijetno. Ne na moji preprogi ne kje drugje. Spremil te bom do garderobe. In ne bom umaknil pogleda s tebe," je odločno rekel Viktor. Na svojemu sedežu v parterju je nezvesti ljubimec premišljeval: »Veš, ljuba punčka, staramo se. Ko sem te spoznal si bila še očarljivo in naivno začetniška. Sedaj si zrela, jaz pa tudi, zato je bolje, da se ločiva. Čeprav bi se midva šele zdaj resnično razumela. Kot v tej igri si tudi v življenju prešla vse troje: ljubila si, trpela, bila prevarana." Vzdihnil je, nato se je zdrznil. Pozabil je, da je tudi med odmorom hotel paziti nanjo, da 9i ne bi vzela življenja. Prevzela ga je obupna panika. Zakaj se zastor ne dvigne? No, zastor se je dvignil. Igrala je, da je srečna. V igri ima dva ljubimca. In prizna, da nobenega ne ljubi. Tudi tistega ne, s katerim je zavestno prevarala prvega. Povedala je le, da je sedaj hladna, in da bo hladna tudi ostala. »Prvi je lah- HEINRICH MANN NASTOP ko mislil, da me ima, drugi tudi, celo neki tretji. Toda čigava sem zares? Bilo je in minilo!" Moški bi ji rad oprostil. »Da bi me kasneje toliko bolj gotovo napodil! Kasneje, ko bom brez moči." On zanika. »Seveda bi me! Kogar jaz ljubim, ta me bo pustil!" Drzno in odkrito igra Lea pred igralci, in samo zato, da ne bi morala znova trpeti. On ji ne more pomagati. In sedaj dokazuje, kako trpi, kaj je že prestala, kaj jo še čaka — odkriva, kaj je življenje. Tanke roke steguje kvišku, joka. Ta ženska z dragocenim telesom, v razkošni obleki, je videti sedaj siromašna, gleda odkrito, zdi se, da je prosojna in da je v nji videti plamen. »Hudiča!" si misli nezvestež v parterju. »Vsa čast tej ženski! Ona napreduje, jaz pa bom nemara propadel v svojem meščanskem zakonu. Le ta zenska me lahko osreči. Jaz naj grem po gobe, ona pa naj triumfira na odru? In z drugimi moškimi trenira svojo duševno moč? Ne, to se ne sme zgoditi!" Igralka med tem časom pripravlja svoj odhod. Končala je s tem moškim, ga premagala. On je samo sedel sredi viharja, ona pa je zrasla v veličastnosti. Slovo, in njen veliki prizor. Zadnji stisk roke. On roko zavrača, ranjeno je skomignil z ramo. Njene kretnje, njen pogled oboje govori: »No, pa ne!" Vsa njena umetnost je v tem gibu glave. Posamezniki so hrupno zaploskali, drugače pa je odziv gledalcev bil povprečen: to zadnje odkrivanje čustev množici ni ugajalo. Prvo dejanje je bilo skoraj kot v javni hiši, drugo preveč resno. Čakali so na tretje. Dame so se čutile globoko prizadete spričo drznih oblek glavne junakinje. Ljubimec je ušel iz dvorane pred drugimi. Igralka se je priklanjala, ko jo je Viktor že čakal v garderobi. Lea se je na smrt utrujena zgrudila na stol. »Lea," je rekel Viktor, »ne bom se oženil." »To je moj največji uspeh!" je vzkliknila veselo. »Vendar se moraš oženiti, dragi moj. Kajti jaz sem sedaj končala s teboj. O, kako srečna sem zaradi tega!" je pristavila žalostno, vendar samo zaradi spomina na bolečino, ki je prešla. Viktorja je zabolelo okrog srca. »Kaj praviš? Saj ti povem, vse bom žrtvoval!" »Beži, no!" je odgovorila odločno. »Kaj pa prihodnjič? Misliš, da bom lahko vselej, ko bi me prevaral, igrala tako dobro? Bogve, če bi drugič sploh še pomagalo? Če bi se te tudi takrat mogla rešiti. Danes sem svobodna. Ah, moj najdražji, zdaj si ti na vrsti, da boš trpel!" Ko je Viktor še omahoval, ali bi kaj rekel je vzkliknila: »Preoblačenje za tretje dejanje! Zapustite garderobo, prosim vas!" N Avstrijski dogodki _____________________ % Čedalje večja ladolžitev Znani socialistični strokovnjak za gospodarska vprašanja dr. Ernst Veselsky je v zvezi s proračunsko politiko DVP-jevske vlade naglasil, da bi spričo proračunskih primanjkljajev, ki grozijo Avstriji v prihodnjih letih, bila nevarna samoprevara, če bi v zvišanju davkov, predvidenem v proračunu za leto 1969, videli ukrepe za o-zdravitev držav, gospodarstva. Ne glede na te ukrepe grozi namreč nevarnost, da bo zadolžitev Avstrije do leta 1971 narasla od sedanjih 40 na več kot 60 milijard šilingov. # Srečanje planincev Ob koncu minulega tedna so se na Koroškem srečali planinci treh sosednih dežel — Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Prireditelj tega srečanja je bila belja-ška podružnica Avstrijskega planinskega društva, katere predsednik ravnatelj Wie-gele je med gosti iz Slovenije pozdravil predsednika Planinske zveze Jugoslavije dr. Breclja in predsednika Planinske zveze Slovenije dr. Potočnika, zastopnike iz Italije, predsednika avstrijskega društva prijateljev narave bivšega ministra Prokscha, predstavnika našega Slovenskega planinskega društva ing. Kuppra in druge. Ob tej priložnosti so na rojstni hiši slavnega planinca Julija Kugija odkrili spominsko ploščo. Na sprejemu, ki ga je priredila beljaška mestna občina, je deželni glavar Sima naglasil prizadevanja planincev treh sosednih dežel v duhu dobrososedskih odnosov. # Alkohol — sovražnik družine Pod geslom »Alkohol — sovražnik družine" je po vsej Avstriji tudi letos poseben teden boja proti alkoholizmu. Ob tej priložnosti so v številnih mestih razne prireditve, ki naj bi prebivalstvu nakazale strašne posledice prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Letos je poseben poudarek na posledicah, ki jih ima alkahol za otroke. O konzumu alkoholnih pijač naslednji podatek: samo v letu 1966 je bilo v Avstriji za alkoholne pijače izdanih 10,8 milijarde šilingov. NOVICE IZ # Razstava v Slovenj Gradcu Zadnjo nedeljo so v Slovenj Gradcu v prostorih umetnostne galerije odprli kar dve razstavi: razstavo dvanajstih avstrijskih likovnih umetnikov (ki sc* bili vsi navzoči) ter razstavo ameriškega plakata. Na otvoritveni slavnosti je o pomenu ponovnega srečanja avstrijskih likovnih umetnikov s Slovenj Gradcem govoril tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld. Istega dne je bilo v Slovenj Gradcu tudi športno srečanje štirih obmejnih občin — Labota in Št. Pavla ter Dravograda in Slovenj Gradca. # Škofja Loka bo slavila jubilej Leta 1973 bo Škofja Loka slavila svoj tisočletni jubilej. Čeprav je do obletnice še precej časa, so v Škofji Loki že zdaj začeli s pripravami, kajti za veliki praznik nameravajo pripraviti najrazličnejše manifestacije. Po eni strani se bo pripravljalni odbor moral baviti z deli za ureditev mesta in nje- Sadna drevesca vseh vrst — češpljina in slivna po močno znižanih cenah — jagodičje in vinske trte oddaja drevesnica MARKO POLZER p. d. Lazar pri Št. Vidu v Podjuni. gove okolice, po drugi strani pa bo treba poskrbeti za brezhiben potek neštetih prireditev. Za jubilej pa bodo izšle seveda tudi razne publikacije, ki naj bi na znanstveni ravni in v poljudni obliki prikazale zgodovino Škofje Loke in njenih prebivalcev. # „Peko" pripravil nove modele Tovarna obutve „Peko“ v Tržiču je za letošnjo jesensko in zimsko sezono pripravila okoli 150 novih modelov moške in zenske obutve, medtem ko so kooperanti omenjene tovarne poskrbeli še za nadaljnjih 80 novih modelov otroške obutve in delovnih čevljev. Tovarna „Peko“ pa je skupaj z ljubljanskim podjetjem „Galant“ začela izdelovati tudi zenske čevlje in torbice iz enakega usnja, v enaki barvi in z enakimi okraski. # Uspeh za Elanove smučke Znana tovarna športnih potrebščin »Elan" pri Begunjah beleži posebne uspehe s svojo proizvodnjo smuči. Samo letos bo tovarna izvozila 120.000 parov smuči, od tega največ v Švico, skandinavske države, Ameriko, Kanado, Francijo, Italijo, Avstrijo in Nemčijo, pa tudi v nekatere vzhodne dežele. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov). 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 26. 10.: 6.05 Vesele melodije — 9.20 Dežela svobode — 10.05 Svet, v katerem živimo — 11.00 Glasbena priznavanja v Avstriji — 13.00 Operni koncert — 14.00 Državni praznik v drugih deželah — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestralni koncert — 16.30 V žarišču — 17.05 Ex libris — 18.00 Evropa poje: Avstrija — 19.00 Državni praznik — 20.15 Portret — 21.00 Avstrijski samostani — 22.10 Srce sveta — 23.10 Majhna nočna glasba. Nedelja, 27. 10.: 6.05 Vesele melodije — 7.27 Avstrijski teden — 8.05 Teden dni dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Gledališka oddaja — 11.15 Orkestralni koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 „Rensko zlato", opera — 22.10 Štajerska jesen — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 28. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Po sledeh stare Avstrije — 20.00 Dunajska šola — 20.30 Koncert sezone — 22.10 Evropa in njeni gospodarski prostori — 22.45 Medicinsko mesečno poročilo — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 29. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Leopold Andrian — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.35 Pogled v umetnostne revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Avstrijska državna ustava — 21.25 Klavirsko delo Franza Schuberta — 23.20 Eksperimentalna glasba. Sreda, 30. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Kvanti, molekule, življenje — 17.30 Mladinska redakcija — 18.30 Svetovni dan varčevanja — 19.35 Življenje s knjigami — 20.00 Orkestralni koncert — 21.30 Naš planet kot del sončnega sistema — 22.10 „Paul Temple in zadeva Conrad" — 23.10 Mednarodna tribuna skladateljev. četrtek, 31. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Karl Immermann — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kulturno-politične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Na poti po Evropi: Južna Tirolska — 21.00 Sonatina — 21.15 Aktualna tema — 23.10 London-Pariz-Rim. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00. 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo - 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 26. 10.: 6.05 Olimpijske igre — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Pisani zvoki — 8.05 Slavnostna zborovska glasba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Avstrijski mirozov — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Pisano sobotno popoldne — 18.30 Avstrijska zgodovina v pesmih — 19.00 Prazniški šport — 19.30 Godba na pihala — 20.10 Za oko in uho — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 27. 10.: 6.05 Olimpijske igre — 6.35 Pesmi in viže iz alpske dežele — 7.57 Avstrijski teden — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Novi val — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Bodite naš gost — 21.30 „Andante parodibilie". Ponedeljek, 28. 10.: 5.05 Godba na pihala — 9.30 širni pisani svet — 11.00 Godci, zaigrajte — 13.05 Tedenski komentar — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Glasba je naš konjiček — 19.15 In kaj mislite vi —- 20.10 Ljubezen v dežju, glasbena veseloigra. Torek, 29. 10.: 5.05 Začetek dneva z godbo na pihala — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi in viže iz Pomeranskega — 11.00 Mala hišna glasba — 13.45 Za koroško mladino — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.25 Zabavni koncert. Sreda, 30. 10.: 5.05 Pihalna godba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Znanstvene knjige — 11.00 Kongres pleše — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 O težavah pri pisanju in branju — 15.15 Koroško pesništvo — 15.30 Koroška včeraj in danes — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Avstrijska je zvezna država: Nižja Avstrijska — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 31. 10.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Dežela ob Dravi — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.00 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 1. 11.: 6.35 Ko greš skozi dolino — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Glasbeni spomini — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert z VVilhelmom Rudniggerjem — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Rudolf Kattnig — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Prazniški šport — 19.30 Aktualna poročila — 20.10 Zdaj pride čas dolgih večerov — 21.15 Prijatelji, življenje je vredno življenja — 22.25 štajerska akademija. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 26. 10.: 7.00 Naš državni praznik. Nedelja, 27. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 28. 10.: 14.15 Informacije — Kmetijska oddaja — 18.00 Za najmlajše. Torek, 29. 