liMošli novi sodelavci iz Tehnogradenj!
Ustanovitev nove poslovne enote Gradisa — nizke gradnje — Novi sodelavci prisrčno pozdravljeni! — Pomočnik direktorja naše nove enote ing. Danilo Bevc o bodočnosti te enote — Prihodnost pripada nedvomno velikim in solidnim podjetjem
V torek dne 14. julija so organi delavskega samoupravljanja v našem podjetju in v podjetju Tehnogradnje v Mariboru potrdili Predlog o ustanovitvi nove enote Gradis — nizke gradnje. Jedro *e najmlajše enote so delavci mariborskih Tehnogradenj.
Nova enota bo pretežno gradila °bjekte nizke gradnje, to je ceste, gostove, hidroelektrarne in podobno. No bo enota v celoti zaživela, bo po Predvidenem planu štela ca. 700 do ljudi. Sedež nove enote je začasno v Mariboru. Zdaj dela enota na avto cesti Vrhnika—Postojna, most na Ruti prek Drave, most čez Kolpo ^ Metliki ter tisto, kar je podjetje Tehnogradnje delalo v Bosni, to so: most čez Neretvo v Zitomisličih, most v Žepčah, ter 10 km ceste v Cadavici. Za nadaljevanje del na mostu v Maglaju pa še ni točno določeno, ali bo most gradila nova enote, ali pa bo ostal še v sklopu Teh-
nogradenj.
Ob ustanovitvi nove enote smo se srečali tudi s pomočnikom direktor-!a te enote ing. Danilom Bevcem ter Sa vprašali to in ono. Ing. Bevc nam ie na naša vprašanja odgovoril takole:
Vprašanje: Kaj nam lahko poveste 0 perspektivah nove enote, v kateri Prevzemate eno od vodilnih delovnih mest?
Ing. Bevc: Malo nerodno mi je govoriti o teh stvareh, ker jih še vse Premalo poznam. Komaj dober teden dni je, odkar sem se vrnil iz Sirije m sem se v novo delovno okolje šele začel uvajati. Delovne naloge, ki !‘h prevzemam, sem šele na grobo m okvirno spoznal. Zato je res težko govoriti kaj bolj določeno.
Vprašanje: No, pa povejte vsaj svoje osebno mnenje?
Ing. Bevc: No, če že vstrajate, naj ho. Torej, mislim, da bomo nalogam, ki so zdaj pred nami, povsem kos. 9re za nekaj objektov v BiH, ki smo Ph prevzeli še kot Tehnogradnje, in Pa za bodoči viaduk pri Ravbarko-mandi na novi hitri cesti Vrhnika— fostojna. Objekt pri Ravbarkomandi le nekoliko podoben mostu, ki smo gradili v Siriji. Res je objekt pri Postojni širši, zato pa je bil objekt v Siriji (most čez reko Evfrat) nekoliko daljši. Vrh tega smo 630 m dolg most čez Evfrat gradili v precej težkih okoliščinah, ker ga je ogrožala Voda. Skratka, mislim, da tako kadrovsko kot po tehničnih in strokov-mh vidikih ne bo zadržkov in bomo
bodoče naloge, ki nas čakajo v okviru nove enote Gradisa, lahko zadovoljivo opravili.
Vprašanje: Ali so točne govorice, da stari delavci Tehnogradenj nočejo v Gradis in da bežijo drugam?
Ing. Bevc: To sploh ni res! Prav nasprotno! Lahko trdim, da je vse jedro starih delavcev, predvsem brigadirji, ostalo pri nas. Med 320 delavci ni niti eden odklonil podpisa, da pristopi v novo podjetje, torej v Gradis, Lahko trdim, da je naše jedro zelo dobro, saj imamo izredno ugodno kvalifikacijsko strukturo. Večina delavcev so kvalificirani ati polkvalificirani tesarji, zidarji in že-lezokrivci. Poznam primere, da so nekateri posamezniki že pred leti odšli v druga podjetja, vendar so se po krajšem ali daljšem ča§u spet vrnili k nam. Je pač tako, da večino naših delavcev, ki so se prekalili pri gradnji hidroelektrarn, mostov in drugih objektov, to delo zanima. Zato ne gredo delati na vsak kozolec ali dvorišče, da se tako izrazim. Skratka, lahko zatrdim, da sploh ni res tisto, kar se tu in tam šušlja, češ da so dobri delavci zapustili Tehnogradnje in šli v druga podjetja. Nasprotno je res, da vse doslej in tudi zdaj pri nas " fluktuacije praktično nismo poznali in je jedro dobrega kadra ostalo strnjeno v podjetju.
Vprašanje: Morda bo nekaj težav v zvezi z nagrajevanjem kajti sistemi nagrajevanja v Gradisu in Teh-nogradnjah so nekoliko drugačni?
Ing. Bevc: Da, to je res in o teh zadevah delavci govorijo. Seveda je ta ali oni nekoliko zaskrbljen, češ, morda bom pa zdaj, ko sem prišel v Gradis, na slabšem. Kolikor poznam Gradis, vem, da so v Gradisu nekoliko nižje terenske, zato pa so precej spodbudne druge oblike nagrajevanja. Slišal sem, da enote precej samostojno razpolagajo s presežno vrednostjo dela, s tako imenovanim dobičkom torej. Razen tega, kot sem obveščen, poznajo v Gradisu še druge oblike stimulativnega nagrajevanja tako za vodilne kadre kot za delavce. Zato upam, da s te strani ne bo problemov in težav. Morda bo nekaj manjših problemov samo v za-
četku, dokler delo ne bo povsem utečeno, vsekakor pa je za delavca važno, koliko dobi ob mesecu vsega denarja v kuverti, potem pa je vseeno, ali je terenska malo nižja ali malo višja. Pomemben je prav gotovo celoten denar, ki ga zaslužiš. Mislim, da vprašanje nagrajevanja ne bo tako težko, kot se nekaterim zdi.
Vprašanje: Torej za kadre sploh niste v skrbeh?
Ing. Bevc: Nikakor! Mislim celo, da bomo imeli, kolikor uspemo hitro in pravočasno zaključiti delo na objektih v BiH, nekaj ljudi celo odveč.
Vprašanje: In za konec nam še povejte, kaj nasploh 'mislite o združitvi podjetij Tehnogradnje in Gradis.
Ing. Bevc: Veste kaj, mene sploh nič ne moti, ali sem v Gradisu ali v Tehnogradnjah. Tudi v prihodnje bom delal v istem okolju in v isti delovni sredini kot vsa leta doslej. Če pa gledam sploh na združitev obeh podjetij, potem mislim, da prihodnost vsekakor pripada velikim solidnim in trdnim podjetjem. S tega vidika je vsekakor združitev obeh kolektivov samo v prid nam vsem, torej, vsem, ki so delali v Gradisu in v Tehnogradnjah.
MA.i KOM€MTAft
Ob letošnjih ŠiG
Ne mislim polemizirati glede organizacije letošnjih športnih iger gradbincev v Trbovljah, temveč razmišljati o športu in športnikih v našem podjetju,
Gradisovi športniki so s svojo bogato tradicijo na športnem področju že skoraj 25 let poznani širom Slovenije. Iz naših vrst so zrasli številni tekmovalci, ki so že večkrat nosili naziv državni prvaki. Med njimi smo srečali znana imena Anton Martinček, Francka Erjavec, Dora Klemenčič, Lado Janžekovič, Pavel Satler, Janez Zupan, Ludvik Snajder, Ljuba Tome in nešteto drugih. Na športnih igrah gradbincev Slovenije so miši športniki v zadnjih 10 letih, kar šest-laat. v skupnem plasmaju dosegli prvo mesto, dvakrat drugo mesto, ter dvakrat četrto mesto, Kegljači in ke-gljačice so nam v tem obdobju prinesli 8 zlatih medalj ter S srebrnih, strelci 6 zlatih, namizni tenis 5 zlatih in 3 srebrne itd., skratka v omaricah v sejni dvorani centrale podjetja, pa tudi v poslovnih enotah je polno pokalov, plaket in priznanj, ki so si jih v težki in tovariški borbi priborili naši tekmovale.
Več let smo bili priče uspehom in dokazom, kaj zmoreta volja in pripravljenost za dosego nekega cilja.
Z udeležbo na športnih igrah si kujemo bogat politični kapital, istočasno pa je to velika afirmacija našega. podjetja
In letos? Že sam sindikalni odbor kot tudi sindikalne podružnice niso pokazale dovolj v organizaciji predpriprav za športne igre gradbincev Slovenije. Manjkal je Gradisov š]tortni dan, manjkali so nekateri tekmovalci in manjkali so tisti, ki bi motali s svojo udeležbo bodrti tekmovalce. Manjkala pa je tudi zavest večine tekmovalcev samih, saj v zaključni paradi nismo videli niti enega Gradisovega tekmovalca
Brez dvoma, vso pohvalo borbenosti naših tekmovalcev, veliki požrtvovalnosti posameznikov, toda minuti športni dan gradbincev nas naj nauči spoznanja, da tudi lega področja ne smemo zapostavljati, da je potrebno veliko in bolj sistematično delati ter tudi med Letom organizirati razna tekmovanja, predvsem pa v vrste športnikov vključevati mlajše kadre, ki jih v podjetju k sreči ni malo. Vsi skupaj začnimo z akcijo, kajti cilj nam je že davno jasen. Za izvedbo te konkretne naloge pa so v prvi vrsti odgovorne sindikalne podružnice ter vodilni kadri v podjetjuj ki naj to akcijo v celoti podprčjo.
Ta akcija je letos še posebno pomembna, ker praznujemo 25-letnico ustanovivte podjetja. Istočasno pa naj nam bo opomin, da se moramo na vse proslave temeljito pripraviti,
Ko že govorim o akciji, ne morem prezreti ugotovitve, da nam kljub desetine dobrih in zavestnih športnikov, manjka mlajših dobrih in sposobnih športnih delavcev, ki bi bili (Nadaljevanje na 2. strani)]
■
ir




