večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Uredništvo in upravniitvo: Kolodvorsko ulioo Stov. 15. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so no vračajo. — Inaoratl: šoatatopna potit-vrata 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravniStvu: za oolo leto 8 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., poiiljatev na dom velja moaoono 8 kr. več. Po poiti velja za oelo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moseo 86 kr. Štev. 116. leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gl a. Kr. m za jeaon moBoo o o *r. V Ljubljani y soboto, 28. maja 1885. Tečaj II. Binkošti. Narava odeta je v bogato opravo, življenje klije po polji, travnikih in gozdih, duh hrepenenja, razvoja veje nam povsodi nasproti ter nas navdušuje k brzemu delovanju. In v sredi časa med cvetom in sadom obhaja se praznik, ko se je sv. Duh razlil nad človeštvo ter razjasnil temne duhove. Oni priprosti rokodelci, katere si je nazaret-ski modrijan izvolil svojimi učenci, kako so bili še, žalujoči za svojim mojstrom, pobiti in boječi, njih srca obdajala je mrzlota, manjkalo jim je še poguma, da bi bili nastopili težavno pot, da bi si bili upali iti oznanjevat blagovestje vsem narodom. Binkoštni dan pa, ko so bili zopet zbrani, da vkupno obhajajo spomin na svojega učitelja, tedaj prošinil je ogenj njihova srca; dolgo zadrževani čuti silili so na dan, učenci videli so se obdane po tisočerih in tisočerih, kateri so prišli iz dalje, 'ia Poiščejo srčnega miru v svetišči blažene Kri-stove vere. In vse nezadovoljeno hrepenenje, katero so kazali obrazi, govorilo je srcem malega izbranega števila. In v priprostosti svojih čuvstev, s srcem, polnim prave ljubezni do človeštva, čutili so hrepenenje in iskanje množice in odprle so se jim oči in odprl se je tok njihovih besed — spoznali so, da so poklicani, narodom oznanjati Življenje in ljubezen. Začetkom kakor lehak pomladni vetrič, potem kakor silen vihar, donele so besede iz ust priprostih Kristovih učencev, glasilo Se je kakor pomladna pesen blagovestje ljubezni. Pojenjati mora sovraštvo med židom in nevernikom, med Rimljanom in Izraelcem. Ljudje naj ne 'ščejo svoje sreče samo v svetnem premoženji, ne skušajo naj si priboriti izveličanje samo v prazni strogih besedah in obredih! To bil je glas odrešenja, to je bil glas, kateri je krepko odme-mal v srci onih, kateri so morali prenašati sovraštvo narodov. Kaj čuda, da so se tisoči in tisoči prijeli nove vere, katero so jasno in čisto oznanjali priprosti ljudje, vere življenja in ljubezni. Prešlo je pač uže osemnajst stoletij od onega časa, a vedno se še bere globoko hrepenenje na obrazih tisočerih, vroče hrepenenje po odrešitvi navdaje široke slojeve naših narodov. Veliki in blagi možje govorili so uže in se poganjali za odrešitev in pomoč narodov, a marsikatero nadejo odpihal je uže sovražen veter. „Ni še dosti, da se v ustavni državi na podlagi gospodarske in politične svobode zgradi poslopje, ne, to poslopje mora se kot vredna oblika izpolniti z vredno vsebino, z duhom novega časa, in to je duh brato-Ijubja. V to naj nam pomaga narod!" dejal je nemški duševni velikan v pruskem državnem zboru, potezajoč se za prosveto svojega naroda. To blagovestje, združeno z blagovestjem ljubezni, mora nam biti rešnja podstava. Po tem blagovestji vselil se bode v vsa srca mir, ljubezen, bratoljubje. Duh miru, ljubezni, bratoljubja vseli naj se v srca vseh avstrijskih narodov, to bode naša goreča prošnja o letošnjih Binkoštih. Odpravi naj se vse ono, kar zadržuje razvoj posameznika in vkup-nosti, kar ovira popolnjevanje narodov v gmotnem in duševnem oziru! Razlij se oživljajoči in raz-svitljujoči duh ljubezni na prostrane, divne avstrijske pokrajine, vseli se v srca vsem avstrijskim državljanom, navdaj jih z vročim ognjem bratoljubja, da si podado med seboj prijateljsko roko v spravo, potem izpolnile se nam bodo naše vroče želje, potem bode naša krasna domovina slovenska, potem bode naša ljubljena Avstrija srečna. Listek. O električni razsvetljavi. (Berilo na korist »Narodni šoli».) (Konec.) 8e Električne luči še niti prižigati ni treba, ker sama ob sebi, ako priteka do svetilnic d°vo]j " močan električni tok. Iz tega lehko sodimo, zak, . J Je električna luč za razsvetljavo gledališč Sfibno pripravna. Avstrijci se smemo ponašati, da smo dobili lgVl ^ktrično razsvetljena gledališča. Želeti jo > da bi se električna razsvetljava po gledališčih °ati hitreje širila, kajti prepričani smemo biti, a bi potem dosti menjkrat slišali in brali o gledaliških požarih. Ako smo navedli prednosti električne razsvet-Jave, treba je odkrito navesti tudi nje nedostat-°sti in tč so: nezanesljivost in pa stroški. °J v začetku svojega berila sem elektriko pri-e'jal nagajivemu otroku in to po vsem opra- Grof Wurmbrand pred svojimi volilci. V vseh dolzih šestih letih državnozborskega zasedanja ni pokazala zjedinjena levica tolikokrat svoje onemoglosti in notranje razpadlosti, kakor v teh kratkih tednih, ko se pripravlja na volitveni boj. Dokler je trajal državni zbor, možno je bilo vodjem levice kolikor toliko še držati skup različne nasprotujoče si elemente, odkar pa so poslanci zapustili parlamentno palačo, razkropili so se udje ustavo verne stranke, kakor ovce brez pastirja. Kje je tista toliko hvalisana jedinost, kje oni železni obroč, na kojega se je s tolikim ponosom kazalo? Ni ga! Med „zjedinjeno“ levico najdeš vse, samo jedinosti ne! Naj se levica tudi ravno tako močna, ali še močnejša, kakor je bila do sedaj, vrne v državni zbor, to je gotovo, da v mnogih načelnih prašanjih ne bo stopala več po jedni in isti poti, da