10.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik. Sreda, 30. 10.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Vrhunska dela violinske literature. četrtek, 31. 10.: 14.15 Informacije — Zborovska glasba — Osamljenost sodobnega človeka. Petek, 1. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — Za vse svete. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno Sobota, 26. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno-zabavna glasba — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Iz opusa Maije Bravničarja — 12.40 Srbske „gradske" pesmi — 14.05 Glasbena pravljica — '14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje zbor „Jože Her-manko" iz Maribora — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Francija Puharja — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 27. 10.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Dopoldanska srečanja — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Operni koncert — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Zabavna glasba in šport — 17.30 Radijska igra — 20.00 Zabavno glasbena oddaja —, 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo. Ponedeljek, 28. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Skozi »Letne čase" Petra 1. čazkovskega — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor »Svetozar Markovič" iz Novega Sada — 17.05 Iz opere »Jevgenij Onjegin" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Lidija Kodrič — 20.00 Jugoslovanska glasbena tribuna — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 29. 10.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Zabavna glasba — 12.10 Poje mezzosopranistka Bogdana Stritar — 12.40 Slovenske narodne Kmetje — pozor! Kmečka gospodarska zadruga v Globasnici naznanja, da prevzame vsako površino žetve ter vsako količino sušenja koruze po najugodnejši ceni. Koruzo bo zadruga tudi okupovala. Sporočilo velja vsem članom In vsem, ki se zanimajo za naš strojni krožek! Informacije ter navodila daje dnevno poslovodja v Globasnici, telefon 4^^0-42-36 23-1-04 ali pa 23-1-05. pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Poje Tatjana Gros — 20.00 Radijska igra — 21.15 Deset melodij, deset pevcev — 22.15 Jugoslovanska glasbena tribuna — 25.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd. Sreda, 50. 10.: 8.00 Skladbe Blaža Arniča — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.45 ženski vokalni kvartet — 12.10 Med popularnima domačimi koncertantnimi deli — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi In vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. četrtek, 31. 10.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz simfonične in operne glasbe — 12.10 Iz opere »Veronika Deseniška" r- 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Revija mladinskih zborov — 14.25 Operetne melodije — 15.40 Pianistka Hilda Horakova — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Irena Kohont — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Komorno-glasbeni večer — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. Petek, 1. 11.: 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 »Postoj kdor mimo greš" — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Slovenske partizanske in umetne zborovske pesmi — 11.15 Koncert lahke simfonične glasbe — 12.10 Odlomki iz slovanskih oper — 13.15 Od melodije do melodije — 14.05 Narodne iz slovenskih pokrajin — 15.00 Spominska srečanja v Sloveniji — 17.05 Vedno lepe melodije — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Od Bacha do Bartoka — 19.15 Klavir v ritmu — 20.00 Jugoslovanski zbori pojo — 20.30 Obiski pri velikih orkestrih — 21.15 Odaja o morju in pomorščakih — 22.15 Sodobna simfonična literatura — 23.15 Lahko noč z godali. Zveza rejcev pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi prihodnji sejem v torek 29. oktobra 1968 s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu. Na sejem bodo prignali 200 krav in telic, ki so vse proste tbc in bangove bolezni ter cepljene proti slinavki in parkljevki. Sejem bo nudil ugodno priložnost za nakup visoko kvalitetnih plemenskih živali. AVSTRIJA JUGOSLAVIJA Sobota, 26. 