Terenski dodatek po predvidenem jugoslovanskem družbenem dogovoru
JU,
Delavski svet je razpravljal
Seja delavskega sveta podjetja je bila 14. julija. Odobril je pogodbo, sklenjeno s podjetjem »Tehnogradnje« iz Maribora, v zvezi z ustanovitvijo nove enote za nizke gradnje. S svojim sklepom je dokončno ustanovil novo enoto z imenom »Enota nizke gradnje«, ki bo imela sedež v Mariboru. Hkrati je tudi imenoval direktorja enote v ustanavljanju tov. ing. Hvastja Boltežarja, kakor to določa statut podjetja. Ukreniti je potrebno vse za začetek dela enote, zbrati potreben kader za izvedbo pogodbenih obveznosti in drugo za nemoteno delovanje enote v sestavi podjetja. Volitve organov upravljanja v enoti bo razpisal delavski svet, brž ko bodo ustvarjeni pogoji za konstituiranje. Predvideva se, da bo to že v avgustu in da bodo volitve potem v septembru. Člani delovne skupnosti, ki stopajo h Gradisu in bodo vključeni y yovj enoti, bodo prejemali osebne dohodke po pravilniku podjetja in bo višina odvisna od osebnega učinka posameznika ter doseženih sredstev po merilih delitve dohodka, kakor veljajo za gradbene^ enote v sestavi podjetja in so bila sprejeta z gospodarskim načrtom za leto 1970. Za tiste člane delovne skupnosti, ki prihajajo h Gradisu od podjetja »Tehnogradnje«, bo priznan-dodatek za stalnost, in sicer tako, da se skupna delovna doba šteje od dneva vstopa v »Tehnogradnje«.
Organizacijo poslovanja za novo enoto je delavski svet uredil z organizacijsko shemo. Organizacija je taka, kakor je že ustaljena pri drugih gradbenih enotah v našem podjetju. Nova enota bo torej poslovala tako, kakor vse naše enote, in se bo vključila v skupni gospodarski načrt, katerega bo delavski svet dopolnil na prihodnji seji.
S tem se bo povečalo število članov kolektiva Gradisa in tudi obseg poslovanja. Delavski svet se je odločil, da bo potrebno povečati število članov delavskega sveta za štiri člane, popraviti statut ter opraviti nadomestne volitve, ki pa bodo samo v na novo ustanovljeni enoti.
Nadalje je delavski svet obravnaval predlog za spremembo krivulje, po kateri se ugotavlja višina udeležbe organizatorjev proizvodnje pri delitvi osebnih dohodkov. Predlog je pripravil odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka in ga je dal prej tudi v obravnavo.
V	razpravi pa so bila deljena mnenja. Sporno je bilo izhodišče krivulje, ki naj bi bilo enako za enako možnost doseganja čistega dohodka na uro, kar služi za osnovo pri izračunu mase za udeležbo organizatorjev proizvodnje pri delitvi osebnih dohodkov. Delavski svet je na koncu sprejel predlog, kakršen je bil oblikovan, s tem da se uporabljajo nove krivulje od 16. junija dalje. Odbor za načrtovanje pa je dolžan podrobno preučiti pripombe v razpravi, in sicer do septembra t. L, ko bo delavski svet ponovno sklepal o dokončni uveljavitvi spremembe pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje.
Delavskemu svetu je bil predložen v potrditev nov pravilnik o oblikovanju prodajnih cen storitev in proizvodov. Pravilnik je potrebno sprejeti po določilih zveznega zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen. Osnutek omenjenega pravilnika je bil v obravnavi in ga je delavski svet sprejel, ne da bi ga kaj spremenil. S tem je določen način oblikovanja prodajnih cen storitev in proizvodov v našem podjetju za vse storitve in proizvode, katere izvajamo oziroma proizvajamo. Nadalje je s pravilnikom usklajena tudi pristojnost posameznih organov in služb pri določanju prodajnih cen ter opredeljena odgovornost, ki se nujno zahteva v zvezi z oblikovanjem prodajnih cen. Pravilnik velja naslednji dan, ko ga sprejme delavski svet.
V	nadaljevanju seje je delavski svet potrdil nakup zemljišča za kovinske obrate v Mariboru in za skladišče materiala, strojev, mehanično delavnico, tesarsko delavnico in železokrivnico za enoto v Celju.
Nadalje je odločil, da se nalože kot vezani depozit pri banki za dobo 13 mesecev sredstva za prevzeta dela hotelov v Portorožu. Hkrati je pooblastil glavnega direktorja, da v nujnih primerih podpisuje pogodbe o vračanju sredstev.
Končno je delavski svet izvolil predstavnike v svet enote za gospodarjenje s stanovanji, odobril izplačilo ene premije za nova-torstvo ter naročil strokovni službi, da pripravi odgovor v zvezi s povračilom dajatev za socialno zavarovanje delavcev, ki so delali v ZR Nemčiji.
Prispevek za socialno zavarovanje
Delavci gradbenega podjetja na območju ene skupnosti socialnega zavarovanja delajo na območju druge skupnosti socialnega zavarovanja, kamor so bili poslani na delo. Vprašanje je, ali je v takem primeru potrebno delavce prijaviti za zavarovanje pri tisti skupnosti socialnega zavarovanja, na območju kavere začasno delajo, in tudi plačevati prispevke v korist te skupnosti socialnega zavarovanja.
To vprašanje urejuje 138. čl. 2. odstavek temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in 13. člen pravilnika o ugotavljanju osnov in o načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za socialno zavarovanje.
S temi predpisi je določeno, da pripadajo prispevki skladu tiste skupnosti soc. zavarovanja, na področju katere izplačevalec osebnega dohodka opravlja svojo dejavnost. Če opravlja izplačevalec osebnega dohodka dejavnost zunaj območja skupnosti socialnega zavarovanja, na katerem ima svoj sedež, vplačuje prispevke za delavce, napotene na delo v drug kraj, tj. na območje druge skupnosti socialnega zavarovanja, še vedno tisti skupnosti, kjer so delavci že zavarovani.
Potemtakem ni treba delavcev v takih primerih odjavljati in ponovno prijavljati pri tisti skupnosti socialnega zavarovanja, na katere območju začasno delajo. To velja tudi ne glede na to, če delajo na območju druge skupnosti socialnega zavarovanja dalj časa, oziroma ne glede na stalnost gradbišča. Glede tega ni v predpisih predvidena nobena omejitev.	„ „
S Zakaj družbeni dogovor
Pisali smo že, da se pripravlja dogovor o terenskem dodatku. Pred seboj imamo zdaj osnutek družbenega dogovora, s katerim se urejajo osnovni principi, kriteriji in pogoji za ugotavljanje terenskih dodatkov gradbenih delavcev in nadomestil za ločeno življenje od ožje družine.
Družbeni dogovor o terenskem dodatku naj bi odpravil pomanjkljivost zakonodajnih predpisov s tega področja. Zaradi zelo različnih rešitev glede kriterijev in višine terenskega dodatka v delovnih organizacijah gradbeništva prihaja do cele vrste negativnih pojavov, kot so:
—	terenski dodatek predstavlja nekaterim podjetjem izhod za povečanje osebnih prejemkov delavcev,
—	umetno povečan ali nepravilno določen terenski dodatek na račun nižjih osebnih dohodkov ne vpliva pozitivno na delavce, da bi povečali svoj delovni učinek,
—	tak terenski dodatek omogoča zaradi nižjih prispevkov nelojalno konkurenco na tržišču,
—	ni enotnih meril in kriterijev za določanje terenskega dodatka, zato povzročajo velike razlike v terenskih dodatkih fluktuacijo delavcev,
—	visoki terenski dodatki in nizki osebni dohodki škodujejo delavcem, ker se terenski dodatek ne všteva v osnovo za bolezenski in letni dopust ter za izračun pokojnine.
V primerih, ko se terenski dodatki izplačujejo tudi delavcem, ki nimajo pravico do terenskega dodatka, je oškodovana družba zaradi neodvedenih prispevkov.
Takih podjetij je največ v Sloveniji. V jugoslovanskem gradbeništvu dobiva terenski dodatek 55 % vseh zaposlenih, v slovenskem pa 84 °/o. Poleg tega predstavljajo terenski dodatki v jugoslovanskem gradbeništvu 11,3% od neto izplačanih osebnih dohodkov, v slovenskem gradbeništvu pa 16,9 %. To pomeni, da smo v Sloveniji najbolj nepravilno izplačevali terenske dodatke.
S Kaj je terenski dodatek
Osnutek najprej opredeljuje, to je do:	pojem,
kaj je terenski dodatek.
Terenski dodatek je nadomestilo za povečane materialne stroške, ki jih imajo delavci za delo na terenu zunaj svojega stalnega prebivališča oziroma prebivališča svoje ožje družine.
Delavci, ki se vračajo vsak dan v svoje prebivališče oziroma prebivališče svoje ožje družine, nimajo pravice do terenskega dodatka. Tem delavcem pripada nadomestilo za pokrivanje prevoznih stroškov.
@ Kdo in kako določa višino terenskega dodatka
Višino stroškov ugotavlja in določa delovna organizacija s svojim samoupravnim aktom.
Sporazum določa minimalni terenski dodatek, ki ne sme biti nižji, kot znašajo povečani stroški za hrano, stanovanje in prevoz, stroški higienskega vzdrževanja delavca in njegove opreme, kakor tudi stroški za zadovoljevanje kulturnozabavnih potreb ter drugi stroški.
Za ugotavljanje konkretnega minimalnega zneska terenskega dodatka bo treba določiti posebno metodo. Pri tem se bo upoštevala posebnost področja, na katerem se izvajajo dela, glede na dejanske stroške življenja, ki veljajo na določenem področju.
Kadar več podjetij izvaja dela na istem gradbišču, so se dolžna sporazumeti za enotno višino terenskega dodatka na tem gradbišču.
Najvišji znesek terenskega dodatka se določi tako, da znaša največ dvojno višino najnižje določenega dodatka.
Pomembno je določilo, da učenec v gospodarstvu (vajenec) ne sme imeti nižjega terenskega dodatka kot nekvalificiran delavec.
Zakaj razpon 1 : 2? Dejansko so zdaj razponi ponekod 1 : 4 in več. To velja pri tistih podjetjih, ki imajo terenski dodatek določen z odstotkom od osebnega dohodka. V jugoslovanskem povprečju znaša zdaj razpon 1 : 2,46. To ne pomeni, da zdaj sindikat s svojim predlogom utrjuje obstoječi odnos, temveč le delno upošteva prakso zaradi tega, ker se ne da takoj preseči obstoječega stanja. Praviloma ne bi smelo biti razlik v povečanih stroških med posameznimi kategorijami delavcev, izvzemši nekatere elemente kadrovanja in zaposlovanja. Pri Gradisu na primer znaša razpon med najnižjim in najvišjim terenskim dodatkom (pri enakih pogojih) od 0,70 din na uro do 1,50 din na uro, to je 1 : 2,14.
© Terenski dodatek in nagrajevanje
Iz značaja terenskega dodatka izhaja, da ga je treba ugotavljati na dan in ne na uro, toliko manj v od" stotku na osebni dohodek ali kako drugače.
rerenski dodatek ni element politike nagrajevanja, še manj pa element politike kaznovanja.
lerenski dodatek se ne sme znižati, če delavec ne doseže stoodstotnega delovnega učinka, niti ne zvišati, če ta učinek preseže. Za neopravičene izostanke se odšteje terenski dodatek samo za dneve takih izostankov. Prav tako se ne sme zmanjšati terenskega dodatka v piimerih, ko delavec odkloni delo v podaljšanem de-

Priobčujemo odlomek iz študije dr. S. Možine »Vpliv socialne organizacije na uspešnost podjetja«. Ta odlomek se nanaša na ocene in probleme, ki se pojavljajo v organizaciji pri delu vodstvenih in samoupravnih organov in jih je treba sproti ter učinkovito reševati. Predvsem pa so poudarjena kreativnost, originalnost in nove za-
misli.
Reševanje problemov je po eni strani povezano z odločanjem in postavljanjem ciljev pri delu v organizaciji, po drugi strani pa s kreativnostjo in sodelovanjem posameznikov. Vsak vodilni se na količkaj zapletenem področju organizacije znajde pred tremi stopnjami reševanja problemov: 1. kateri problem za-služ ipozornost, 2. koliko časa, napora, stroškov naj bi vložili v reševanje problema, 3. katero rešitev bi uporabili. Največkrat ostajamo pri tretji točki, to je, katero rešitev bi uporabili, vendar prvi dve nista nič manj pomembni.
Obstajajo neposredni cilji, ki jih dosegamo in ki vodijo do naslednje akcije, in idealni cilji, ki so oddaljeni in se jim le postopoma približuje mo. Ce je naloga, ki jo je treba opra viti, nad določeno stopnjo težavnosti, potem se v primeru neuspeha ne zbudi nikakršen občutek krivde ali neugodja, Če je bila naloga pod določenim nivojem težavnosti, pa se tudi ne zbudi občutek, da je delo dobro opravljeno. Občutek uspeha (neuspeha) se zbudi le, če je stopnja težavnosti blizu nivoju postavljenih ciljev. Drugače povedano, občutek uspeha se zbudi, če so bile realne priložnosti za dosego cilja.
Prožnost (togost) v nižanju ali višanju nivoja aspiracij je pomembna lastnost, ljudje pa se glede tega precej razločujejo. Zmožnost, povezovati pričakovanja s prohodnjo storilnostjo in se pri tem čim bolj približati realnosti, je verjetno ena izmed najbolj pomembnih človekovih lastnosti. Faktor, ki pri tem pomaga, je stopnja pričakovanj in dosežkov, ki prevladujejo v socialni (delovni) skupini, organizaciji, v kakem kraju ali deželi.
Za reševanje problemov v organizaciji je pomembna kreativnost, ini-
ciativnost pri delu. Kreativnost mora zadovoljiti vsai tri pogoje: prvič zadovoljiti mora gotovost, da je tisto, kar pravimo, da je kreativno, res nekaj »novega«, originalnega. Drugič, to novo samo po sebi še ni dovolj, ampak mor” biti adaptivno realnosti, to je, ponujati moi . reševati oceno doseženega in vzdrževanje tega, kar je bilo začeto kot originalno, Kreativnost bi lahko pojmovali kot proces, ki je okarakteriziran z originalnostjo, adaptivnostjo in možnostjo za realizacijo Kreativnost bi lahko potemtakem merili ne s testi o kreativnosti, pač pa s številom idej in rešitev, ki so neobičajne (originalne), ki se jih da realizirati in ki nastanejo medtem, ko individuum primerja realno delo in življenje okoli sebe ter možnosti za rešitev.
Avtor opisuje kreativno organizacijo in v njej poudarja: ljudi, dalje to, kako je organizirana in kakšen je odnos organizacije navzven. Kreativnost je po njegovem mnenju označena z dajanjem predlogov in razvijanjem nečesa novega. Produktivnost pa je v nasprotju s tem označena z učinkovito aplikacijo predlaganih rešitev. Kreativni proces je zajet bolj v dobivanju idej kot pa v reševanju problemov. Motivacija je vsekakor potrebna, in sicer zato, da bi primerno vzdrževala kreativni proces na visoki ravni, vendar pa ne v takšni meri, da bi povzročala množico idej in rešitev. Razlika med bolj ali manj kreativno organizacijo je predvsem v prožnosti, občutenju pojavov in v pravočasnih spremembah. Ako vodilni preveč togo vztrajajo pri predpisanih organizacijskih oblikah, pojema ustvarjalnost pri delu. Takega človeka označujejo za »administratorja«, to je individuum, ki ne razume in ne more razumeti pogojev kreativnosti. Prav gotovo smo vsak dan priča zavrtosti kreativnih
posameznikov in neizkoriščanju nji' hovih potencialnih zmožnosti. Ce ne odidejo drugam, postanejo »ujetniki« delovnega mesta, ki je omreženo s togimi organizacijskimi predpisi in shemami.
Vprašanje je, kako naj se organizacija znebi neučinkovitosti, če je zašla vanjo Odgovor je: z učinkovitim reševanjem problemov, ki po eni strani zagotavljajo nemoten sistem dela po drugi strani pa nadaljnji razvoj.
(Nadaljevanje s 1. strani)
pripravljeni voditi veliko pripravije-nost članov kolektiva, predvsem mladine, za športno udejstvovanje. To pripravljenost pa je potrebno tako moralno kot materialno podpreti. Zato bodo morali marsikje prenehati z mačehovskim odnosom do športa-Iniciativo za to pa bi vsekakor marale dati sindikalne podružnice. Čeprav nam naš devizni dinar mnog0 pomeni, naj nam ne bo tesno Pr* srcu, ko je potrebno športne prireditve podpreti, še posebno pa, ko
dolžni storiti zaradi bogate tradicij< do športa v našem podjetju, dolžni P< tudi kot dobri gospodarji in ljudje hi jim zdrav delavec veliko pomeni Prepričan sem, da se bo število športnikov med letom povečalo ter da se bo ime Gradis prihodnje !c!c večkrat pojavilo na tribuni zmagovalcev.	_	»
Lojze Cepits
Gradisov vestnik
• Gradisov vestnik• Izdati delavski svet podjetja Gradis Ureja Sa uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepaš Tiska tiskarna »To-neta Tomšiča* e Ljubljani — Izhaja mesečno