se v dosego svojih smotrov ne bo posluževala jednih in istih sredstev. Čedalje višji nastaja zid, ki loči posamezne frakcije ustavoverne stranke, od dn6 do dnč kaže se odločneje razlika med njimi. Mladi kričači, ki stopajo v novejšem času na pozorišče in ki, kakor Knotz in drugi možje njegove baže, v brezmejni zaslepljenosti s pogubonosno svojo politiko tirajo sebe in narod svoj v prop&d, ne bodo hoteli ukloniti se več onim možčra, pod kojih vodstvom je ustavoverna stranka doživela najslavneje svoje dni. Na drugi strani pa vidimo, da se bolj skušeni, bolj previdni možje te stranke z veliko antipatijo obračajo od nepremišljenih teh politikov. Jeden takih previdnih mož je tudi grof Wurm-brand, ki je te dni kot kandidat graške trgovinske in obrtnijske zbornice razjasneval svoje stališče vičeno; kajti pri vsem trudu in naporu v elektrotehniki še ne moremo zaznamovati tolikega napredka, da bi smeli električno razsvetljavo imenovati zanesljivo. Sedaj se pokvari kaj na motorji, sedaj na električnem stroji, ali pa se kje pretrga elektrovod, in toliko zaželjena luč izostane v tem trenutku, ko jo vse prav željno pričakuje. Tako nezanesljivost pa moremo v začetku opazovati pri vsaki novi izumbi. Treba se je spomniti na početek plinove svečave; takrat se je tudi marsikaterokrat pripetilo, da je ugasnila luč po vsem mestu, po privatnih in javnih prostorih kar na migljaj. Tudi petrolejske svetilnice sprva niso tako zanesljivo gorele, kakor sedaj. Ni se bati, da bode znajdljivi in vztrajni človeški duh v kratkem času našel pripomočke, ki mu bodejo tudi električno razsvetljavo naredili toliko zanesljivo, kakor so naše druge razsvetljave. Težavno pa je kaj splošnega in po vsem zanesljivega povedati o stroških električne razsvetljave; mnenja so zelo različna in deloma nasprotna. Nekateri trdijo trdovratno in navajajo za to številke, da je električna razsvetljava dosti dražja od plinove; drugi zopet pravijo in dokazujejo trditve tudi s številkami, da je cenejša. Po mojem, nikakor merodajnem mnenji bi utegnili oboji prav imeti. Stroški električne razsvetljave so odvisni od marsikaterih okolščin; da o njih ka bolj zanesljivega zvemo, treba si je te okolščine nekoliko ogledati in v poštev jemati, česar vsega pri električni razsvetljavi potrebujemo. — Za vzbu-ditev električnih tokov moramo imeti najprej električne stroje; njih cena je doslej še precej visoka, pa se bode gotovo še precej znižala, ko nehajo patentne pravice. Dalje potrebujemo za električni stroj motor, t. j. gonilni stroj, ki električnega viti. Za motor more služiti ali parni stroj, ali plinov stroj, ali pa tekoča voda, goneča vodna kolesa. Najcenejši motor je gotovo tekoča voda, ker ta nas razen prve instalacije skoro ničesar ne stane. Kateri drugih dveh motorjev je cenejši, zavisi zopet od tega, ali je kurivo ali pa svetilni plin bolj po ceni. Plinovi motorji imajo v primeri s parnimi to korist, da se dajo v najkrajšem času spraviti v tek, dočim je treba pri parnem dolgo časa kuriti, ter razkladal načela, katera so mu v vodilo pri njegovem političnem delovanji. Znamenito je uže to, kar je precej v začetku svojega govora odkril. Naglašal je namreč, da je bil uže tedaj dozorel v njem sklep, stopiti iz levice, ko se je ta bila odločila, glasovati zoper volilno reformo. Saj je pa ravno tedaj levica pokazala, kako po krivici si prilastuje pridevek svobodomiselnosti. Zjedinjena levica ali „liberalna“ stranka ni hotela ničesar vedeti o tem, da bi se volilna pravica podelila več tisoč državljanom, ki so bili izključeni od volitve, da-si so po svoji moči vestno podpirali državo. Sicer se je bila poprijela levica, videvši, da ji dotičnega predloga državnozborske večine ne bode mogoče preprečiti, druge taktike. Da bi spravila večino v zadrego in da bi ob jednem samo sebe pokazala v luči svobodomiselnosti pred svetom, hotela je na jedenkrat privoliti v volilno reformo, a le pod pogojem, da se volilna pravica še bolj razširi, nego je to zahtevala desnica, dobro vedoč, da se pri obstoječih razmerah to izpeljati ne bo dalo. A levica s tem svojim manevrom ni imela povoljnega vspeha. Avstrijski državljaui niso taki politični otroci, da ne bi bili cele stvari razumeli, in po pravici stavilo se je liberalni stranki vprašanje, zakaj se svobodomiselno tedaj ni pokazala, ko ji je to še mogoče bilo iu ko je še v državnem zboru na krmilu stala. Grof Wurmbrand je naprej videl, da si levica s svojim postopanjem v tem oziru nikakor ne bo pridobila simpatij pri prebivalstvu, za to ni imel nikakega pomisleka, ločiti se v tem prašauji od svojih tovarišev. Govoril je grof Wurmbrad tudi še enkrat o državnem jeziku. Vidi se, kakor da je hotel nekoliko pojasniti svoj predlog, ki ga je bil svoje dni stavil v tej zadevi v državnem zboru ter pokazati ga v nekoliko milejši luči. Povdarjal je, da je stavil ta predlog jedino le s stališča države, a nikakor ne s stališča kake narodnosti, z drugimi beBedami, da ni hotel s svojim predlogom pomagati nemškemu narodu do kake nadvlade, ampak da je imel le potrebo države pred očmi. Ustreči tej potrebi ne ustavlja se gotovo noben avstrijsk narod. Čehi, ki za ohranitev in prospeh svojega jezika gotovo vse storč in ki ljubezen do njega s tolikimi gmotnimi žrtvami dan na dan dokazujejo , naravnost priznavajo, da mora v Avstriji nemški jezik ostati jezik vojstva, državnega zbora, kakor tudi centralnih oblastnij. V tem oziru tedaj med grofom Wurmbrandom in avstrijskimi Slovani ni nikakega nasprotstva. Razloček je le t&, da grof Wurmbrand vidi potrebo, da se raba nemškega jezika postavnim potom uredi, med tem, ko se avstrijski Slovani iz tehtnih uzrokov temu