10.: 14.00 Olimpijske igre — 16.35 Za otroke — 16.45 Za mladino — 17.45 Kontakt — 18.05 Državni praznik — 20.15 čas v sliki — 20.30 Shakespeare: Beneški trgovec — 23.10 čas v sliki — 23.20 Olimpijske igre. Nedelja, 27. 10.: 14.00 Olimpijske igre — 16.30 Glasba ne pozna meja — 17.30 Srečanje z živalmi — 18.00 Nedeljska pripovedka — 18.30 Oknar — 19.00 Čas v sliki — 19.30 šport — 20.15 Strahovi, družinska drama — 22.00 Vroče četrt ure — 22.15 čas v sliki — 22.25 Olimpijske igre. Ponedoljek, 28. 10.: 18.00 Francoščina — 18.25 Poročila — 18.30 Zaključek olimpijskih iger — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Španec na dvoru kralja Arturja. Torek, 29. 10.: 18.00 Angleščina — 18.25 Poročila — 18.30 človek v vesolju — 19.00 Mala vaška komedija — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Munchen-ska komedija — 22.20 čas v sliki. Sreda, 30. 10.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Žarah Leander — 11.45 Telešport — 17.00 Pavliha — 17.40 Mednarodni mladinski magazin — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Očarljiv zarobljenec — 21.50 Max Reinhardt — 23.00 čas v sliki. četrtek. 31. 10.: 10.00 Za dan verčevanja — 11.00 Zlato — 11.30 Resen kalendarij — 12.00 Na obisku pri Arnoldu Clementschitschu — 18.25 Poročila — 18.30 šport — 19.00 Decernat M — 19.45 čas v sliki — 20.15 Hobby, komedija — 21.30 Jour fixe — 22.30 čas v sliki. Petek, 1. 11.: 17.00 Za otroke — 17.30 Za mladino — 17.55 Knjižni kotiček — 18.45 Poslikana kmečka skrinja — 19.45 čas v sliki — 20.00 Orfej in Evridika, opera — 21.35 čas v sliki — 21.45 Luč ljubezni, materinska usoda. PEČI NA DRVA PREMOG OLJE V NAJVEČJI IZBIRI Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR»Co ^ T f? l/ H1 Dobrla ves-Eberndorf Sobota, 26. 10.: 9.35 šolska oddaja — 14.55 Poročila — 15.00 Olimpijske igre — 18.15 Poročila — 18.20 Robin Hood — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Glasbena oddaja — 22.00 Osvajalci — 22.50 Kažipot — 23.05 Poročila. Nedelja, 27. 10.: 9.10 Oddaja za madžarsko manjšino — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijsko oddaja — 10.45 Filmska matineja — 14.20 Poročila — 14.25 Olimpijske igre — 18.30 Kažipot — 19.05 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik. Ponedeljek, 28. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 15.00 Konec olimpijskih iger — 16.10 Anglečina — 16.45 Oddaja za madžarsko manjšino — 17.00 Poročila — 17.05 Oddaja za otroke — 17.30 Poljudno znanstveni film — 17.55 Po Sloveniji — 18.25 Otrok ogledalo staršev — 18.50 Reportaža — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti — 19.40 Pošta — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kuba, drama. Torek, 29. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolsko oddaja — 15.45 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.40 Francoščina — 17.25 Risanke — 17.40 Znanost in mi — 18.10 Torkov večer z ljudskimi godci — 18.40 Gospodarstvo in gospodarjenje — 19.05 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film. Sreda, 30. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 17.05 Oddaja za madžarsko manjšino — 17.20 Poročila — 17.25 Oddaja za otroke — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Pisani trak — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ekran na ekranu — 21.35 Serijski film — 22.25 Poročila. Četrtek, 31. 10.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Poročila — 17.15 Avstralske pravljice — 17.30 Oddaja za otroke — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Naši zbori — 18.45 Kalejdoskop — 19.05 Humoristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Gramatiziran roman — 21.35 Kulturne diagonale — 22.35 Poročila. Petek, 1. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 17.50 Filmi s festivala »šport in turizem" — 18.20 Glasbeni zaslon — 19.05 Ples v črnem, slovenske žalostlnko — 19.35 Niso samo rože rdeče — 20.00 Dnevnik — 20.50 Balada o trobenti In oblaku, slovenski film.