Terenski dodatek po predvidenem jugoslovanskem družbenem dogovoru
lovnem času, razen v primerih, predvidenih z zakonom ali statutom podjetja,
Zelo pomembno je določilo, da terenski dodatek nima naloge nadomeščati otežkočenih delovnih pogojev na terenu ali na delovnih mestih, škodljivih za zdravje in nevarnih za življenje. Otežkočene delovne pogoje je treba reševati s politiko nagrajevanja, konkretno z analitično oceno delovnih mest.	*•
S tem dobiva pojem terenskega dodatka vse bolj opredeljen značaj.
® Nadomestilo za ločeno življenja
Nadaljnjo nejasnost se odpravlja z določilom o nadomestilu za ločeno življenje.
Medtem ko lahko dobivajo terenski dodatek vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje — ne glede na (zakonski) stan, imajo delavci, ločeni od svoje ožje družine, pravico do nadomestila za ločeno življenje.
Novost je v tem, da dodatek za ločeno življenje izključuje terenski dodatek. Dodatek za ločeno, življenje bi pripadal delavcem, ki so odd voj eni od (ožje) družine in delajo v kraju, kjer ima podjetje (enota) sedež ter nimajo pravice do terenskega dodatka
To nadomestilo pokriva posebno obliko stroškov, ki nastanejo zaradi obiskovanja ožje družine (zakonski drug, otroci) in opravljanje zakonskih obveznosti do ožje družine.
Upravičenec na tako nadomestilo je delavec, ki:
—	živi ločeno od svoje ožje družine,
—	nima možnosti dobiti stanovanja za svojo ožjo družino v kraju, kjer ima delovno mesto,
—	se ne vozi vsak dan k svoji ožji družini.
V primeru, da delavec odkloni ponujeno vseljivo stanovanje oziroma izjavi, da nima namena preseliti svoje ožje družine v kraj, kjer ima delovno mesto, mu nadomestilo za ločeno življenje ne pripada. Prav tako ugasne pravica do tega nadomestila v primeru, ko je delavec premeščen v kraj prebivališča svoje ožje družine ali v bližino prebivališča, od koder ima možnost vsakodnevnega prevoza na delo.
Podrobnejši kriteriji kakor tudi višina nadomestila za ločeno življenje so prepuščeni delovnim organizacijam, ki jih bodo določevale s svojimi samoupravnimi akti.
• Dnevnice
Poseben primer predstavljajo delavci v manjših skupinah (delavci na montažah, izvajalci obrtniških del in delavci podjetij oziroma obratov, ki opravljajo razne kooperantske usluge) katerim ni zagotovljena hrana in nastanitev na terenu. Sem štejejo tudi delavci, ki so na terenu krajši čas.
Vsem takim delavcem se lahko namesto terenskega dodatka izplačujejo dnevnice.
Dnevnice (cele ali zmanjšane) izključujejo terenski dodatek.
Dnevnice se izplačujejo toliko časa, dokler se ne organizirata nastanitev in prehrana.
To so glavna določila osnutka družbenega dogovora o terenskem dodatku,
<
® Kontrola sporazuma
Na koncu so še prehodne določbe, v katerih piše, da bo treba uskladiti naše samoupravne akte najkasneje v enem letu (varianta; v šestih mesecih) po sprejemu dogovora. Dogovore in sporazume, ki so že podpisani v raznih delih države, bo treba prav tako v tem mku uskladiti z določili' tega sporazuma.
Kontrolo nad izvaianiem prevzemajo isti organi, ki so določeni v dosedanjih sporazumih. Nepravilnosti se sporočalo službi družbenega kniigovodstva in ustreznim inšpekcijam, ki bodo v okviru pooblastil (dogovor hn podpisal tudi zvezni sekretariat za finance) sant-"'onirali nepravilnosti. •
' Finančne" sankcije bodo v tem, da bo morala delovna organizacija, ki ne bo upoštevala določil in kriterijev dogovora, plačati vse prispevke na nenravilno izplačan terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje in dnevnice v višini prispevka od osebnega dohodka.
Poleg tega bo zaradi finančnega prekrška delovna organizacija in odgovorni delavci morali plačati kazen v skladu z obstoječimi predpisi.
Obvezno tolmačenje in navodilo za izvajanje in uporabo dogovora bo dajala posebna komisija, ki jo bodo imenovale podpisnice tega dogovora.
H Terenski dodatek v Gradisu
Kaj čaka naše podjetje pri izvajanju določil predvidenega dogovora?
Najprej bomo morali z njimi seznaniti vse delavce. To dosegamo delno že z objavo v Gradisovem vestniku.
Sindikalni odbor podjetja se je sestal 11. junija in sklenil, da bo organiziral razpravo, brž ko bo dobil dovolj izvodov osnutka dogovora.
Glede vsebine dogovora pa je slejkoprej najpomembnejša novost ta, da bodo morali delavci, ki delajo na terenu, dobiti povrnjene vse večje stroške zaradi dela na terenu. To pomeni, da se bodo morali dejanski terenski dodatki močno povišati zaradi povišanih življenjskih stroškov, terenski dodatki za »delo v copatah« ukiniti, delavcem, ki se vozijo dnevno domov,,pa povrniti potne stroške.
Hkrati z dogovorom o terenskem dodatku je zvezni odbor sindikata gradbincev pripravil tudi osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev.
S tem dogovorom bomo seznanili člane kolektiva v prihodnji številki.	TT,
Stane Uhan
Interesi in sposobnosti mladine na prvo mesto

Število vajencev, ki jih vključujemo, iz leta v leto narašča. Podatki za obdobje petih let so naslednji:
Leto 1965	  154
Leto 1966 . . . ............... 292
Leto 1967 ..................... 283
Leto 1968 ..................... 334
Leto 1969 ....................  375
Da bi bilo izobraževanje vajencev kot način rednega šolskega izobraževanja strokovnih delavcev uspešno in da bi po končani vajeniški dobi uspešno delali v proizvodnji, je poleg drugih pogojev za strokovno usposabljanje in vzgajanje najpomembnejša pravilna poklicna odločitev učencev. Učenci, ki se vključujejo v poklice v gradbeništvu, naj bi poznali zahteve in pogoje dela za posamezni poklic. Prav tako je potrebno pri izbiri poklica upoštevati sposobnosti in interese, ker ne moremo pričakovati, da bi nekdo nekaj rad delal, če njegov trud ne rodi želenega sadu. Pred izbiro poklica pa ne smemo tehtati le sposobnosti, in-
terese in motive za odločitev, temveč tudi druge osebnostne poteze, kot so: vestnost, poštenost, uravnovešenost in še druge, kajti tudi ti pripomorejo k poklicnemu uspehu ali neuspehu.
in
klicno usmerjanje.
Otrok, ki ima veselje za določen poklic, mora imeti zato tudi ustrezne sposobnosti, da lahko pričakujemo uspeh.
Najobjektivneje se danes sposobnosti merijo s psihološkimi pripomočki, tako imenovanimi testi — s takimi testi danes npr. merijo tako imenovano splošno inteligentnost, po domače bistrost, iznajdljivost pa tudi tako imenovane posebne sposobnosti, kot so računska sposobnost, besedna sposobnosti, sposobnost predstavljanja prostora, mehanska sposobnost, pa tudi razne psihomotorne sposobnosti, med katerimi je najbolj poznana spretnost prstov, ročne spretnosti in druge.
Smatramo, da ima veselje za poklic človek, ki ta poklic kolikor toli-
Poznavanje človekovih sposobnosti interesov nam lahko služi za po-

li ' *
'::'y ''

...........»


la obrata tesarske delavnice v Škofji Loki
ko pozna. Ker si ljudje navadno izbirajo poklic le na osnovi delnega poznavanja, jih pozneje ta poklic le delno zanima
Ko ugotavljamo poklicne interese mladine, ki se je v preteklih letih odločala az poklic v gradbeništvu vidimo, da se le 55 "/o mladine, ki se vsako leto vključi, odloči za ta poklic zato, ker jo ta poklic zanima. Drugi so se vključili zato, ker niso imeli možnosti, da bi si izbrali drug poklic. Poklic, ki so si ga želeli, je bil zanje nedosegljiv. V zaželeni poklic se niso mogli vključiti zaradi socialnih razlogov, oddaljenosti od kraja šolanja, slabega gmotnega položaja družine ali pa zaradi tega, ker jih drugje niso sprejeli. Poklicno usposabljanje in vzgajanje take mladine zahteva posebne metode, poleg tega pa obstaja pri njih potencialna možnost fluktuacije.
Da bi bila poklicna odločitev učencev, ki so se odločili za poklic v gradbeništvu ter se prijavili na razpisana prosta mesta vajencev v naši delovni organizaciji za šolsko leto 1970/71, čim bolj realna ter prilagojena sposobnostim in interesom posameznika, bomo pred sprejemom učence seznanili z zahtevami in pogoji dela v poklicu, s psihološkimi testi ugotavljali njihove sposobnosti in s posebnim vprašalnikom in razgovorom ugotavljali poklicne interese.
H. Virant
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega očeta
Martina Verbiča so iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali in mi v težki uri stali ob strani. Posebej sc zahvaljujem kolektivu Gradis Celje, sindikalni podružnici in mojim sodelavcem za prelepe vence.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Marija Verbič
— Kaj praviš ti, gostinec, da je naš beton drag? Preračunaj ti svoj golaž v kubike, pa ti bodo šli lasje pokonci!
Iz ziMivine Gradisa
Dne 4 oktobra bomo slovesno praznovali 25. obletnico ustanovitve našega podjetja. Zato bomo v nadaljevanjih objavljali kratke odlomke iz prvih dni našega dela.
Slovenski poročevalec 27. 8. 1947
Cez tri tedne se bomo že lahko peljali na Vrhniko po novi cesti. Glavna dela na Tržaški cesti od Bleiweisove ceste do kapelice na Viču se bližajo h koncu. Na pripravljeno cestno podlogo povaljajo na 10 cm debelo kamenitega tolčenca, nato se v točno odrejeni višini in širini izvrši prepojitev z vročim asfaltom Potem potresejo cestišče s por-firnim peskom in ga ponovno brizgajo z vročim bitumnom. Poleg tega so v enem mesecu tlakovali s kockami 11 tisoč m2 ceste, Gladka, lepa in moderna cesta je pred nami, To je uspeh, katerega ne more nihče zanikati.
Ljudska pravica 23. 12. 1947
Včeraj ob 10. uri so se v dvorani kina Moskva zbrali udarniki in šefi inženirji vseh gradisovih gradbišč, da bi pregledali svoje dosedanje uspehe.
Dvorano je napolnilo nad 300 junakov dela iz gradbišč hidroelektrarn Moste, Mariborski otok, TAM, Tovarne aluminija Strnišče. gradbišč v Celju, Logu, Kamniku, Jesenicah itd.
Udarnike je pozdravil pomočnik ministra za gradnje ing. Tine Valentinčič. Glavni direktor Gradisa ing. Gašper Muha je prikazal rezultate dela posameznih gradbišč v letu 1947. Med drugim je tudi pohvalil dobro delo sindikalnih podružnic
Ljudska pravica, 12. julija 1947
Nov uspeh na gradbišču hidroelektrarne v Mostah. — V četrtek ob pol šestih so na gradbišču hidroelektrarne v Mostah pri Žirovnici zaminirali pregrado, ki je zapirala dostop Savi v 70 m dolg predor, po katerem so speljali Savo zato, da bodo lahko 53 m visoko pregrado gradili na suhem,
Delavska enotnost, 12. avgusta 1949
Najboljšemu gradbenemu kolektivu graditeljev hidrocentrale v Mostah je minister Zečevič izročil prehodno zastavo.
V	ponedeljek 8. avgusta je bilo vse naselje gradbenih delavcev v Mostah pri Žirovnici slavnostno okrašeno Delovni kolektiv je prejel iz rok gradbenega ministra zvezne vlade tovariša Vlade Zečeviča prehodno zastavo zvezne vlade kot najboljši gradbeni kolektiv Jugoslavije.
Slovenski poročevalec, 29. 8. 1947	}
Ob pričetku gradnje naše največje livarne, tovarne Litostroj — Litostroj gradi gradbeno podjetje Gradis. Danes, ko se povsod borimo za nove kadre, ni bilo lahko zbrati za tako veliko stavbišče dovolj delavcev. Zlasti so bile težave zaradi pomanjkanja kvalificiranih moči, tesarjev, zidarjev, betonerjev, železokrivcev in drugih strokovnjakov. (Zgodovina se ponavlja.)
Poročevalec, 2. 9. 1947
Udarniki pohvaljeni in nagrajeni delavci Gradisa v Litostroju Na današnji otvoritveni slavnosti je bilo proglašenih 18 delavcev gradbenega podjetja Gradis, ki gradi Litostroj, za udarnike. To so: Alojz Kafol, Ivan Leben, Ljubo Kuret, Josip Brezavšek, Jože Brglez, Boleslav Špacapan, Blaž Humer, Mato Mihevič, Stane Kopač, Avgust Hribar, Alojz Žgajner, Ana Potočnik, Djuro Črnčec, Jože Indof, Jože Kološa itd
Slovenski poročevalec, 24. 9. 1947
Cesta Vrhnika—Podsmreka — nova delovna zmaga V Podsmreki so se danes dopoldan ob 10. uri zbrali delavci in inženirji Gradisa. V imenu naše vlade jih je prišel pozdravit pomočnik ministra za gradnje ing. Tine Valentinčič, Delavci — vaš znoj je v tej cesti, vaše delo in kar je največ vredno, vaša ljubezen do domovine, ki prav danes spre-> jema dober del Primorske v skupnost,
Slovenski poročevalec, 16. 12. #47
V	petek zvečer je mladinska delovna brigada dogradila v surovem stanju ogromno tovarniško stavbo na gradbišču tovarne Titan v Kamniku, Mladinci so se na gradbišču usposobili za tesarje, zidarje in železo-krivce. Po dovršitvi strokovne šole so odšli kot kvalificirani delavci na razna gradbišča podjetja Gradis.
Slovenski poročevalec, 4. 9. 1948
Velika zmaga graditeljev mariborske hidroelektrarne. Danes slavi delovni kolektiv Gradisa veliko delovno zmago našega petletnega plana — otvoritev hidroelektrarne Mariborski otok. Med največjimi deli prvega in drugega leta naše petletke, je bila zgraditev hidroelektrarne na Mariborskem otoku. Nedeljske svečanosti se je udeležilo deset tisoč ljudi. Na svečani otvoritvi je govoril minister Franc Leskošek - Luka.
(Se nadaljuje)
Zaradi pomanjkanja cementa - zamude
Na gradbiščih v Radencih zatrjujejo, da so že približno mesec dni v zaostanku — Tedensko bi potrebovali vsaj 130 ton cementa, pred kratkim pa so ga dobili 80 ton -- Tudi križnih spojk in cevnih odrov močno primanjkuje, premalo pa je tudi ljudi
Ko smo te dni prišli v Radence, kjer naši delavci iz mariborske enote gradijo nov hotel, terapijo, restavracijo in bazen, smo našli vodstveni kader tega gradbišča precej slabe volje. Ko smo nekoliko poizvedovali po vzrokih nejevolje, so nam kar hitro povedali: »Ni dovolj cementa! In to še ni vse — primanjkuje tudi podpornega materiala, križnih spojk, cevnih odrov in tako naprej, In tudi ljudi nimamo dovolj za tako obsežno gradbišče.«
Gradbišče v Radencih res ni kar .tako, saj je že danes vrednost samo gradbenih del proračuna na dve milijardi starih dinarjev. Bržkone pa bo potem, ko bo vse končano, tega denarja še nekaj več kot samo dve milijardi. Tudi roki so vse prej kot nezahtevni, saj bi morali vse objekt te končati do 1. marca 1971. Skratka, časa ni več dosti, smo že skoraj konec julija, v Radencih pa na objektih še ni nič kaj dosti videti, čeprav ima na primer hotel z 280 ležišči nad zemljo kar šest etaž, vrh tega p'a še klet, pritličje in mezanin. Te dni, ko smo obiskali gradbišče, pa so delavci komaj šele betonirali klet. In 'potem je tu še objekt terapije s tremi ^etažami in še eno inštalacijsko etažo, pa še bazen, pa še ogromna zemeljska dela, ko bo treba navoziti
Betonarna na gradbišču Slatina Radenci je urejena po vseh modernih principih
»cele gore« nasipnega materiala. Skratka, nalog je še in še, poletje pa se hitro bliža koncu. Za poletjem pa pride, kot vemo, kaj hitro jesen in na to še zima. Kakšno pa bo letošnje jesensko vreme in kakšna bo zima, tega pa ne vemo. Morda bo jesen naklonjena gradbincem, morda pa tudi ne? Vsekakor imajo na gradbišču v Radencih dovolj razlogov, da so slabe volje.
Nekdo je prinesel v sobo gradbeno . knjigo, jo odprl in začel brati: »Ob 10. uri smo prekinili delo, ker je zmanjkalo betona. Zaradi tega je bila dnevna izmena oškodovana za 25 odstotkov, nočna pa kar z.a 50 odstotkov.«	'	■ .
»Tako, da bo vse črno na -belem, da ne bo pozneje, kakšnih očitkov, če ne bo ob koncu vse tako, kakor smo želeli in pričakovali«, je dejal nekdo.
Graditelji so povedali, da bi vsak mesec potrebovali vsaj 500 ton cementa, torej vsak teden po 125 ton. Prejšnji teden pa so ga dobili vsega 80 ton, torej več kot 50 % premalo. Tako je torej vse zaman, če dela 170 ljudi tudi ob sobotah in v dveh izmenah, 150 ljudi od 6. do 18. ure in 20 ljudi v nočni izmeni. Če ni cementa, potem ni betona. In če ni betona, je seveda na gradbišču precej dolgočasno.
»V Mariboru smo postavili silose za cement«, so še povedali na gradbišču, »nismo pa poskrbeli za cisterne, ki bi nam ta cement pripeljale.« Mimogrede pa smo še slišali, da cementa ni tako težko dobiti, huje je glede prevoza. In nekaj se sliši, da se v »Pomurju« že pogovarjajo o uvozu cementa iz Avstrije. Vsekakor — če bo iz teh govoric kaj
kruha — je bolje plačati cement v tujini nekoliko dražje, samo da ga dobiš in da lahko nemoteno delaš. Kajti izgube, ko vse gradbišče počiva, niso niti prijetne niti tako neznatne.
Na gradbišču pa so povedali še marsikaj drugega, kar jim greni. Življenje. Močno primanjkuje tudi križnih spojk. Imajo okrog 70 ton cevnega odra, za to količino bi potrebovali približno 7000 križnih spojk. Na gradbišču v Radencih pa je trenutno komaj — 250 (!) križnih spojk. Tudi z ljudmi je kritično. Zdaj je prišla na pomoč kar cela »brigada« — okrog 58 delavcev iz Svetozareva. Se pred enim tednom je bilo na gradbišču s 170 delavci komaj troje vodilnih ljudi — en tehnik in dva delovodja. Zdaj je nekoliko bolje, ker sta prišla na pomoč še dva delovodja. Sicer pa pravijo na gradbišču, da je tudi tesarjev in zidarjev vse premalo.
Skratka, graditeljem v Radencih res ni postljano z rožicami. Prej bi lahko rekli, da zdaj ležiju na trnju' in osatu. Manjka tega, manjka onega. On dan so si nekaj betona spo-
Čeprav nam marsikaj manjka, bosta oba objekta dograjena do roka, sta dejala sektorski vodja tov. Sikošek' in delovodja tov. Ferlinc
Železokrivci iz Slatine Radenci so
je vroče
sodili pri »Pomurju«. Toda ker to podjetje nima specialnega vozila za prevoz cementa (hruške) so ga pripeljali kar tako, v kamionu. In v hudi vročini, ki je sredi julija zajela te kraje, se je beton od betonarne do gradbišča .že skoraj tako strdil, da bi ga lahko — kot . so nam rekli — kar s krampom razbijal.
Seveda pa z vsem, kar smo omenili, še ni konec vseh težav, ki morijo graditelje v Radencih. Težave so tudi z načrti, ki zlasti za objekt terapije prihajajo bolj sproti. Vrh tega so vsi objekti tehnično zelo zahtevni, vsi so tudi vodotesni. Potem lahko dodamo še razne druge težave, ki jih gradbinci kaj dobro poznajo, na primer spreminjanje projektov med gradnjo in podobno. Tako je i i primer tudi v Radencih zdaj nastal »premor« pri dvigalih. Investitor se še ne more odločiti, koliko dvigal bo vključil v objekt, seveda je zato treba tudi spreminjati načrte. Gradbinci pa bi že morali betonirati jaške za dvigala, vendar morajo čakati na odločitev investitorja, na spremenjene načrte. In če še dodamo, da investitor ponuja še dodatna dela (črpalka za »Petrol«, trato postaja itd.), potem je bremen za graditelje v Radencih res več kot dovolj.
Prepričani smo, da bodo težave s
se spravili v temno senco. Pa še tu
cementom kmalu rešene, upajmo tudi, da bodo delavci, ki so končali svoje naloge v Portorožu, čim prej okrepili »posadko« v Radencih. In slednjič upamo, da bo jesen milostna z graditelji teh objektov, da bo v septembru, oktobru in novembru čim več sonca in suhih dni. Potem bodo morda obrazi naših graditeljev v Radencih manj mrki kot šo te dni.
V Radencih gradimo nov objekt terapije s tremi etažami ter nov hotel z 280 ležišči