protivijo. Čemu postavnih določil tam, kjer se de-janjskim razmeram in potrebam vsi radovoljno klanjajo? Kam bi znala taka postava pripeljati in kaj bi imeli Slovani od nje pričakovati, ako kedaj zopet levica na krmilo pride, to pač vsakdo ume, da se dobiva vodena para potrebne napetosti. V nekaterih tovarnah stoje uže sedaj veliki parni stroji, ki imajo še nekatere konjske sile na razpolago. V takem slučaji je potem motor električnega stroja tudi prav po ceni. Iz povedanega pa sledi, da se stroški električne razsvetljave splošno ne dajo določiti ter primerjati s stroški katere koli druge razsvetljave. Stroški kake razsvetljave so odvisni tudi od tega, kako svetlost hočemo v razsvetljenem prostoru imeti. Če smem o vsej zadevi izreči svojo sodbo, trdil bi, da je električna razsvetljava pri sedanjih razmerah cenejša od druge, posebno plinove, ako daje motorično silo večji parni stroj, služeč tudi drugim namenom, ali pa tekoča voda, kar še je cenejše, in sicer čim več lučij se potrebuje, tem bolj se cena vsaki posamezni zniža. Luč prirejana z žarnicami stane primeroma precčj več, kakor luč z oblokovnimi svetilnicami; ker se pri prvi precčj veliko električne sile potrati; škoda torej, da oblokovne svetilnice za razsvetljavo manjših prostorov niso prav pripravile. ki je okusil, kako zna ustavoverna stranka znani § 19. temeljnih postav razlagati. Omenjati je treba tudi, da je grof Wurm-brand dovelj patrijot, da se z vso odločnostjo obrača proti carinski zvezi z Nemčijo, katero nekateri levičarji z jedino tega vzroka zahtevajo, ker jim je narodnost, koji zaščit vidijo le v Nemčiji, več, nego vsi drugi oziri. S to izjavo obsodil je grof Wurmbrand odločno nemške radikalce in nepatrijotično njih postopanje. Še hujše pa je zadel nekedanje svoje pristaše s tem, da primerja zjedinjeno levico s kerdelom generalov, ki je brez vojakov. Vsakdo hoče imeti prvo besedo, vsakdo hoče le zapovedovati, a slušati, vklanjati se drugim, tega ne zna v oni stranki, ki se je tako rada ponašala s svojo izredno disciplino, nikdo. S tem odkril je grof Wurmbrand pred vsem svetom oslabelost in razpalost ustavoverne stranke. Da gospodje levičarji zaradi tega niso zadovoljni z njim, da ga glasila kakor „Grazer' Tagespost" vsled tega napadajo, je umevno. Mi ostanemo temu procesu nasproti, ki se vrši sedaj v naročji zjedinjene levice, lehko po polnem hladnokrvni. Konstatovati smo le hoteli, da so v sredi te stranke možjč, ki resen položaj nj(5 uvidevajo in ki priznavajo, da se bliža žalostnemu svojemu koncu. Opomniti pa moramo le toliko, da bi ta stranka ne bila nikdar tako globoko pala, ko bi bili možje, kakor grof Wurm-brand, o pravem času povzdignili svoj glas, ko bi o pravem času bili začeli svariti pred ekstremi, v katere je njih stranka od dne do dnč bolj padala. Prej bilo je čas uvideti, da v Avstriji ne more vladati jeden sam narod, da je jednako-pravnost narodov najmočnejši steber Avstrije, prej bilo je potreba bližati se sedanjemu ministerstvu, ki hoče v bratovsko zvezo spraviti vse raznovrstne narode mogočne Avstrije in z levico ne bilo bi prišlo tako daleč, kakor jč! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Dr. Herbstil godi se slabo pri državnozborskih volitvah. V njegovem starem volilnem okraji stopil mu je nasproti kot kandidat dr. Pickert. In kolikor se mora zdaj soditi, zmagal bode Pickert, in tako zgodilo se bode dr. Herbstu na stara leta, da dobi popolno nezaupnico od svojih tolikrat mu zvestih volilcev. Katoliško-konservativni volilni odbor na Koroškem izdal je za državno-zborske volitve oklic, v katerem priporoča naslednje kandidate: Za kmetske občine Celovec-Velikovec: Eksc. gosp. Feliks baron Pino, c. kr. trgovinski minister; za kmetske občine Beljak-Bor ovij e: Gosp. Andrej Einspieler, c. kr. profesor v p.; za kmetske občine špital-Hermagor: Gosp. Ivan Peitler, posestnik in župan v Rennnwegu; Da ima električna razsvetljava lepo prihodnost, za to je najboljši dokaz, da se je v kratkem času uže po vsem omikanemu svetu zelo razširila. Na stotine različnih tovarn, nekateri rudniki, kavarne, hSteli in velike pisarne imajo vpeljano električno razsvetljavo; po marsikaterem mestu, v nekaterih gledališčih spodrinila je novodobna razsvetljava staro. V novejšem času poskušajo z vspehom električno luč vpeljati na lokomotivah, da si železniški vlak v temni noči svojo pot sam razsvetljuje in se s tem izogne marsikateri preteči mu nevarnosti. Navesti bi mogel precejšnje število ladij, na katerih razsvetljuje električni tok vse njihove prostore. Tudi na Kranjskem moremo v tem oziru zabelježiti napredek, kajti nahajamo električno razsvetljen umetni mlin v Kranji in od lanskega leta tudi Postojinsko jamo. Podjetniški Amerikanci pa so nas Evropce tudi tukaj, kakor v marsičem drugem, daleč prekosili; kajti v Ameriki ustanovili so uže več osrednjih električnih postaj, na katerih se z velikanskimi električnimi stroji vzbujajo ogromni električni toki, ki so od tod napeljani po tisočih stranskih clektrovodih na javne prostore in privatne za kmetske občine Št. Vid-Wolfsberg: Gosp. Jurij Pongratz, posestnik in župan v Št. Andreži. O volilnem oklici govorili bodemo prihodnjič. O dalnji izvolitvi volilnih mož poročati nam je naslednje; V Bekštanji prišlo je volilcev 153! Po osemurnem boji izvoljenih 8 narodnjakov. — V Tinjah izvoljena 2 narodnjaka. — V Šmarjeti 7 narodnjakov. — V Libeličah voljenih 5 narodnjakov. — V Prevaljah zmagali so Slovenci s 127 proti 102 volilcema. — V velikovškem okraji nimajo liberalci do zdaj še nobenega glasa! — V Žabnicah zmagali naši (2 vol. moža). — V Trebnem pri Beljaku po hudem boji liberalci (5). Stvari stojč izvrstno. Upanje je, da zmaga v Veliko vcu Pino in v Beljaku Einšpieler. Nemško-liberalcem so vzeli Slovenci Slovenj* Šmihel (4) in Kotmaro vas (2). Kakor lani smo zmagali v Šmarjeti (3), v Svečah (3), v Libušah (5), v Vovbrah (6), v Kotljah (4). V nemškem delu beljaškega okraja je pa vse liberalno. Iz Štajerske se poroča o volitvah: Šest občin makolske župnije izvolilo je same odločne narodne volilne može. Tudi sosednje občine Mo* draže, Hrastovec, Brezje in Poličane volile so narodno, namreč 5 volilnih mož. Vsa dravinjska d°' lina voli narodno. Iz Dalmacije se poroča, da je hrvatski volilni odbor proglasil kandidatom za mestni volil*11 okraj Spljet vodjo na realki v Spljetu Borčiča. Hrvatski listi izražajo upanje, da bodo zmagali s svojim kandidatom. Ogerska gdrenja zbornica v dozdanji sestavi je torej samo še zgodovinskega pomena. Pred-včeranjim sešli so se resnih obrazov magnatje k slednji seji in v jedrnatih besedah govoril je predsednik Sennyey, se poslavljal ter naglašal pa-trijotizem, s katerim so članovi gorenje zbornice vsprejeli preustrojbo. Slednja seja zaključila se je v popolni harmoniji ter dala upanje, da bodo stari članovi z novimi združeno in prijateljsko delovali v prid domovine. Tuje dežele. Komaj se je zaključil nemški državni zb°r' uže se govori o novem zasedanji in navajajo se predloge, v katerih bode imel razpravljati. hodnje zasedanje bode baje „socijalno-političn° > zavarovanje proti nezgodam razširilo se bode tudi na kmetske delavce, razen tega pa se bode p°' svetavalo o oskrbovanji starcev. Te predloge se baje uže pripravljajo. Dogovarjanja med Anglijo in Rusijo glede afganske meje vršijo se sicer neovirano dalje* vender se ne bodo tako kmalu še skončale, kajt* v Londonu pričakujejo generala Lumsdena, kater* pa pride še le sredi junija; prej pa se baje nl} bode gotovega nič sklenilo. W Dalje v prilogi. hiše, podobno našim plinovodnim cevem. Ravn° take osrednje postaje bodo v kratkem igrale naj' večjo ulogo, kajti le tem potem se bode cen*1 električne razsvetljave najhitrejše in najbolj zdatn0 znižala. Hitrejšo razširjavo električne razsvetljave ov|rfl danes tudi to, da mora električni stroj s svoj*10 motorjem stati precčj blizu svetilnic, da še B‘ mamo pravega sredstva, s katerim bi mogli ele ^ trične toke zanesljivo in brez velike izgube Pr^ našati v bolj oddaljene kraje, da torej za i«0^ rično silo ne moremo uporabljati ogromnih sil v planinah in hribih, koje nam daje zastonj. A vztrajni človeški um bode gotovo £. te zapreke zmagal; potem še le bode elektf' razsvetljava prišla v pravi cvet. ^ Ali bodemo mi to d6bo doživeli ali ne, se trditi; brž ko ne bode ostala prihranjena *lflbl vnukom, ki nas bodo milovali zbog naše sedaW razsvetljave, kojo smatramo mi še za razko ^ kakor se mi časih posmehujemo čez slabo b* luč svojih prednikov. A. Senekov« - Priloga „Ljnl>. Listu“ št. 116. V angleški dolenji zbornici izjavil je včeraj Gladstone, da do zdaj še ni imenovan razsoditelj zadeve o Penždu. — Glede Suakima da so se vršili pogovori samo s Turčijo, a z nobeno drugo državo. — V Londonu je razširjena vest, da je Giersu naročeno, naj protestuje proti pomikanju afganskih čet na mejo. Iz La Libertada se poroča, da je bila minoli teden zopet huda bitka med četami San Salva-(loi‘,ia in vstaši; po peturnem boji bili so vstaši v beg zapodeni. San Salvadorske čete zaplenile so w,,iogo orožja in streliva. Razne vesti. (Nov amorikanski brzojav) Kakor so poioča iz Amerike, brzojavljajo in sporazumljajo so ondi sedaj zlasti mladi ljudje z žepnim robcem. Tako pomeni, ako so robec pritisne na ustna, da se želi seznaniti so s kom; ako so robec na dlani razprostre reče se to toliko, kakor da j0 dovoljono približati so | robec proti tlam spustiti, pomeni simpatijo; oviti ga okolo roko, pomeni, da ni na kom nič ležeče; ako so Potegne z robcem čez brado, reče so to: „jaz to ljubim , čo so lobec z obema rokama raztogno, izraža to sovraštvo in zaničevanjo; robec pritisniti na desno llce’ j® toliko, kakor izreči komu na njegovo vprašanje nježen: „da“; robec pritisnen na levo lice pomeni od-ločon : nne“; robec okolo desno pesti oviti, reče se: Jaz ljubim nžo druzoga"; robec okolo love pesti oviti, rečo se: «Pusti ni o pri miru"; robec skup zložiti jo toliko, kakor bi rekol: Jaz bi rad s teboj govoril"; s tom, da so robec vrže čez ramo,poveš dotičniku.da naj ti sledi; ako so prime za dva konca, ročo so: „ pričakuj mo"; robec okolo čela oviti, pomeni, da je človek iznena- den; če roboc na dosno uho položiš, daš dotičniku razumoti, da jo zelo voternjašk in nestanoviten. X na levo uho položeni robec pomoni, da so ima dotičniku noko poročilo v njogovi zadevi izročiti; ako so robec na jodno ok6 položi, so pravi: „ti si neusmiljen;“ ako ženska robec ob kazalec zvije, povd s tem svojemu ob-^ovalcu, da je užo nevesta, če pa ga ovije okolu ^'stonjaka, mora dotičnik vedoti, da jo žena, koja mu dopada, uže omožona. (Pod pantofljem.) Kako da jo nastal ta tolikokrati ponavljani pregovor, poroča augustinoc Benedikt Anzelmus sledeče: Papež in cesar sklenila sta bila po dolgotrajnem hudem prepiru mir. Vsled tega praznovale so se vsakojake svečanosti, zlasti pa turniri, v kojih so se prvi vitezi tedanjega časa skazovali. Vsak vitez, ki so jo hotel boriti, moral je imoti na Čeladi ali barve papežove ali pa cosarjevo. Nek vitez, Polifoni po imenu, ki jo imel žaradi svoje hrabrosti in '»oči pvidovek „z želoznim čelom", branil se jo, pri-P°ti kako znamenje na čelado. Svoji soprogi rekel je, (la so hoče po svojih dejanjih odlikovati, a no po takih Znamenjih. Zaman prosila ga je soproga Beatrice, da Olepšavanje