s
j
Ne samo za Gradis, tudi za druga slovenska gradbena podjetja v Prekmurju, Medjimui ,u in Hrvaškem Zagorju kmalu ne bo več delavcev Namesto 60 samo 17 vajencev — Kaj pravi o vse večjem pomanjkanju delovne sile za gradbeništvo šef zavoda za zaposlovanje v Čakovcu, tov, Ivica Karnjoš
Ce bomo katerega koli starejšega gradbenega delavca, pa naj bo v našem ali kakšnem drugem podjetju, vprašali od kod je doma, jih bo kar precej nedvomno odvrnilo: »Iz Prekmurja! Iz Medji-murja! Iz Hrvaškga Zagorja!«. In to je res. Dolga leta, skoraj bi lahko rekli — desetletja, so bili kraji okrog Varaždina, Čakovca Lendave, Ljutomera, Murske Sobote in drugih mest pravcati rezervoar, neusahljiv vir delovne sile. Iz teh krajev leta in leta prihajajo v slovenska gradbena podjetja mladi fantje in se sčasoma usposobili za dobre zidarje, tesarje, železokrivce, strojnike in druge poklice v gradbeništvu. Skratka, širno področje Pomurja, Medjimurja in Hrvaškega Zagorja je bilo dolga leta, kot smo rekli — pravcati bazen, iz katerega je neusahljivo vrel studenec mlade, sveže delovne sile.
Zdaj pa je, kot vse kaže, napočil čas, ko se je nekoč poln »bazen« — že izpraznil. Če se še ni popolnoma, pa se je že zelo močno in morda je samo še vprašanje nekaj let, ko bo nekoč vedno do vrha poln »bazen« — popolnoma osušen. Vsaj za potrebe slovenskih gradbenih podjetij, ki so od tu vselej črpala dovolj mladine. Morda že čez nekaj let med mladimi tesarji in zidarji ne bo več nikogar, ki bi bil doma kje v bližini Čakovca, Varaždina, Ormoža ali drugih krajev. Sicer pa bo najbolje, da prepustimo besedo šefu Zavoda za zaposlovanje v Čakovcu, tov. Ivici Karnjošu, ki zelo dobro pozna te probleme, saj je že dolga leta na tem vodilnem mestu in je za potrebe slovenskih gradbenih podjetij »mobiliziral« prav gotovo na tisoče in tisoče mladih fantov v teh krajih.
»Res so se razmere v zadnjih dveh, treh letih močno izpremenile,« je začel pripovedovati tov. Karnjoš. »Pravzaprav pa se razmere spreminjajo kar iz leta v leto — lahko bi rekel, da je razvoj prinesel v to področje dinamične spremembe. Dolga leta je bila Slovenija zelo zanimivo področje za našo mladino, saj je Slovenija vsa povojna leta nudila možnost boljšega zaslužka, višjih dohodkov. Ljudje v naših krajih so marljivi, delovni, pridni in pošteni, zato
je vsak želel v slovenskih gradbenih podjetjih čim več zaslužiti, da bi si v domačem, rojstnem kraju postavil lastno hišo ali pa ustvaril svoj dom kje drugje. Tako je šlo leta in leta: mladine je bilo na pretek, nikoli nismo mogli vsem ustreči, vsa leta je bila skoraj redno ponudba delovne sile večja kot povpraševanje.
Zadnje čase pa se, kot rečeno, razmere hitro spreminjajo. Vzrokov za to je nič koliko, lahko bi jih našteval še in še. Vsekakor so na prvem mestu odprte meje in možnost zaposlitve v tujini, kjer je precej boljši zaslužek kot pri nas. Zlasti velja to za ZR Nemčijo, kjer dela že več sto tisoč državljanov, precej pa jih je tudi v drugih državah. Potem je treba povedati, da tudi druge panoge ki so bolj privlačne zaradi dohodkov kot je gradbeništvo — na primer gostinstvo, razne industrije in tako dalje — vse bolj na stežaj odpirajo vrata in sprejemajo mlade ljudi iz naših krajev. Mnogo je tudi primerov, da je na primer oče zaposlen v ZR Nemčiji in se zdaj še sin odpravlja na delo v tujino k očetu oziroma v podjetje, kjer dela oče. Sploh opažamo, da se tudi v naših krajih mladi ljudje vse bolj ozirajo za »boljšimi« poklici. Včasih je bilo, kot rečeno, le malo izbire — delovne sile je bilo na pretek, kolikor smo je hoteli.
Danes so tudi pri nas ti časi že minili. Družin, ki bi imele po šest, sedem, osem in več otrok, sploh ni več. Mlade družine, ki so nastale pred 15 ali 10 leti, imajo samo še enega ali dva otroka. In tako vidite, da nekoč skoraj prepolni »bazeni« kar neverjetno hitro usihajo.«
»Dovolite konkretno vprašanje: kakšne so možnosti za Gradis, da dobi letos nekaj mladih ljudi iz teh krajev?«, sem vprašal tov. Karnjoša.
»Možnosti so precej slabe, skoraj bi rekel porazne,« je odmajal z glavo šef zavoda v Čakovcu »Gradis želi dobiti vsaj 60 mladih fantov, starih od 15 do 17 let. ki bi se izurili za zidarje ali tesarje Moram vam povedati, da imamo komaj 17 prijavljenih, pa še za teh 17 ne vem, kako bo. Imamo primere, da mlad fant prinese dokumente, se prijavi in pove, da se je voljan izučiti za tesarja ali zidarja. Potem pa se tudi ponudi lepša priložnost — in seveda naša »trdna« prijava je šla po vodi, kajti fant pride k nam in prosi, da mu dokumente vrnemo. Seveda nimamo nobene pravice, da mu jih ne bi takoj vrnili.«
»Torej mislite, da se kaj več kot tistih 17 fantov ne bo dalo dobiti?«
»Seveda bomo še poskušali, iskali in poizvedovali. Morda se bo še oglasil ta ali oni. Ampak kaj dosti upanja ni. Takšnih okrog 40 let in več, prav gotovo Gradis ne potrebuje, kajti tisti, ki si do 40. leta niso pridobili kakršne koli kvalifikacije, tudi po teh letih ne bodo več. Mladine, kot sem že rekel, pa ni več. Vsaj ne več za slovenska gradbena podjetja. Kot rečeno — velika večina odhaja v druge poklice, v tujino, predvsem v Nemčijo.«
V pogovoru je tov. Karnjoš nato omenil, da se na njihov zavod obračajo tudi nekatera gradbena podjetja iz Avstrije, vendar tudi njim ne morejo ustreči. Seveda pa je poudaril, da bodo v zavodu vso mladino, kolikor se je bo pač odločilo za gradbe-
niški poklic, vsekakor poslali v Gradis in še nekatera večja slovenska gradbena podjetja.
»Vsa leta doslej je bil Gradis tisto slovensko podjetje, ki je prevzelo največ mladine iz naših krajev,« je nadaljeval v pogovoru šel zavoda iz Čakovca, »Zato tudi zdaj, ko so se razmere zaobrnile, ko ni več dovolj mladine, ne smemo pozabiti na Gradis in na vsa tista slovenska gradbena podjetja, ki so doslej prevzemala največ mladine iz naših krajev, marveč jim moramo pomagati, kolikor je pač mogoče. Zato bomo seveda skoraj vse razpoložljive kadre, ki jih bomo še tu pridobili, dodelili tistim gradbenim podjetjem v Sloveniji, ki so bila doslej najbolj zainteresirana za naše ljudi. Vsekakor je med temi podjetji na prvem mestu Gradis.«
Ob zaključku smo tov. Karnjoša vprašali, kako gleda na bližnjo recesijo v ZR Nemčiji, ki jo nekateri st/ '-nvnjaki napovedujejo za leto
1972 in ki bo nedvomno stotisoče delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji, spet pognala v domovino. Tov. Karnjoš je dejal, da tega problema ne bi želel komentirati, vendar se boji, da bodo ponekod posledice zelo neprijetne. Že danes se nekatera podjetja zapirajo pred delavci, ki so odšli v tujino, tako je na primer delavski svet tovarne »Varteks« sprejel sklep, da delavcev, ki bi odšli na delo v tujino, ne bodo več sprejeli nazaj. Vsekakor bodo za marsikoga, ki ga bo neizogibna recesija — kot jo vsaj napovedujejo ekonomisti, finančniki in drugi strokovnjaki — pognala iz ZR Nemčije spet domov, napočili precej težki časi. In morda se bo takrat marsikdo spomnil, da je tudi nekoliko manjši kos kruha, ki pa je doma stalen in trden, vsekakor boljši kot še tako dišeča pogača v tujini, saj se ta pogača na tujem kaj hitro lahko razblini v nič kot mehurček iz milnice.	I P-
Ivica Karnjoš, šef zavoda za zaposlovanje v Čakovcu pravi, da v Medji* murju kmalu ne bo več mladine za poklice gradbene stroke
Nekatere naloge v programu razvoja podjetja do leta 1975 so tako pomembne, da jih bomo morali izvesti tudi ne glede na tržna gibanja, obseg proizvodnje, zaposlenost. Take naloge so na primer izboljšanje mehanoopremlje-nosti, to je zmanjšanje stopnje iztrošenosti,- strojev, povečanje koeficienta obračanja obratnih sredstev, izboljšanje kadrovske strukture.
Tokrat imamo namen prikazati eno od nalog pri izboljšanju kadrovske strukture. Ugotovili smo že (v tezah, pri sestavljanju parcialnih programov, na konferenci komunistov- podjetja), da bo večji ali manjši uspeh pri izvajanju programa odvisen predvsem od tega. kako uspešno bomo razreševali kadrovske probleme, ne samo zato. ker imamo premalo kadrov, ampak zlasti zato, ker imamo premalo ustreznih kadrov. To kaže med drugim razlika v strokovni izobrazbi, kakršno bi morali imeti delavci na delavnih mestih,-ki jih zasedajo, in kakšno strokovno izobrazbo dejansko imajo.
Največje razlike nastajajo pri kadrih, pri katerih se zahteva visoka šolska izobrazba.
Poučen je- prikaz za gradbene poslovne enote. Risba kaže število delavcev v gradbenih PE na zaposlenega inženirja. tehnika in delovodjo. (Obrati imajo zelo podobne odnose).
V letu 1959 je znašalo število zaposlenih na enega inženirja 185, na enega tehnika 95 in na enega delovodjo 84. Ob polletju 1970 pa so te številke znašale 109. 36 in 34. Poprečje zadnjih enajst let pa je znašalo 169. 56 in 43. In končno, s programom razvoja predvidevamo 60. 30 in 20. Zadnje številke so povzete iz gradbeništva razvitih dežel.
Predvidevamo, da bo najtežji problem povečati število inženirjev v operativi. To kaže trdi trud (nagnjenost prekinjene črte v risbi) do leta 1975.
Po risbi sodeč bi lahko rekli, da bomo tudi to nalogo uspešno opravili, saj smo v letih 1964 do 1966 izboljšali stanje od 250 na 139 zaposlenih na enega inženirja.
Toda v tem času se je zmanjšalo število zaposlenih delavcev v gradbenih PE od 4247 v letu 1964 na 2494 v letu 1966. Hkrati pa se je povečalo število inženirjev od IT na 18 (!), torej vsega za enega inženirja. Slo je torej za zboljšanje kadrovske strukture na račun bistvenega zmanjšanja števila zaposlenih.
Stanje v obratih je podobno kot pri gradbenih PE. Poprečje za zadnjih enajst let znaša: 227 delavcev na enega inženirja. 43 delavcev na enega tehnika in 38 delavcev na enega delovodjo lobratovodjo. mojstra).
Leta 1969 so znašale te številke 126. 44 in 23. kar je zelo blizu gradbenim PE. Zatorej lahko obravnavamo vse proizvodne enote v celoti.
Posebej je treba obravnavati centralo glede na njene bodoče naloge.
Lani je bilo na centrali 17 inženirjev in 14 tehnikov. Leta 1975 pa se predvideva 47 inženirjev. 34 tehnikov in 3 delovodji.
Število strokovnjakov, ki naj bi jih imeli v podjetju leta 1975 (glej razpredelnico vrstico 1 do 6) so planirale enote. Iz razlike med predvidenim in dejanskim številom si izračunamo tudi letni prirast. To nam pokaže, da moramo vsako leto povečati število inženirjev za 15. tehnikov za 10 in delovodij za 25. V tem primeru bi dosegli v' letu 1975 na enega inženirja 57 zaposlenih, na tehnika 34 ter na delovodjo 23. kar je blizu oredvidenih odnosov.
Računamo s tem. da so enote olanirale realno, zato pričakujemo, da bodo enote zmanjšale odpor pri zaposlovanju novih strokovnjakov. Čas ie že namreč, da razbremenimo naš operativni kader, hkrati pa začnemo vpeljevati nekatera opravila (pokalkulaeiie. tekoče ekonomsko zasledovanje gradenj), katerih rezultati nam bodo služili kot napotek za bodoče delo.
Ko obravnavamo strokovnjake, nismo omenili pravnikov. ekonomistov' in drugih. S tem ne zanikamo pomena vloge teh strokovnjakov, nasprotno, ravno tu predvidevamo (relativno) največje spremembe. Od sedanjih štirih diplomiranih ekonomistov, bomo morali imeti leta 1975 15—20 ekonomistov, to je na vsaki enoti enega, kakor tudi oovečano število v gospodarskofinančni in analitsko-planski službi podjetja.
Prikaz ne vsebuje predvidenega povečanja kadrov zaradi nove enote na avtocesti. Resda se bo s tem povečalo število strokovnjakov, toda hkrati tudi število zaposlenih in obseg del.
Mi pa moramo — kot smo rekli na začetku — skrbeti predvsem za kakovostne izboljšave. In ena od teh je: zmanjšati število zaposlenih na enega strokovnjaka.
S.	V.
Število delavcev ala strouovkjava.
vr tt it
V kovinskih obratih v Mariboru računajo letos na milijardo in 400 milijonov starih dinarjev realizacije — Prve domače 40-tonske asfaltne baze — Kupci so močno zadovoljni z izdelki KO Maribor
V Kovinskih obratih v Mariboru imajo letos dela na pretek, tako da komaj zadostijo vsem zahtevam. Tako nam je vsaj zatrdil direktor te enote, tov. Ivan Lovec. Zato bo tudi letos realizacija precej večja kot lani: medtem ko so lani dosegli 1100 milijonov S din realiza:ije, računajo letos že na milijardo in 491) milijonov starih dinarjev realizacije Vsekakor je to Up uspeh za 144 zaposlenih, ki imajo v svojem sklopu tudi 30 vajencev.
Med novicami, s katerimi nam je med kratkim obiskom postregel tov. Lovec, je zlasti razveseljiva tista, ki govori o novi proizvodnji V KO Maribor so se namreč lotili proizvodnje domačih 40-tonskib asfaltnih baz. Po izjavi šefa te enote so domače asfaltne baze najmanj 30 odstotkov cenejše od uvoženih, pri čemer pa seveda niso upoštevane še vse carinske dajatve. Tako so torej naši domači izdelki neprimerno cenejši kot pa uvoženi, pri tem pa bržkone prav nič slabši od tujih. Tovariš Lovec je večkrat poudaril, da pri nas vse preveč »malikujemo« pred tujimi proizvodi, čeprav so domači
vsaj lo'iko ali pa tudi bolj kvalitetni od tujih. Žal pa je še vedno. tako. da vselej dajemo prednost najrazličnejšim tujim proizvodom.
»Gradisova« 40-tonska asfaltna baza je v celoti doma izdelana, le gorilnik ie uvožen. Tehtnica je proizvod celjske > Libele«, medtem ko so elektronske naprave proizvod »Iskre« oziroma Zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani. Elektromotorji pa so izdelek subotiške tovarne »Sever« oziroma zagrebškega »Rade Končarja«. Slišali smo tudi, da bo nova asfaltna baza, ki je baje sploh prvi domači izdelek te vrste pri nas,
svojo kapaciteto (tj. 40 ton asfaltne mešanice na uro) dosegala z lahkoto.
Zanimanje za novi proizvod Kovinskih obratov iz Maribora je res veliko, saj je prvo bazo že kupilo podjetje »Put« in jo že montira, druga baza bo šla v Titov Veles, tretja, pa v Kutino pri Zagrebu. Za četrto in peto bazo so se našli kupci v Šibeniku in Sarajevu. Celotna naprava velja brez cisterne 115 milijonov starih dinarjev.
Seveda pa imajo v KO Maribor dovolj dela tudi s standardnim pro-skimi mešalci. Pred kratkim so se za gramom, zlasti s protitočnimi beton-sodelovanje pri proizvodnji protitočnih mešalcev zanimali celo predstavniki znane zahodnonemške firme »Vogele«, ki je ugleden proizvajalec gradbene mehanizacije. Vendar o tej zadevi še ne morejo povedati nič določenega, ker so dogovori še v teku. Vsekakor pa je že lepo spričevalo za naše podjetje, če se za kooperacijo z
nami zanima tako ugleden proizvajalec, ko je firma »Vogele«.
O kvaliteti naših izdelkov bi lahko tudi marsikaj napisali, seveda pohvalnega. Tako so na primer iz Ljubljane poslali v Maribor na generalno popravilo betonski protitočni mešalec, ki je delal kar 8 let. Vsekakor dovolj tehten dokaz za kvaliteto, če je mešalec zdržal do generalnega popravila kar polnih osem let. Tudi iz Mostarja so poslali v generalno popravilo mešalec, ki je delal skoraj non-stop polnih šest let. Bržkone ta dejstva ne potrebujejo posebnega komentarja, še zlasti ne zato, ker vemo, da se gradbena mehanizacija zaradi specifičnih pogojev (težki pogoji obratovanja, delo na prostem in z grobim materialom itd.) razmeroma hitro obrabi, vsekakor hitreje kot mnogi stroji in naprave v nekaterih industrijah.
Tovariš Lovec je še povedal, da so imeli in še imajo dovolj dela tudi za TE Šoštanj, za katero morajo
pripraviti 240 m posebnih opažev za hladilni stolp. Polovico opažev so že poslali na gradbišče, drugo polovico pa bodo dobavili v kratkem. Povedal nam je, da so morali pri teh opažih zavariti na kilometre materiala, saj so opaži res svojevrsten in zapleten kovinski proizvod.
Ob koncu smo izvedeli, da so kapacitete KO Maribor približno 70 odstotkov zasedene za tuje naročnike, okrog 30 odstotkov pa za Gradis.
»Kaj pa takrat, če tuj naročnik ponudi zelo dobre pogoje in dobro plačilo? Kdo ima prednost — Gradis ali tuj naročnik?«
»V vsakem primeru in vedno ima popolno prednost Gradis«, je odločno poudaril tov. Lovec. »Zavedamo se, da smo Gradisova enota in člani podjetja Gradis, zato imajo za nas v vsakem primeru prednost naročila iz raznih edinic Gradisa. O tem se lahko vsak prepriča, saj še ni bilo primera, da bi zaradi tujih naročnikov kakorkoli prizadeli to ali ono Gradisovo enoto.«
Kompletna asfaltna baza tipa Gradis AB 3 — 30 po končani montaži	Del ciklonske naprave za prvostopenjsko odpraševanjc pri avtomatski
pri podjetju »Put« v Zagrebu	In mobilni asfaltni bazi tipa Gradis
cimo se nemško
18. LEKTION
Die Prage »Wo« und die Prage »VVohiii«. (Vprašanje »kje« in »kam«) Die Antvvort auf die Prage »Wo« steht im dr it ten Fali Die Antvvort auf die Prage »Wohin« steht im vierten Fali. Folgendc Forvviirter benutzen den dritten oder den vierten Fali: an — ob, auf — na, hinter — za, in — v, neben — poleg, iiber — nad, unter — pod, vor — pred, zvvischen — med.
Bas Bueh liegt auf dem Tisch. Wo liegt das Buch? Auf dem Tisch. (3. Fali). Liegen — ležati.
Der Lehrer legt das Buch auf den Tisch. Wohin legt der Lehrer das Buch? Auf den Tisch. (4. Fali). Legen — položiti.
Bas Kind sitzt neben der Sehvvester. Wo sitzt das Kind? Neben der Sehvvester. (3. Fali). Sitzen — sedeti.
Die Mutter setzt das Kind neben die Sehvvester. Wohin setzt die Hutter das Kind? Neben die Sehvvester. (4. Fali). Setzen — posaditi.
Der Stuhl steht neben dem Fenster. Wo steht der S tulil? Neben dem Fenster. (3. Fali). Stehen — stati.
Ich stelle den Stuhl neben das Fenster. VVohin stelle ich den Stuhl? Neben das Fenster. (4. Fali). Stellen — postaviti.
Zeitvvorter: liegen, sitzen, stehen. — Legen, setzen, stellen.
Frage: W o ?
Antvvort: dritter Fali: mannliche dem \v7eiblich der sachlich dem Mehrzahl den
Frage: W o hin Antvvort: vierter Fali: monulich den vveiblich die sachlich das Mehrzahl die
VVo liegt der Briefoffner? Er liegt auf dem Schreibtisch.
VVoliin lege ich den Briefoffner? Ich lege ihn auf den Schreibtisch. VVo liegt die Papierschere? Sie liegt in der Schublade.
VVchin lege ich die Papierschere? Ich lege sie in die Schublade.
VVo liegt das Beil? (sekira). Es liegt neben dem Holz.
VVohin lege ich das Beile? Ich lege es neben das Holz.
IVo steht der Topf? Er steht auf dem Gasherd.
VVohin stelle ich den Topf? Ich stelle ihn auf den Gasherd.
VVo steht die Kaffeekanne? Sie steht hinter der Kaffeetasse.
VVohin stelle ich die Kaffeekanne? Ich stelle sie hinter die Tasse.
VVo steht das VVasserglas? Es steht auf dem Teller.
VVohin stelle ich das VVasserglas? Ich stelle es auf den Teller.
VVo sitzt der Arbeiter? Er sitzt an der Bohrmaschine.
VVohin setzt sich der Arbeiter? Er setzt sich an der Bohrmaschine. VVo sitzt die Schneiderin? Sie sitzt an der Nahmaschine.
VVohin setzt sich die Schneiderin? Sie setzt sich an die NŠhmaschine. VVo sitzt das Lehrmadchen? Es sitzt neben dem Telefon.
VVohin setzt sich das Lehrmadchen? Es sitzt sich neben das Telefon.
Mehrzahl:
VVo liegen die Briefe? Sie liegen auf den Schreibtischen.
VVohin legen wir die Briefe? Wir legen sie auf die Schreibtisehe.
VVo liegen die Loffel? Sie liegen neben den Tellern.
VVohin legen wir die Loffel? Wir legen sie neben die Teller.
VVo stehen die Biicher? Sie stehen in den Biicherschranken.
VVohin stellen wir die Biicher? Wir stellen sie in die Bucherschranke.
e Tanne (jelka), e Palme (palma), e VVeintraube (grozd), e Fliege (muha), e Spinne (pajek), r Schmetterling (metulj),
Die Tanne ist ein Nadelbaum, sie vvachst in dem VVald. Sie griint (zeleni) im Sommer und im VVinter.
VVo vvachst die Palme? Sie vvachst in den vvarmen Landern.
VVo vvachst die VVeintraube? Sie ivachst im VVeingarten. Die Mutter kauft VV7eintrauben und legt sie auf einen Teller und sfellt sie auf den Tisch.
Die Fliege ist ein Insekt. Jetzt sitzt sie an der Fensterscheibe. VVohin vvird sie fliegen? In die Kiiche.
Die Spinne macht sich ein Netz! Sie spinnt ihr Netz. VVo hangt das Spinnennetz? Es hangt an der Dečke. Die Spinne \vartet in der Ecke des Netzes auf die Insekten. VVohin lauft sie? Sie lauft in die Mitte des Netzes.
Siehst du den Schmetterling dort, den ersten Schmetterling in diesem Jahr? Jetzt sitzt er auf der Blume, auf der roten Blume. Nun fliegt er vveiter. VVohin? Auf die andere Blume, die kleine, blaue Blume dort links.
Mit den Verben »hangen« und »stecken« fragen wir manchmal »VVo« und manchmal »VVohin«.
Ich habe einen Kalender in der Hand. Ich hange ihn iiber den Schreibtisch, an die VVand, neben das Bild. Nun frage ich: VVo hiingt der Kallender? Er hangt iiber dem Schreibtisch, an der VVand, neben dem Bild.
Das Fraulein steekt die Papiere in die Schreibmaschine unter die VValze. — Das Papier steekt jetzt in der Schreibmaschine unter der VValze.
VVo hangt das Thermometer? (e VVand) VVohin hangen wir es?
VVo hangt der Hut? (r Hakcn)
VVohin hat er ihn gehangt?
VVo steekt das Geld? (e Tasche)
VVohin steekt du es?
VVo steekt der Brief? (r Umschlag)
VVohin hat er ihn gesteekt?
VVo stehen die Biicher? (r Biicherschrank) VVohin stellen wir sie?
VVo liegt das Geld? (r Geldschrank)
VVo stehen die Speisen? (r Speiseschrank) VVohin habe ich es gelegt?
VVohin stellt sie die Kochin?
VVo liegt die VVasche? (r VVascheschrank) VVohin legt sie die Mutter?
VVo sitzt die Grossmutter? (r Garlenbank) VVohin hat sie sich gesetzt?
VVo steht Karl? (r Gartenzaun)
VVohin hat er sich gestellt?
VVo sitzt der Fahrer? (r Kraftvvagen)
VVohin hat er sich gesetzt?
an der VVand. an die VVand. an dem Haken. an den Haken. in der Tasche. in die Tasche. in dem Umschlag. in den Umschlag. in dem Biichershrank. in den Biicherschrank. in dem Geldschrank. in den Geldschrank. in dem Speiseschrank. in den Speiseschrank. in dem VVascheschrank. in den VVascheschrank. auf der Gartenbank. auf die Gartenbank. an dem Gartenzaun. an den Gartenzaun. in dem Kraftvvagen.
(Auto)
in den Kraftvvagen.
Das Bild von der VVohnung. (Fortsetzung)
Burch die offene Tiir sehen wir einen Teil des Schlafzimmers. Das Bett steht in der Ecke rechts neben der Tiir. In der anderen Ecke am Fenster sehen wir den VVaschtisch mit dem grossen Spiegel. Im Schlafzimmer steht auch ein zweitiiriger Schrank tiir die Kleider und die VVasche. Die Mutter bringt das Kind zu Bett. Es wird bald schlafen, denn es ist miide. Die Mutter zieht den Fenstervorhang zu und geht leise hinaus.
Rechts hinter dem Flur erblicken wir die Kiiche. Rechts steht der neue Elcktroherd. Er ist sauber und rein. Er dient zum Kochen, Braten und Backen. Die Kochin kann die Suppe oder das Ge-miise mit VVasser in einem Topf kochen, sie kann das Fleisch oder den Fisch in der Pfanne braten und einen Kuchen in der Hitze des Backofens backen. Neben der Kiiche ist die Speise-kammer. Dort steht auch ein Eisschrank. Darin liegen im Sommer das Fleisch, die VVirst, die Butter, der Kaše und das frische Gbst.
Am Ende des Flures liegt das Badezimmer. Dort bade ich in der Badevvanne und beniitze die Brause. Mit dem Badetuch troekne ich mich ab. Neben der Badewanne ist ein VVaschbecken. Uber dem Becken hangt ein Spiegel. Darunter liegen auf einer Glas-ptatte die Zahnbiirste und die Tube mit der Zahnpaste. An der Seite des VVasehbeckens hangen die Handtiicher.
| Ustanova, ki daje sirošme nasvete občanom brezplačno
gl V Stockholmu so že teta 1S34 ustanovili informacijski center, ki je v vseh :.X vprašanjih trdna opora kupcem hiš in stanovanj. — Letno obišče ta center §H okrog 400.000 ljudi
I
Švedska slovi kot evropska dežela z najvišjim življenjskim standardom. Seveda je v Švedski tudi dobro poskrbljeno za stanovanjski standard, saj v tej državi ni nikogar, ki ne bi imel kolikor
gradnjo — od proizvajalcev siporexa in keramičnih izdelkov do izdeloval cev tapet, vrat, oken, različnih po dov, instalcij in podobno.
'L
Hilli iii g' i»^ar
rtSivcir- »e ' 1 ^ ■■■
S- : :
toliko urejenega stanovanja. Zadnja leta usposobijo na Švedskem okrog 100.000 novih stanovanj, tako da pride vsako leto na 1000 prebivalcev več kot 12 novih stanovanj (pri nas komaj 5 do 6 stanovanj). In nič čudnega, da je v Švedski tudi dobro poskrbljeno za občana, ki si želi kupiti stanovanje v bloku ali lastno hišo. Za to skrbi na Švedskem gradbeno-informativni center, po švedsko imenovan »Buggtjanst«.
Obiskovalec, ki pride v center, s lahko marsikaj ogleda. Tu je zbra nih najmanj 30 različnih tipov indi vidualnih in vrstnih hiš, v naj raz ličnejših variantah in za vsake vrste žep: najmanjše hiše imajo površini 84 m2, kdor pa 1 ma zelo debelo denarnico, pa si lahko omisli lastni montažno hišo v dveh etažah, s šestimi ali sedmimi sobami in stano-
vanjsko površino okrog 170 kvadi
Ko sem letos spomladi za tri dni karstva«, ki ga imamo marsikje pri metrov. Seveda so vsakomur vedni obiskal Švedsko glavno mesto, me je nas, ko pomešamo ustanovo in pri- na voljo natančni načrti, skice, ma zlasti zanimalo, kako je urejen ta dobitno podjetje.	kete, prospekti, večbarvne fotogra
gradbeno-informativni center, ki so Seveda je v glavnih prostorih cen- £iie in podobno, ga ustanovili že leta 1934. Več ur sem tra, ki zavzema res velike površine V nenosredni bližini centra — si ogledovat razstavne prostore in se v podzemskih prostorih Stockholma, prav tako v podzemskih prostorih tildi (inhrn mn nmmvarml z direk- v najozjem središču mesta, tudi kaj mestnega središča — je velika stoek-
videti. Tu razstavljajo praktično vsa holmska banka. Tako lahko občan
I
»iiiiispiiii
»iiiiiiiiiisi
- ■- ■ /	■- „ , ~Z'
tudi dobro uro pogovarjal z direktorjem g. Thorejem Magnijem. mladim in simpatičnim inženirjem.
2e prvi podatki so me presenetili. Center, ki ima več prostorov v Stockholmu in vrh tega še tri podružnice — v Malmoju. Goteborgu — vsako leto obišče približno
400.000	občanov. To pomeni, da se vsak Šved, preden se odloči za nakup stanovanja v bloku ali za nakup individualne hiše, temeljito prepriča, kaj je zanj najbolj primerno. Zanimivo je tudi. da je med
100.000	stanovanji, ki jih vsako leto zgradijo na Švedskem, približno
70.000	v blokih in le 30.000 v individualnih ali vrstnih hišah, pretežno montažnih. Ko sem spraševal, kako da ni več individualnih hiš, so mi odvrnili: »Kljub visokemu življenjskemu standardu si vsak državljan ne more omisliti lastne hiše, niti vrstne niti individualne. Stanovanje v lastni hiši je tudi za povprečnega Šveda dokaj draga zadeva, ker je pač vse treba plačati po ekonomskih ocenah — zemljo, komunalo in še hišo.« Skratka, povprečen Šved »se steguje« le toliko, kolikor je dolga odeja — tako pravi naš pregovor. Samo da bi pri nas, čeprav imamo znatno slabši standard od Švedov, kar. vsi prek radi živeli v svojih hišah. To nam še kar nekako uspeva, ker marsikje ne veš, kaj plača privatnik in kaj družba. Na Švedskem so te stvari zelo jasne in so ekonomske zakonitosti kot na dlani.
Drugo, kar me je presenetilo v
centru, je dejstvo, da dobi vsak občan na vsako vprašanje tehten odgovor — in sicer brezplačno. Lahko vprašaš vse, kar te zanima — od tehničnih, finančnih in ekonomskih do pravnih zadev — na vsako vprašanje dobi državljan odgovor in nasvet, seveda brezplačno. Tako je ta ustanova resnično v službi občana in mu je najboljši svetovalec. Seveda je te vrste dejavnost oprta na proračun: strokovnjaki, ki svetujejo ljudem, so pač od države plačani.
Center pa ima drugo dejavnost (raz- Pogled na najmodernejši del Stockholma. Tu ima svoje prostore v podstave, izdaja strokovne kataloge zemlju tudi gradbeno informativni center itd.), ki pa sloni na poslovnosti.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s te vrste dejavnostjo, žive od dohod-
k°v, ki jih center ustvarja z razsta- švedska podjetja, ki proizvajajo raz- ki se je na primer odločil za nakup vami in strokovnimi publikacijami, lične vrste montažnih stanovanjskih takšne ali drugačne montažne hiše Tako je vse zelo jasno opredeljeno hiš in vrh tega še vsa tista indu- (le-te na Švedskem odločno prevla-m nikjer n; neurejenega »dvoživ- stri j a. ki spremlja stanovanjsko delujejo), kar tako uredi vse finačne
zadeve v bližnjih bančnih prostorih Banke dajejo kredit na različne dobe — najmanj na 10 in največ na 40 let. Vse je odvisno od finančnih aranžmajev in tudi od socialnega položaja prosilca kredita. Res pa je da banka tudi zaračuna za kredite precej »zasoljene« obresti — pov-prečno 7 in pol odstotka. Te obresti so seveda spričo zelo trde švedske valute za tiste, ki vzamejo posojil0 precej težko breme. Seveda lahke dobi vsak občan v centru tudi vse -potrebne informacije glede lokacij cene zemljišč in podobno. Skratka-ljudem na Švedskem ni treba letat od Poncija do Pilata in skrbeti zr celo poplavo dokumentov ter soglasij. Tu, v centru, lahko zve vse, kai ga zanima.