rok. Rimljani cenili so visoko lepo roko in lepo u°go. Pii govorjenji so navlašč mnogo z rokami 8'bali, da bi tako občinstvo bolj opozorili na lepo '°ko. Še zdaj Italijan izraža mnogo svojih mislij 8atno z namigovanjem z roko. Ker tedaj še niso n°3ili rokavic, gledalo se je tembolj na krasoto 8ole roke. Pred vsem morali so biti nohti gladko in °glo odrezani in se svetiti. Ovid pravi v svojem °kr, (^u „Umetnost ljubiti": ^Krasotica z velikimi Ptsti in robatimi nohti ne sme mnogo z rokama gibati." Rimljani ho imeli posebne sužnje in suž-nJice, kateri so skrbeli za gladkost in lepoto prstov ter nohtov. Nohte odrezavali si niso s škarijami, ,narveS z malim nožem. Odrezki nohtov so se skrbno shranjevali ter se porabljali za posebna zdravila. Plinij pravi: „Pomešaj odrezke nohtov z v°skom, naredi iz tega mal zavitek in prilepi ga vrata tuje hiše, tako odžene se mrzlica iz tvoje uše v tujo!" Kdor »i bil dosti premožen, da bi mogel imeti posebno sužnje za oskrbovanje naj si zaradi nje pripne kako znamenje na čelado, on ni hotel slišati nič o tom. Beatrice začela je zaradi toga jokati, rekoč, da je s tem pokazal, da je neljubi več. Vitez pa je zatrjeval ji svojo ljubezen ter ponudil so, da hoče v boji zoper dvanajst vitezev dokazati ji svojo ljubezen. A ona ni se dala s tem potolažiti, je temveč hitro zapustila soproga ter podala se v svojo sobo. V tem trenutku dalo so je znamenjo, da so turnir pri-čonja. Nekoliko jezen pobere vitez s tal pantofelj, ki ga je bila njegova soproga bežoč pred njim zgubila, ter ga natakne na čeljado. Ko pride k turnirju po-prašajo ga, se li poda pod papeževo palico, ali pod cesarjevo žezlo. A on odgovori: „Pod pantofelj! “ Hrabri vitez promagal je vse druge v boji. Ko mu je cesarjeva sestra potem izročevala znamenje zmago, rekla mu je: „Vitez, vi se niste uklonili no pred papežem, ne pred cesarjem, vi no potrebujete nobenega varstva. Noben možki vas ne more premagati, a pod pantofljem ste vender!" Te besede so se kmalu po vsem svetu raznesle, in pokazalo’se je kmalu, da ima pantofelj več podložnih, nego papeževa palica in cesarsko žezlo. Domače stvari. — (Častno, krasno izdelano diplomo) izročila jo danes gosp. deželnemu predsoduiku baronu Winklerju deputacija občino Bovte v logaškem okraji, obstoječa iz župana Trepala in občinskih svetovalcev G. Kavčiča in T. Kunca. — (O državnozborskih volitvah.) Kakor se nam poroča iz najzanosljivejšega vira, bode se volitev nj. prevz. g. grofa Hoheinvarta v gorenjskih občinah jodnoglasno izvršila. Tudi v Ljubljani je pričakovati, da bodo za toga odličnoga parlamontarca ude-ložitov volilcev volika, in da bi volitev od strani Slovencev bila tudi kar jednoglasna. — O vol'tv i poslanca notranjskih kmetskih občin so nam piše, da so štiri petine volilnih mož za g. A. Obrezo. Zmaga njegova je tedaj gotova. — Kandidatura g. dr. Poklukarja po gorenjskih in notranjskih mestih tudi nima rosnega nasprotstva. — Po dolenjskih mestih jo vočina Slovencev za gospoda profesorja S u k 1 j e j a. Na zahtevanje več odličnih volilcev dotičnoga volilnega okraja izrekamo pri tej priliki, da oni ostanejo trdno pri svojem prvem sklepu, po katerem je le gosp. prof. Šuklje njihov kandidat. Kandidatura Wurzbachova jih prav malo briga, dokler Slovenci ostanejo Slovonci. — O kandidaturi gosp.kneza Windisch-Graetza se nam piše, da ima ta kandidat več upanja do zmage, nego njegov protikandidat gosp. Hren. — Kandidatura gosp. kanonika K. Kluna nima nikjer nasprotstva. — Tudi glede kandidature g. Pfeiferja po dolenjskih kmetskih občinah se ne sliši zdaj o ni kakem posebnem na-sprotstvu. — Glodč kandidatov konsorvativne stranko v veleposestvu ni še nič pozitivnega slišati, a priča- uohtov, šel je k lasopletu, kateri je tudi oskrboval nohte. Nihče pa se ni sam hotel truditi s tem delom. Pri olepšavanji rok pa so se posluževali tudi prstauov. Ta navada nahaja se uže v prastarih časih. Iz Egipta prišla je k Grkom, od teh k Etruskom in tako k Rimljanom. Prvi prstani so bili od železa, nosili so jih samo vojaki, in sicer na predzadnjem prstu roke; ta se je imenoval tudi prstanjak. Slednje bilo je uže v navadi za časa vojske pii Kanah, po kateri je Hanibal poslal cel mernik prstauov kartagiuskenni senatu. Rimski senatorji nosili so tudi zlate prstane, in Florus pripoveduje, da je po oni bitki imel rimski senat samo še zlato svojih prstanov. Kmalu pričeli so tudi plebejci posnemati to navado, a začetkom samo z železnimi prstani, zlate dobili so samo pri odlikovanjih. Za časa cesarjev pa so uže vojaki, da osvobojenci, nosili zlate prstane. Slednji so jih smeli začetkom samo tedaj nositi, če so jih dobili iz cesarjeve roke. Justinijan pa se je kmalu naveličal preobilih prosilcev, in je dovolil vsakemu, jih dajati. Pričeli so torej kmalu nositi skoro samo kovati je, da so v kratkem proglasi dotični oklic ter imenujeta kandidata. — (Zopot o doslednosti »Slovenskega Naroda".) Če bi bilo treba, poučiti še slovenski narod o doslodnosti „Slov. Naroda", opozarjamo lo na naslednjo postopanje najstarejšega dnevnika. V št. 113. objavlja na prvi strani oklic centralnega volilnega odbora v Ljubljani, vsled katerega se priporoča v izvolitev v kmetskih občinah za sodnijske okraje Postojina, Bistrica, Logatec itd. gospod Adolf Obreza, na zadnji strani v isti številki pa priobčuje brzojav iz Vipavo in priporoča s tem za iste okraje g. dr. Dolenca. V št. 114. pravi, da ne priznava nikakor centralnega volilnega odbora za takega, a v št. 115. priporoča volilcem v dolenjskih mestih, naj se drže oklica centralnega odbora in da naj dokažejo s tem, da je njim več na disciplini ležeče nego na osebi če je