Die VVorter (besede)
lagen — položiti
setzen — posaditi
stellen — postaviti
bevvegcn — premikati
die Shublade — predal
die Bohrmaschine — vrtalni stroj
die Nahmaschine — šivalni stroj
das Lehrmadchen — učenka
die Tanne — jelka
sehneien — snežiti
das Insekt — žuželka
die VVasche — perilo miide — utrujen der Vorliang — zavesa binausgehen — iti ven der Fisch — riba die Hitze — vročina die Kammer das Eis — led die VVanne — banja die Brause — prha
sobica, kamra
das Netz — mreža
laufen — leteti
die Blume — cvetica
der Kraftvvagen — avto
das Gedeck — pribor
tief — globok
flaeh — plitvo
das Besteck — jedilni pribor
decken (den Tisch) — pogrniti
das Salz — sol
halten — držati
vveglegen — odložiti
iiben — vaditi
schlisscn — zapreti
spinnen — presti
durch — skoz
die Kleider — obleke
fallen — pasti abtroeknen — posušiti se, obrisati
das Becken — umivalnik die Glasplatte — steklena plošča der Zahn — zob das Handtuch — brisača die Zahnpaste — zobna pasta der Briefoffner — odpiralec za pisma
das Thermometer — toplomer die Gartenbank — vrtna klop die Papierschere — škarje za papir
die Kaffeekanne — ročka za kave
der Topf — lonec
der Zaim — plot, ograja
In morda bi koga zanimale še cene montažnih hiš? Povedali so mi, stane kvadratni meter najbol. skromne montažne hiše, vštevši zemljo in komunalo, okrog 1000 švedskih kron ali 250.000 naših starih dinarjev, Kdor pa hoče kupiti kaj boljšega, mora že odšteti vsaj^ 150' kron za kvadratni meter ali 375.00' S din. Cene so lorej kar visoke, tudi za priznani švedski standard Seveda morajo vsi tisti, ki bi radi imel lastno hišo, precej ven iz mesta, ' okolico, kajti v mestnem središču je prostor prihranjen le za večje objekte.	!• **’
Š!G 1970