to doslednost, naj sodijo čitatelji sami; mi omenjamo le to, da jo „Slov. Narod" dosleden le v svojej strasti in v svo-jej — nedoslednosti. — (Gosp. vladni svetnik dr. Valenta) izdeluje, kakor čujemo, slovensko poučno knjigo za babice. Kakor znano, je ministerstvo dovolilo 400 gld. podpore za izdavo take knjige. — (Večerna zabava v Lescah.) Jutri, dn6 24. t. m., ob 8. uri zvečer bode pri „Krištofu" v Lescah večerna zabava z zelo zanimljivim pevskim programom in tombolo. Vstopnina za osebo 40 kr. Čisti dohodek te zabave namenjen je zakladu društva „Na-rodna šola." Glede na blagi namen te veselice nadejamo se, da se je ne bode samo domače občinstvo mogobrojno udeležilo, marveč tudi mnogo gospodo iz Ljubljano. — (V Postojino!) Binkoštni ponedeljek obhajala so bode, kakor vsako loto, slavnost v Postojinski jami. Ta dan bode jama svečano razsvitljona; gorolo bode nad 100 000 sveč, razen tega bode še dvanajst električnih lučij. Kdor ima torej priliko, naj ne zamudi ogledati si to naravino lepoto. — (Blaznež na železniškem tiru.) Ko se je včeraj zjutraj hotel peljati jadrni vlak štev. 2 mimo distančne plošče pri Zagorji, zapazil je strojo-vodja Olbrih na železniških šinah stoječega moža, kateri se navzlic opominovalnemu znamenju s parno piščalko ni hotel umakniti. Strojovodja ustavil je vlak. Tujega moža so vzeli na vlak, ga pripeljali v Ljubljano tor izročili tu policiji. Na vprašanja policijskega nadzornika g. Bertola ni tujec hotel o sebi dati ni-kakih pojasnil. Mož je okolo 28 let star, po kmetsko oblečen. Zdravniki so našli, da je tujec blazen. Izročili so ga v blaznico. — (Lepo vreme) bode o Binkoštih, če se smemo zanesti na poročila meteorologičnega osrednjega zavoda. Sicer se tega zavoda napovedavanje vremena v prvih dneh majnika ni posrečilo, morda se bode pa vender v slednjih. zlate ali pozlačene prstane. Vidi ■ se jih dosti v starih zbirkah. Ko se je smelo nositi samo železne prstane, segala je gizdavost rimljanska tako daleč, da so skušali zlatu dati barvo železa, da le ni bilo treba nositi pravega železa. Navada, nositi rokavice, nastala je najbrže vsled potrebe, da so se varovali mraza in mrčesov. Prve bile so od usnja, brez kake posebne oblike in brez prstov. Pozneje so bile v navadi suknjene, tudi svilene rokavice, z obrobkom od bombaževine. V cerkvah prej nikdo ni nosil rokavic, še le v srednjem veku nastala je navada, da so si jih tudi tam oblekli. Duhovniki so jih nosili začetkom samo pri slavnostih, in papež, kardinali, škofje itd. pričeli so jih nositi tudi v cerkvi. V temnih srednjeveških časih pa so veljali gled6 rokavic tudi čudoviti propisi, taki5 na pr. da nihče ni smel brez rokavic stopiti v kraljev hlev. Pozneje obdržale so se rokavice vedno bolj pri dvorih; nosile so se povsodi, pri igri, celo pri jedi. Danes pa so rokavice uže postale po polnem domače. — (Z Nabrežine) se nam poroča: Tukaj ustanovilo se je „Nabrežinsko užitno društvo, uknjižena zadruga z omejenim poroštvom1'. Društvo ustanovljeno jo na pet let. Namen mu jo, da članovom oskrbuje dobra živila. Društveni deleži so po 10 gld. Pri vstopu plača so 20 °/0) ostalih 80°/o pa v obrokih. Vsak član pa sme imeti več deležev. V ravnateljstvu so gg.: Fran Nemoč, predsednik; Josip France, podpredsednik; Andrej Stuzica, tajnik; Srečko Žvab, tajnikov namestnik, in Ivan Marušič, blagajnik. — (Književne vesti.) Ceski mesečnik „Vlast" (domovina) za mesec maj prinaša med drugimi po-češčenimi pesni Gregorčičevimi tudi krasno pesen: „Na bregu “, preložil kaj lepo Vojteh P a ko s ta. „Sveto zor“ pak prinaša v št. 22. divno podobo od Vojt. Brechlerja: „Nuna pod Dovinskim gradom v tr žaškem zalivu". Telegrami »Ljubljanskemu Listu/' Dunaj, 22. maja. Cesarica in nadvojvodica Valerija odpotovali sta zvečer v Feldafing. Pariz, 22. maja. Viktor Hugo je umrl. Senat je v znamenje žalovanja pretrgal sejo, potem ko je ministerski predsednik Brisson izjavil, da vlada smatra to žalost kot vsega naroda ter da bode jutri predlagal, da se pokop zvrši na državne stroške. London, 22. maja. Zaradi obnovljenja irskega zakona proti zločincem nastala je minister-ska kriza; goji se vender nadeja, da bode Glad-stone odjenjal in pomiril kabinet. London, 22. maja. „Daily News“ pravi, da dogovori z Rusijo dobro napredujejo in da ni ni-kakega vzroka, da bi nastale ovire. New-York, 22. maja. V največji tiskarni v Cincinatu nastal je včeraj ogenj. Ogenj razširjal se je tako hitro, da se šestintrideset oseb, katere so bile notri, ni moglo več rešiti, in morale so zgoreti. Deset delavcev, kateri so iz tretjega nadstropja poskakali, se je zelo pobilo. Telegrafično borzno poročilo z dnž 23. maja. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................82'10 > > » » srebru...............................82-70 Zlata renta................................................107-45 5°/o avstr, renta.......................................98'30 Delnice n&rodne banke................................... 858- Kreditne delnice........................................ 286'60 London 10 lir sterling.....................................124*85 20 frankovec........................................... 9‘88 Cekini c. kr............................................... 5 • 86 100 drž. mark.............................................. 61-15 Tuj oi. Dn6 21. maja. Pri Maliči: Vinot iz Lotaringije. — Kunz, trg. potov., Dunaja. — Faber, trgovec, s soprogo, iz Inomosta. — Schlenker, trgovec, iz Solnograda. — Trummer, dvorni vrt&r, z Reke. Pri Slonu: Katz in Moosmann, trgovca, s soprogama, : Dunaja. — Radač, trgovec, iz Zagreba. — Schandlbauer inženčr, s soprogo, iz Zella na Jezeru. — Pavelič, c. kr. stotnik, iz Trebinja. Pri Južnem kolodvorn: Termauer iz Zagreba. — Essenko Marija in Alojzija z Trate. Pri Avstr, carji: Schuchardt, vrtar, iz Rotha. Tlnarli so: D n h 21. maja. Janez Goršič, črevljarjev sin, 2 leti, Krakovski nasip št. 10, kašelj. Dn6 22. maja. Josip Nebi, delavec, 42 1., Poljanski nasip št. 50, jetika. — Pavla Mihelič, črevljarjeva hči, 11 mes., Vegove ulice št. 12, kašelj. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanjo barometra v mm Tempo- ratura 1 j Vetrovi Nebo Mo-krina v mm J| 22. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-37 733-21 735-51 10'8 17'0 11-6 vzh. sl. j. sl. zpd. sl. dež d. js. jasno 0-10 dež Prodaja brinjeve suhljadi. ■ n 'a' 0HI'e P Jaz Ana Csillag 5? K ® rH O g ".-J? O ° c S N S® O 2 Ki H ZZ *-< " 2 r2 * o o P« O P*-Q O ^ bo O D- j? s svojimi velikansko dolgimi Loreley-lasmi, koji so vsled porabe od mene izumljene pomade za rast las tekom 14 mesecev zrastli za 185 cmtr. ter poslali tako gosti, da so mi zaradi teže morali izstriči tri kite. To pomado za rast las preiskavah in razkrojevali so najznamenitejši strokovnjaki mediciničnih fakultet ter jo uznali ne samo za po polnem neškodljivo, nego tudi za izborno. Ista pospešuje rast l&s, krepi lasne koreninice in je najbolje sredstvo zoper izpadanje las in izborno učinkuje tudi na plešaste glave, redke brke in brado. Zelo udana Ana Csillag. Razpošilja se v vse dele sveta proti naprej vposlani gotovini ali povzetji. (85) 8—2 Csillag & drug., Budimpešta, Kraljeva ulica 26. Cena lončku: 50 kr., I golil, in 2 gold. z rabilnim navodom. Analitično-kemično preiskali in odobrili gospodje; Dr. Th. Werner, vodja kemično-analitičnega in politehničnega zavoda v Vratislavu ; dr. Lev X>iebermann, profesor in vodja kemično-analitične kr. oger. državne poskusne postaje v Budimpešti, in Jos. Szavcsuk, prof. kemije v Budimpešti. Glavno zalogo v Ljubljani imata: Karol Karinger, «pri knezu Milošu., in Josip Obreza, frizer. 56. Računski sklep c. kr. priv. za upravno leto 1884. Stanj e- | 31. grudna 1883 je bilo stanje . Leta 1884 je naraslo: Po novem ustopu in ponovitvi minulih zavarovani Po povijanji vrednosti Po zopetnem sprejetji, oziroma po preklicanji odpovedbe !! !!!!!!!! ’ Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupni znesek zavarovalne vrednosti Število Zavarovalna vrednost Število zavaro- valnih listov Zavarovalna vrednost Število zavarovalnih listov Zavarovalna vrednost delež- nikov poslopij gold. gold. gold. gold. 91 601 2 980 348 211 973 6 799 613 801 116 243 929 4 845 483 3 085 440 295 050 17 104 8 454 29 26 668 366 22 627 833 84150 10 670 161 91 41340 22 245 142 953 635 27 495 561 3 169 590 305 720 Odpadlo pa je: Skupaj • • • • Po izstopu in nazajvzetji zavarovanja .... Po znižanji vrednosti • . Po ex offo izključbi Po preteklem perijodifinem zavarovanji, kakor tudi vsled požarov 94 929 220 186 124 469 902 25 587 49 391 019 252 63 585 173 924 506 2 685 499 402 5 965 71 1 154 1244 2 774 884 248 970 430 440 1 547 720 326 6 078 7 137 1 429 323 21 615 646 265 19 380 494 3 78 520 17 170 4 204 727 270 585 1 076 705 20 945 384 Skupaj .... Toraj stanje 31, grudna 1884 3 586 8434 | 5 002 014 13 541 21 477 697 81 17 690 26 497 401 91 343 211 752 j 119 467 888 12 046 27 913 322 171 45 895 147 427 105 S. GrospodLeurjenoe. Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupaj Im Dohodki. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1 2 Iznos iz gospodarjenja 1883. leta Rezerva doneskov in premij lanskega leta odšteto protizavarovalstvo 623 026 2 688 83 83 11559 520 338 74 52 814 15 751 10 74 37 062 36 927 01 927 01 11 559 558 327 74 37 3 Predpis doneskov in premij odšteti storni 526 948 5 892 89 28 521056 61 82 923 4 253 85 99 78 669 86 623 41 23 40 581 83 600 308 30 4 Zavarovalne knjižice in plačilo za police odšteti storni 2 820 19 64 19 2 801 45 4 552 88 32 62 4463 70 47 1 03 63 45 40 7 310 55 5 6 Obresti aktivnih stanj tekočega gospodarstva Protizavarovalna provizija 8 358 43 739 20 03 1234 9 740 17 10 9 85 9 602 53 479 22 13 1 107 853 03 131170 19 1564 09 1 240 587 31 Stroški. 1 2 Protizavarovalne premije Plačila za škode: a) Že iztirjane škode za preiskavo in rešitev odšteti deleži protizavarovalcev 293 979 100192 54 89 174 956 193 786 80 65 16 265 5 548 06 25 38 969 10 716 67 81 172 66 172 66 213 926 204 676 47 12 h) Ohranjeno za neodločene škode odšteti deleži protizavarovalcev 2 239 52 2 239 52 — — — — 2 239 52 3 Gotova rezerva premij za tekoče zavarovalstvo odšteto protizavarovalstvo 514 724 2 411 04 52 512 312 52 50 856 15 254 84 74 35 602 10 867 97 867 97 548 782 59 4 5 Provizije Upravni stroški, kakor: I. Centralna uprava: a) Stroški društvenega zbora in od njega odposlanega komiteja, prezenc-denar upravništvenega svetovalstva in plača za ude vodstva gl. b) Plača in drugi sistemizirani dohodki uradnikov in služabnikov zavarovalnice » c) Najemščina, kurjatev in svečava, inventurne reči in druge pisarniške potrebščine, potem inserati, plačilo časnikov, stroški zastopanja prava, doneski za pokojno zalogo zavarovalnice in drugi različni nedoločeni stroški » 7506,66 45868,64 19132,37 30 737 69 7 462 46 37 04 38 237 19 [■ skupaj .... gl. II. Stroški za zunanji urad, kot: Potroški potov, opominovanj in iztirjatev, poštnina in drugi stroški okrajnih komisarjev, stroški zavarovalnih revizorjev, potem ljubljanske reprezentancije in lokalnega agenta, skupaj » 72507,67 14631,86 g 7 Skupni upravni stroški .... gl. 87139,53 Koleki, dohodnine, plačila za pogodbe, prejemnice, podelitve služb in državne skrbi, potem postavni znesek, katerega mora plačati požarnim hrambam na Koroškem in Sp. Avstrijskem 8551,65 Prostovoljni donesek za požarno brambo, kakor tudi druge subvencije, remuneracije in pripomočki 4682,50 101 64 100373 skupaj . . . . gl. 100373,68 87 544 60 12 727 44 68 1 001 577 78 106 478 48 1179 31 1 108 235 57 Prenos ostanka iz pretoklega leta Ostanek računskega leta ... 