XX. jubilejne športne igre so za nami. 1500 tekmovalcev iz 44 gradbenih podjetij, industrije gradbenega materiala in projektantskih organizacij se je letos zbralo v svečano okrašenih Trbovljah. Trboveljski organizatorji so se odlično izkazali. Vse so dobro splanirali, le z vremenoslovci si niso bili na najboljši nogi. Masovnost letošnjih športnih iger je Ponovno dokazala, da gradbinci po napornem delu najdejo tudi čas za športno rekreacijo in prav je tako.
Jubilejnih športnih iger v Trbovljah se je udeležilo 61 tekmovalcev Gradisa. Nastopili smo v vseh panogah. Slabo vreme in dolga pot na Kal pod Mrzlico, nista vplivala na razpoloženje in borbenost naših tekmovalcev. Kljub hudi premoči smo

Kljub dežju uspele športne igre gradbincev Slovenije — Nastopilo je 1500 tekmovalcev — Gradis na četrtem mestu —Iger se je udeležilo 44 gradbenih pod jetij, industrije gradbenega materiala inprojektantskih organizacij
v skupnem plasmaju dosegli četrto mesto. Čeprav smo z rezultati tekmovanj lahko zadovoljni, bi bili z malo več treninga in športne sreče rezultati po posameznih panogah lahko še večji in boljši.
Največ borbenosti je prav gotovo pokazala ekipa v namiznem tenisu, ki se je kar tri dni neumorno borila za prvo mesto. IBT-jevci so zmagali le z minimalno razliko.
Prav nič niso zaostajali kegljači in kegljačice. saj so nam prinesli kar 2 medalji za doseženo II. in III. mesto.
Odlične so bile tudi naše strelke, ki so zasedle drugo mesto. Pri posameznikih pa je bila najboljša naša sedla 2. mesto, pri namiznem tenisu strelka Marica Sangeršek, ki je za-pa Ivka Komljanec, ki je prav tako zasedla 2. mesto. V drugih panogah pa smo imeli veliko manj športne sreče, čeprav so se tako nogometaši, odbojkarji kot balinarji častno borili za barve Gradisa. Posamezni rezultati športnih iger pa so naslednji:
Skupna ekipna uvrstitev:
1.	Ingrad, Celje 194 točk
2.	Pionir, Novo mesto 175 točk
3.	1MP Ljubljana 175 točk
4.	Gradis, Ljubljana 170 točk
5.	Salonit, Anhovo 146 točk
6.	Konstruktor, Maribor 128 točk
7.	Slovenija ceste 128 točk
Ekipna uvrstitev po posameznih panogah — Balinanje
1.	IMF Ljubljana
2.	Megrad, Ljubljana
3.	Pionir, Novo mesto
Odbojka, moški
1.	Salonit, Anhovo
2.	Ingrad, Celje
3.	IMP Ljubljana Odbojka, ženske
1.	Ingrad, Celje
2.	Tehnogradnje, Maribor
3.	Pionir, Novo mesto
Kegljanje, moški
1.	Konstruktor, Maribor
2.	Gradis, Ljubljana
3.	Pionir, Novo mesto
Kegljanje, ženske
1. Ingrad, Celje 2 Konstruktor. Maribor 3. Gradis, Ljubljana
Streljanje, moški
1.	Stavbenik, Maribor
2.	Pionir, Novo mesto
3.	Nigrad, Maribor
Sire! jan je, ženske
1.	Pionir, Novo mesto
2.	Gradis, Ljubljana
3.	Nigrad, Maribor
Mali nogomet
1.	Cementarna, Trbovlje
2.	Slovenija ceste, Ljubljana
3.	Cevovod, Maribor
Namizni tenis, moški
1.	IBT Trbovlje
2.	Gradis, Ljubljana
3.	Igrad, Celje
Namizni tenis, ženske
L Ingrad, Celje
2.	Slovenija ceste. Ljubljana
3.	Konstruktor, Maribor
Takole so se tekmovalci razporedili ob zaključni slovesnosti — Škoda, da ni bilo zraven tudi naših tekmovalcev
ISsl
Prvi dve sliki kažeta čelo parade, tretja pa gledalce na tribunah

L. ...J

Levo: Kegljačice so tekmovale na kegljišču v Hrastniku — Sredi: Bronasto medaljo je dobila Dora Klemenčič — Desno: Na častni tribuni ing. K ohne, ki je prevzel srebrno kolajno *a kegljače
M»83BBiSSSlS®

Levo: Najbolj borbena ekipa je bila tista, ki je tekmovala v namiznem tenisu. Priborila si je srebrno kolajno, ki jo je prevzel ing, Drago Dolenc — Sredina: Drugo mesto za najboljšo strelko (Fantje, pazite se!) — Desno: Ivka Komljanec je prevzela srebrno kolajno za strelke
(le in ono iz Ankarana, Poreča in zelenega Pohorja)
Levo: Ludvik Lihtineger s svojo družino — V sredi: Verjeli ali ne, to sta pravi Korošici — Desno: Detajl iz Ankarana
Upravnik počitniškega doma v Poreču tov, Šinko s svojimi sodelavci. Tu vlada tiha konkurenca med počitniškima domovoma v Ankaranu in Poreču, kateri bo svoje goste bolje postregel
Upravnik počitniškega doma v Ankaranu tov. Bitenc z delom svojih sodelavcev
Na morju, na deželi, v planinah, povsod je polno ljudi, ki iščejo sonce, zrak, vodo, da ti se odpočili in si po težkem delu nabrali nove moči. Polni pa so tudi naši počitniški domovi, posebno Poreč in Ankaran, kamor zaradi številnih prijav res težko prideš.
Mila Capuder, ki razporeja goste po počitniških domovih, ima letos veliko dela. Prijav za morje je toliko, da bi bil potreben še dodaten počitniški dom. Pa še to ne bi bilo dovolj. In potem kovčke gor, kovčke dol, jeza, veselje — žal pa vsem ni mogoče ustreči.
Pa poglejmo po domovih
Poreč sredi sezone. Dom je nabito poln. Ob zadnjem obisku so prevladovali Celjani, prihodnja izmena pa bo menda mariborska, saj tako nam je povedal upravnik tovariš Sinko, »Danes smo imeli na kosilu 122 gostov, torej za kapaciteto duma več kot dovolj. Povprečno pa izdamo dnevno okrog sto kosil. Kakih večjih problemov nimam,« je dejal upravnik Sinko. »Skrbi me le, če bi Porečam uresničili svoje načrte.«
"Kakšne načrte vendar, sem ga vprašal.«
"Na vrtu našega, doma. V Poreču je planiran hotel in tako bomo izgubili več kot tri četrtine vrta Tako bi nam do morja ostal le ozek koridor,« je odgovoril tovariš Sinko. Res škoda lepega zelenja in truda, ki smo ga vložili v ta prelepi košček zemlje,
Ta novica ni nič kaj razveseljiva, je prvi signal, da bo potrebno misliti na gradnjo novega počitniškega doma,
Na splošno pa je Poreč čudovit, dobra hrana, toplo morje, sončenje, senca borovcev in rožmarina, rusko kegljišče, tuš in dobro vino. Zvečer pa v vseh kampih ples in zabava. Seveda vse za devizne dinarje.
Zelo bi se pregrešili, če nas naša prva pot ne bi vodila v kuhinjo, od katere je v glavnem odvisno razpoloženje gostov.
Glavna kuharica Marija Tomelj je ravno pripravljala meso za kosilo, ko sem vstopil. Vprašal sem jo, če je pripravljena na kratek razgovor. Seveda, se je nasmejala, toda po kosilu.
Nisem se še dobro sprehodil po vrtu, ko je bilo kosilo že na mizi. Vsi gostje so bili postreženi z bliskovito naglico. Franček in Marija sta se zavrtela kot le kaj. Hitro smo pojedli okusno kosilo in že se je med vrati prikazala tov. Tomeljeva.
»Danes mi gre pa vse narobe,« je dejala -Pa tudi jezila sem se že. Dve sta odsotni in to se v kuhinji že kar pozna Pa še štedilnik mi nagaja in tako delo ne teče kot bi človek rad.
V	Poreču sem že petič. Čeprav je veliko dela, grem rada kuhat v Poreč še posebno, če so gostje zadovoljni, Imam dobre sodelavke in tako sem prepričana, da moji gostje ne bodo nikoli lačni. Zaradi podražitve mesa smo morali obroke mesa malo zmanjšati. Za kosilo damo 15 dkg mesa in za večerjo po 10 dkg, zato pa skušam vse kar najbolj okusno napraviti.«
Sicer pa vprašajmo goste.
Marjan Kopučar iz Celja pravi, da ima kuharica prav. »Hrana je okusna in naravnost odlična.«
In splošna ocena?
-Tudi dobra, tri dni smo imeli dež, to smo pa izkoristili za izlete. Z ladjo smo se peljali v Limski zaliv in na ostrige seveda. Drugače pa trpijo karte in kegljišča. Zvečer v kino alt pa na ples,« je dejal tovariš Marjan, »Skoda, da deset dni tako hitro mine.«
Med številnimi gosti v Poreču smo naleteli tudi na tov. Koširja iz KO Ljubljana.
»Letos pri razporeditvi nisem imel sreče. Stanujem privatno, le hranim se v našem domu. Upam, da bodo prihodnje leto bolj gledali na stare gradisovce," je še pristavil tov. Košir. »V Poreč rad prihajam Odkar obstaja dom. sem manjkal samo enkrat. Zelo bi mi bilo žal, če bi izgubili vrl in s tem velik del ugodja doma v Poreču. Kar pa se hrane in postrežbe tiče, sem nadvse zadovoljen.«
In kaj pravi Anton Martinšek?
"Osebno mi ni ničesar manjkalo, sem zelo zadovoljen Na splošno pa imam nekaj predlogov in pripomb. Letos je veliko prijav, zato je moral marsikateri član kolektiva odstopiti od planskega dopusta, Do tu vse razumem. Toda ti člani so dobili odločbe n odklonitvi zelo pozno tako, da je bilo drugje že zasedeno. In potem so seveda morali ostati doma, Predlagam, da se prihodnje leto odločbe izdajo že pred 1, majem.
V	naših domovih so tudi gostje iz drugih podjetij-Proti temu nimam nič. Toda prav bi bilo, če bi začeli zamenjavo z drugimi podjetji, saj za spremembo bi bilo dobro pogledati še kam drugam. Torej v prihodnje več možnosti izmenjav z drugimi podjetji!
Smo v dobi turizma in to se pozna tudi v kuhinji. Za večino gostov so obroki premajhni, še posebno večerje. Mislim, da se pri nas ne bi smeli primerjati z gostinci, ki so na račun cen zmanjšali obroke Sem za splošno štednjo. Toda ne pri hrani1 Zajtrk in kosilo pa sta v redu. Pohvalili pa moram kuharice, ker je hrana res okusna. Na splošno pa mi ni nič bilo dolgčas, zabave je dovolj, kegljanje, namizni tenis, balinanje in počitek v senci rožmarina na vrtu počitniškega doma.«



Glavna kuharica v Ankaranu tov. Jožica Pongrac pravi, da je tudi ona zadovoljna, če so gostje zadovoljni
Pogovor z glavno kuharico v Ankaranu Jožico Pongrac
Vsa razgreta od vročine je za trenutek sedla za mizo. »Danes pa pošteno pripeka,« sem začel razgovor z glavno kuharico v Ankaranu tov. Jožico Pongrac.
»Pošteno, pošteno! Še bolj vroče pa je za štedilnikom. Vročina kar izpareva,« je odgovorila.
»Kako se pravzaprav počutite: V kolikor mi je znano letos prvič kuhate v našem počitniškem domu?«
»Da, prvič,« je odgovorila.
»Z velikim strahom sem se odločila, toda danes mi ni žal. Nisem si mislila, da bo vse tako v redu. Delala sem že v večjih podjetjih, toda nikjer se nisem počutila tako dobro. Sedem let sem kuhala v kolodvorski restavraciji v Kranju, potem pri Stari pošti.«
»Ali ni preveč dela,« sem hotel vedeti.
»Dela je res dovolj, toda si ga razdelimo, tako da ostane še kakšna urica za počitek. Jedilni list sestaviva skupaj z upravnikom tov. Bitencom.
»In kaj gosti najraje jedo?«
»Mislim, da vse od kraja. Najraje pa jedo juho. Zelo skrbim, da je hrana domača in okusna, zato se do danes vsaj pri meni se ni nihče pritožil.«
»In vaši plani za prihodnje leto?«
»Če bom zdrava, se bom tudi prihodnje leto prav rada odzvala vašemu vabilu. Če človek z veseljem dela v podjetju, se v isto podjetje tudi rad vrne. Tu je urejena tudi kuhinja in z malenkostno spremembo in dopolnitvijo raznih kuhinjskih potrebščin, kot so stroj za salamo, večji cedilnik in verjetno tudi hladilnik bi se dalo še marsikaj urediti.
Na splošno pa želim, da bi bili moji gostje zadovoljni tako z mano kot celotno prehrano.
Izjave mojih gostov, pa potrjujejo, da je res tako.«
Kuharici tov. Jožici pa želimo, da bi se teh nekaj mesecev res prijetno počutila med nami ter da bi se prihodnje leto zopet videli v zelenem Ankaranu.
»lihi se imam kar predobre«
Kaj pravi naš gost na Pohorju, Beograjčan Samu-ilo Kaldcron
V počitniškem domu na Pohorju smo opazili prijaznega gosta, ki je v miru pohorskih gozdov bral časopise. Poprosili smo ga za nekaj izjav in naš gost — piše se Samuilo Kalderon, je iz Beograda in zaposlen v zvezi jevrejskih občin Jugoslavije — je rade volje ustregel.
»Kako ste prišli v naš dom?«
»Na Pohorje zahajam že osem let. Tu, pri vas, pa sem šele drugo leto.«
»In zakaj vam je tako všeč na Pohorju?«
»To je čudovit kraj. Edinstven! Nikjer ni takšnega miru, tako čistega in svežega zraka. Tu se sijajno počutim. Klima mi zelo prija.«
»Kako pa vam je všeč v našem domu?«
»Izredno! Lahko bi vsem stvarem dal same odlične ocene. Vse je zares odlično — hrana, postrežba, čistoča. Hrana ni samo izredno okusna, marveč je tudi zelo dobra. Tovarišica, ki nam, gostom, streže, je prav tako vredna vse hvale, isto velja za kuharico. Lahko t bi rekel, da je za moje potrebe skoraj preveč. In še nikjer, v nobenem hotelu se mi ni zgodilo, da bi me vprašali, če imam dovolj, če sem sit.«
»Torej ste z vsem zadovoljni?«
»Res je! Zelo mi je tu všeč, z vsem sem zelo zadovoljen. Rekel bi. da se imam tu kar preveč dobro.«
»In boste še kdaj prišli v naš dom?«
»Vsekakor. Vsaj upam, da bom tudi prihodnje leto spet užival v tem prijetnem, čudovitem okolju.«
Anica Hriberšek in Rado Štrbac, ki skrbita za goste v našem počtniškem domu na Pohorju, o svojem delovnem okolju
Ko smo v torek, 14. julija, popoldne obiskali naš počitniški dom na Pohorju, smo bili precej presenečeni: pričakovali smo sredi julija živahen živ-žav, našli pa smo v domu skoraj mrtvaški mir. V domu je bilo vsega — pet gostov. Žal v domu nismo našli upravnice Erne Pokerškove, da bi se lahko pogovorili s celotnim osemeni	tudi kuharica
Anica Hriberškova in Rada Štrbac, ki streže gostom v našem domu, sta povedali to in ono zanimivost.
»Danes je res nenavadno mirno,« je povedala kuharica Hriberškova. »Ampak to je le redko. Jutri že pride nekaj novih gostov. Včasih pa je tu tako živo, da je kaj. Zadnjič se je v jedilnici drenjalo kar 70 gostov. Ko sem šla pozno zvečer spat, skoraj nisem vedela, kje se me držijo roke.«
»Da, to je bilo pred mesecem dni,« je segla v pogovor Rada. »Postregli smo vsem 70 gostom s popolno večerjo. Bilo je v jedilnici tako polno, da skoraj nisem mogla streči in sem morala obroke prodajati kar čez mize.«
»Včeraj, ko je bilo malo ljudi, smo ta premor izkoristili za' čiščenje,« je spet spregovorila Hriberškova. »Vse sobe smo zdratirali, namazali in zloščili. Ker v domu nimamo loščilca, smo morSli dratirati kar na noge. Zvečer sem od utrujenosti komaj čutila noge.«
Tako smo v pogovoru počasi dobivali pravo podobo o delovnem okolju in delovnem dnevu treh oseb, ki so zaposlene na Pohorju. Kajti v domu skrbijo prav za vse le upravnica Pokerškova, kuharica Hriberškova in natakarica Štrbčeva.
»Se vam je že kdaj zgodilo kaj neprijetnega? Na primer — vam je že kdaj zmanjkalo živil?«, smo vprašali.
»To pa še nikoli,« je takoj odgovorila Hriberškova. »Vedno imamo na zalogi dovolj vsaj osnovne hrane in pijače.«
»Torej sploh nimate problemov?«
»O, kakšna reč bi se že našla,« se je nasmehnila Hriberškova. »Na primer hladilnik. Ta nam kar dobro nagaja. Imeli smo ga v popravilu, po dveh mesecih pa je spet odpovedal. Zdaj že nekaj časa sabotira.«
»Kateri gostje pa so bolj uvidevni — domači ali tuji?«
»To pa vsekakor domači,« je bil odgovor.
»Kako pa gostje postiljajo svoje postelje?«, sem vprašal.
»Kako prosim?«, se je začudila tovarišica Rada. »Veste, takih, ki bi si sami postiljali postelje, je pa bolj malo. Zelo redki so, ki bi sami pospravili sobo in uredili ležišče. To je pač moja delovna naloga.«
Potem smo govorili še o tem in onem, o vremenu, o Pohorju in o dnevih, ki so tu včasih bolj mirni, včasih pa zelo razgibani. Toda tudi takrat, ko je okrog doma vse mirno in moti tišino pohorskih gozdov samo ubrano ptičje petje, je v domu vselej dovolj dela za pridne roke.
»Vedno je kaj za počistiti in urediti,« je pred odhodom povedala tovarišica Hriberškova. »Zato le tu in tam zelo poredko, najdem čas, da lahko za nekaj uric pogledam v Maribor. Doma imam družino in seveda so misli dostikrat pri družini. Toda kaj hočemo, je pač v gostinstvu tako, da ne moreš biti dosti prost.«
Prav tedaj so se odprla vrata in na veliko veselje vseh sta se med vrati prikazala mož in hči tovarišice Hriberškove. Lahko bi skoraj rekli: če »Mohamed« zaradi službe ne more k »gori«, je pa torej »gora« prišla k »Mohamedu«.
V Ankaranu jc mnogo lepše kot v centralni železo-krivniei, je dejal tov. ColoVlni
■
Sredi zelenja smo ujeli družino tovariša inž. Burnika
Franca Tisa j a smo zalotili na morski obali. Ležal je v senci velikega rdečega sončnika. Segla sva si v roke. »Pozdravljen sosed,« sem dejal.
»Skrajni čas je, da tudi ti prideš na morje. Veš, tu se imamo prav dobro. Odlična hrana, sorazmerno toplo morje in kozarček dobre črnine, pa že lahko vzdržiš deset dni. Lahko trdim, da je hrana letos boljša in okusnejša kot prejšnja leta. Pa tudi zelo pestra je. Saj se ena in ista jedila skoraj nikoli ne ponavljajo.«
Se in še bi lahko pisal o počutju raznih gostov v Ankaranu, toda prostor nam ne dopušča.
Glavno je, da so ljudje zadovoljni. Pravijo, da so.
ToT V /VASf •poČUAlIškE DO/AOVB
Inšpekcija v Ankaranu — Sekretar podjetja Rajko Zupančič pregleduje obalne rekvizite
Med kosilom v Poreču: Dober tek!
Ante Pajič iz Celja
liSG. JOŽE UKhlC POZDRAVLJA KOLEKTIV —- Zdravje direktorja projektivnega biroja ing. Jožeta Uršiča se počasi zboljšuje. Zdaj se zdravi v zavodu za rehabilitacijo. Novice o izboljšanju smo vsi veseli in mu želimo, da bi čimprej okreval. Ing. Uršič pa nam je naročil, naj sporočimo njegove pozdrave vsem njegovim sodelavcem in vsemu kolektivu Gradisa
06 visoke« jubileji ing. Marka Bleimisa
Ce bi šteli leta po zunanjem videzu, potem ing. Marku Bleiweisu ne bi nihče verjel, da že praznuje 60-letnico svojega rojstva.
Ing. Marko Bleivveis se je rodil 19. Vil. 1910 v Ljubljani. Študiral je prav tako v Ljubljani in leta 1937 diplomiral na fakulteti za gradbeništvo.
Življenjska pot ing. Bleiweisa je bila zelo pestra in v nenehnem delu. Takoj po končanem študiju se je zaposlil pri podjetju »Slograd« v Ljub-lani. kjer je ostal do leta 1939. Nato
se je zaposlil pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani," kjer je ostal z vmesno prekinitvijo vse do leta 1945. Tu je opravljal razna dela pri projektiranju cest in kanalizacije, hkrati pa je nadzoroval dela.
Takoj po okupaciji se je vključil v OF, kjer je aktivno deloval in podpiral narodoosvobodilno gibanje. Zaradi tega je bil dvakrat zaprt. Leta 1945, malo pred koncem vojne, pa bi moral biti odpeljan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po srečnem naključju je med potjo ušel in" se srečno vrnil v osvobojeno domovino.
Dne 13. V. 1945 ga že najdemo na ministrstvu za gradnje, kmalu na to se je znašel med ustanovitelji takratne direkcije gradbenih podjetij.
Torej lahko štejemo ing. Bleiwiesa med prve kadre našega podjetja. V podjetju je ostal vse do leta 1950, ko je bil z odločbo ponovno premeščen na ministrstvo za gradnje. Tu je ostal dve leti in se že leta 1949
Z vmesno treh mesecev ga prištevamo med gradisovce 25 let.
Pozneje je bil zaposlen v analitski službi, leta 1965 pa je zasedel delovno mesto pomočnika komercialnega direktorja za tujino. To delo uspešno opravlja še danes.
lasi jubilanti
V mescu juniju in juliju so praznovali 50-ietnico rojstva naši jubilanti Alojz Kunčič z Jesenic, Marija Verbič iz Celja, AvgustJSkrt z Jesenic, Alojz Cigler, Karel Emberšič, Vinko Maker, Alojz Štebih in Vinko Mesareč iz Maribora, Alojz Založnik pa iz SPO.
60-letnico rojstva je praznoval Franc Bedek iz Ljubljane.
Vsem jubilantom naše iskrene čestitke!
Mojstri in žerjavisti kovinskih obratov v Ljubljani so uspešno položili izpit iz varstva pri dela — preskus znanja za leto 1970
— Ce nam bodo neprestano povečevali plače, bom moral napraviti še dve luknji!
Franc Vovk spet med nami
Po dolgi bolezni je dne 1. VII. 1970 zopet nastopil delovno mesto direktorja " poslovne enote Jesenice Franc Vovk. Čeprav dela še v skrajšanem delovnem času, svojo nalogo že zelo dobro opravlja. Kot sam pravi, se počuti dobro in to mu seveda želimo tudi mi.
Nova trgovska hiša v Coljo
Tik ob hotelu »Celeia« v Celju gradi ob Mariborski cesti naše podjetje nov objekt za trg — sodobno trgovsko hišo. Novi objekt bo 96 m dolg in širok od 15 do 25 metrov. V' štirih etažah bo imel novi objekt približno 6000 kvadratnih metrov površine. Načrte za to stavbo je pripravilo mariborsko podjetje »Komuna-projekt«.
Gradnja je stekla že lansko leto decembra, zdaj pa so graditelji že v prvi etaži. Na gradbišču je zaposlenih z vajenci vred 49 ljudi. Graditelji so povedali, da imajo po terminskem planu gradnje celo nekaj dni prednosti, vsekakor pa računajo, da bo stavba do konca .julija pod streho in do konca leta tudi povsem opremljena.
Na gradbišču delajo od 6. zjutraj do 18. ure, vmes pa imajo uro odmora za kosilo, Materiala imajo za zdaj dovolj, nekaj manjših težav je le z betonskim železom, zato si morajo pač kolikor je mogoče pomagati z mrežno armaturo, ki jo dobivajo z Jesenic. V objekt bodo vgradili približno 2500 kubičnih metrov betona in okrog 270 ton betonskega železa.
Tako kot na gradbišču celjske Cinkarne so nam tudi na tem objektu delavci potožili, da je hrana iz dneva v dan dražja in je to za delavce, zlasti tiste z nižjimi osebnimi dohodki, vedno težji problem. Ljudje se hranijo v menzi, kjer stane kosilo 700 do 1000 din, večerja od 500 do 700 din, malica pa približno 300 din, Tako lahko kar mirno računamo, da
delavec porabi dnevno za hrano najmanj 2000 starih dinarjev, če v redne obroke hrane vračunamo tudi kakšno pivo ali škallico cigaret. Vsekakor se je v letošnjem letu hrana občutno podražila in je to za mnoge delavce res težko rešljiv problem.
jM irp?
Moderna ljubezen
Sklepi organov
samoupravljanja
DS podietia
SKLEPI
III. seje delavskega sveta podjetja z dne 14. julija 1970
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni oz. so v realizaciji.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se .vzame na znanje.
3 Potrdi se pogodba med GIP »GRADIS« Ljubljana in PITG »TEHNOGRADNJE« iz Maribora v zvezi z ustanovitvijo nove enote »nizke gradnje« za potrebe avto ceste
4.	Na podlagi 28. člena statuta GIP »Gradis« se ustanovi enota za nizke gradnje z začasnim sedežem v Mariboru. Za direktorja v ustanovitvi se imenuje do izvolitve organov upravljanja v tej enoti tov. Hvastija Boltežar, dipl. gradb. ing. z naslednjimi pravicami in dolžnostmi:
— ukrene vse potrebno za začetek dela enote, skrbi, da bo pravočasno zbran ustrezni kader in drugo za nemoten potek dela in izvršitev nalog, ki jih ima enota, prevzetih po pogodbah z naročniki. Daje predloge za nabavo materiala in opreme ter skrbi za ureditev naselja in prehrane delavcev. Njegovo delo nadzira glavni direktor GIP Gradis in mu daje navodila.
Za izvolitev organov upravljanja v enoti bo razpisal volitve delavski svet podjetja, Jto bodo izpolnjeni pogoji za konstituiranje v skladu z določili statuta GIP Gradis.
Osebni dohodki članov delovne skupnosti v novo ustanovljeni enoti se določij' po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, o povračilu stroškov za delo na terenu, o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje ter drugih splošnih aktov glede
nagrajevanja po delu, upoštevajoč pri tem doseženi učinek posameznika in merila delitve, ki veljajo po gospodarskem načrtu za leto 1970 za gradbene enote v sestavu podjetja.
Članom delovne skupnosti, ki vstopajc na delo v GIP »GRADIS« od podjetja »TEHNO-GRADNJE« pripada dodatek za stalnost po veljavnem pravilniku, računajoč pri tem skupno neprekinjeno delovno dobo od dneva vstopa k podjetju »TEHNOGRADNJE«.
Potrdi se shema organizacije poslovanja nanovo ustanovljene enote. Shema je sestavni del tega sklepa,
Kot datum ustanovitve se šteje 14 7, 1970.
5.	Na podlagi 134. člena statuta GIP »GRADIS« imenuje delavski svet razpisno komisijo za razpis delovnega mesta direktorja enote za nizke gradnje kot individualnega izvršilnega organa, v naslednjem sestavu: Janžekovič Lado, kot predsednik, Terman Ljuba, Kunej Peter, ing, Burnik Niko in ing. Sever Dragovan kot člani.
Razpisni pogoji so poleg splošnih pogojev še naslednji: da je diplomirani gradbeni inženir z 10 let delovne prakse pri vodenju gradbenih del, s strokovnim izpitom in pooblastilom za vodenje investicijskih del pri gradbenih objektih.
6.	Z ozirom na povečanje števila članov ! o-lektiva in zaradi ustanovitve nove enote v sestavu podjetja sklene delavski svet, da se n°j poveča število članov delavskega sveta podjetja za 4 člane, tako da bo štel delavski svet skupno 44 članov. V tem •'mi-slu naj se izvede popravek 51. člena statuta po postopku, določenem za spremembe statuta.
7.	Odbor za načrtovanje in delitev dohodka naj pripravi predlog za dopolnitev f spo-darslcega načrta za leto 1970 v zvezi s po-
Stran 10 ★ »GRADISOV VESTNIK«
večanjem obsega poslovanja zaradi ustanovitve nove enote.
8.	Spremenijo se v pregledu delovnih mest in startnih osnov za delovna mesta v GIP »GRADIS« v pavilniku o delitvi osebnih dohodkov višine točk na uro za delovno mesto:
—	za glavnega direktorja 22 točk na uro,
—	za vodjo analitsko-planske službe ..4,68 točk na uro,
—	za vodjo pravnega oddelka od 12,75 do 14.02 točk na uro
Sprememba velja od obračunske dobe 16. junij 1970 dalje.
9.	Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka naj do prihodnje seje delavskega sveta pripravi ustrezni predlog za popravek startnih osnov za delitev osebnih dohodkov delavcem na delovnih mestih referent za mehanizacijo oz. strojni referent tet pri delovnih mestih skladiščnikov. Pred-hodn naj odbor izvede razpravo o predlogu za spremembo startnih osnov.
10.	Sprejme se popravljena krivulja za izračunavanje po pravilniku o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu, kakor je popravek predlagal odb''i’ za načrtovanje in notranjo delitev z dne 3. julija 1970. Popravek vlja z obračunsko dobo od 16. junija 1970 dalje s tem, da naj se podrobno ucoučijo pripombe, ki so jih dale posamezne enote na predlog do sptembra mseca t. L, tako da bo delavski svet ponovno obravnaval zadevo v mesecu septembru
Po sedanjem pravilniku o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje se napravi obračun do vključno 15. junija 1970 za tekoče leto in to v celoti brez zadržalnega odstotka v smislu 10. člena prej omenjenega pravilnika.
11.	Delavski svet sprejme pravilnik o oblikovanju cen storitev in proizvodov.
12.	Ustrezna strokovna služba naj pripravi odgovor v zvezi s priznanjem dajatev za socialno zavarovanje delavcem, ki so delali v ZR Nemčiji.
13.	Odobri se nakup zemljišča v približni izmeri 4000 m* na pare. št. 109, 110, 114, 115 in 118 vse k. o. Studenci Maribor za potrebe
kovinskega obrata v Mariboru za ceno 100 N din za 1 m2, s tem da se prvi obrok plača do konca leta 1970, dva obroka pa v letu 1971 iz sredstev poslovnega sklada podjetja
14.	Odobri se nakup zemljišča v skupni izmeri 3641 m2 na pare. št. 6 in 1856 m2 na pare. št. 7 k. o. Teharje pri Celju po vrednosti 8,70 din za 1 m2, torej skupno 47.823,90 din iz poslovnega sklada podjetja. Zemljišče se uporabi za skladišče materiala, strojev# mehanično delavnico, tesarsko delavnico in železokrivsko lopo za gradbeno enoto v Celju.
15.	V smislu 29. člena pravilnika o poslovanju stanovanjskih hiš in stanovanj »Gradis« se imenujejo v svet uprave kot ^red-stavniki podjetja naslednji tovariši: Zupančič Franc, Primožič Marjan in Tarman Ljuba.
16.	Odobri se izplačilo premije na podlagi pravilnika o izplačevanju premij po 7 in IS-členu — lestvica c) tov. Šnajderju Ludviku 1,302.80 din
17.	Odobri se nabava osebnega avtomobila znamke Zastava 1300 za potrebe gradbene enote Jesenice, s tem da se polovico nabavne cene krije iz poslovnega sklada podjetja, polovica pa iz sklada, s katerim razpolaga enota.
18.	V najkrajšem času naj se pripravi sprememba poslovnika o delu centralne žele-zokrivnice v Ljubljani.
19.	Iz sredstev poslovnega sklada podjetje se za dobo 13 mesecev naloži pri KBH Ljubljana kot vezan depozit s 5 °/o obrestno mero:
a)	za prevzeta dela hotela Palače v Portorožu 1.420.317,55 din,
b)	za prevzeta dela hotela Metropol v Luciji 878.094,10 din.
Za podpisnika se določita tov. glavni direktor in direktor gospodarsko-finančne službe.
20.	Delavski svet pooblašča glavnega direktorja, da v nujnih primerih podpisuje pogodbe o oročanju sredstev na depozite, s tem da o tem takoj poroča na naslednji seji delavskega sveta.
Predsednik DSP:
Saša Škulj, dipl. gr. ing., 1. ft