11 559 94 715 74 51 25 691 71 384 78 11 559 120 792 74 Skupni ostanek .... 106 276 26 26 691 711 1 384 78 132 351 174 C- Bllsincst- Znesek Znesek Rezerva doneskov in premij odštelo protizavarovalstvo . . Rezerva za nedoločene škode...................................... Nepotegnjena odškodnina.......................................... Nepotegnjena darila in stroški za gasite v....................... Nepotegnjene podpore............................................. Pristojbine za IV. četrtino 1884, ki so meseca januvarja 1885 za vinkuliranje imele plačati. . . •......................... Donesek za požarno hrambo, ki sc ima oddati 1. 1885 za 1. 1884 koroškej deželni zalogi gld. 2 763,90 odšteta izročitev & conto............... » 1 000,— ostaje................. Različni zaupniki................................................ Podeljena povrnitev od gospodarskega ostanka, za poslopje zavarovane pro 1883, za leto 1885....................... Namenjena povrnitev za poslopje zavarovane od gospodarskega ostanka leta 1884 . ...................................... Rezerva za kurzne diference: a) od vrednostnih reči zavoda..........gld, 16 679,77 b) » » » pokojne zaloge . . . > 1 459,— Pokojna zaloga................................................... Ustanovna zaloga požarne hrambe.................................. Rezervna zaloga.................................................. Prenesek na gospodarjenje za leto 1885 od ostanka oddelka za poslopja leta 1884............................................ Gotovina v denarnici........................................... Gotovina v denarjih: a) pri šlaj. «Escomptebank».....................gld. 32 221,91 b) pri zaloga zastavnice v Gradcu.................> 30 187.50 c) pri hranilnicah na Štajerskem in Koroškem » 946 829,85 Poslopje zavarovalnice št. 18 in 20 v »Žaklji* (Sackstrasse) v Gradcu breztežno.............................................. Kurzn« vrednost No- minalna vrednost Papirna vrednost: a) srebrna renta z kuponi od 1. januvarja 1885 . od 1. aprila 1885 . . b) lotr. posojilo 1. 1860 . c) posojilo Graškega m.. 81. grudna 1H81 30 000 2 000 10 000 6 000 10 000 500 27 000 28 000 d) avstr.-ogrske bankne akcije e) 4°/0 prijoritete Franc-Jože-fove železnice.................... f) 4% avst. zlata renta . . . g) 5% zastavna pisma, zavoda pismo-zastavniške štajerske hranilnice. .... Tekoče obresti na predstoječe papirne vrednosti .... Različni dolžniki............................................ K letu 1885 pripadajoči delež pogodbinskih pristojbin poterjeni prejem ....................................... Gotovina pri protizavarovalnih družbah....................... Gotovina pri reprezentanciji v Ljubljani..................... Gotovina pri okrajnih komisarjih............................. Dolžni doneski in premije: a) za nova zavarovanja....................... • . gdl. 8 45! b) za zavarovanja do negotovega časa, in sicer za prejšnja leta do inkl. 1883 .................. » 1021 c) isto za leto 1884 ................................ » 1 98i Predpisani doneski za potrebe I. 1885 ....................... Opomba. Inventar , ki se nahaja pri ravnateljstvu, reprezentanciji ljubljanski in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisovanja v premoženje ni več vštel. 0 '> >OT 1 2 3 4 5 6 7 H 9 10 11 ID- Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1883 ........................................................................... Novi doh.od.ki. Izbrisane nedoločene škode in darila iz prejšnjih let ..................................... Povrnitve škod iz prejšnjih let in odšteti deleži protizavarovalcev ................................................ Deleži protizavarovalcev na pozneje določenih škodah iz prejšnjih let . . . • • ................................... Ostali znesek dobitka poslopenjskih deležnikov leta 1882, kateri m prišel v poiabo.................................. Obresti aktivnih kapitalij rezervne zaloge. . . • • • • • • • • • ; • A’j"........................................'. Čisti dohodek hiš zavarovalnice št. 18 in 20 v tžaklju> (Sackstrasse) v Uiaacu............................. Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1884 podal: ^ g& Q12 v oddelku za poslopja z............................................................................ 25 691,71 v oddelku za premakljivo blago z................................................................ > 384 78 v oddelku za zrcalno steklo z.............................................................................. ;_ Drugi dohodki Skupaj Od tega: So se izbrisali doneski in premije od prejšnjih let, do inkl. 1883, kakor drugi nepndobljivi in negotovi zneski Izbrisalo se je od konte-posestev......................:**.••.......................................................... Pozneje potrjene podaritve za škode požarov iz prejšnjih iet t-» -j—r«”"1*'’ kvartalni kondukti............... Penziie, odgojevalni doneski, kvartalni kondukti................................... . • • • • Davek za poslopja in jednaki stroški za poslopja zavarovalnice in za nje ohranitev. Drugi stroški................................................................................ Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1884 ............................. Gradec, meseca januvarja 1885. M Anton vitez Špindler 1. r., generalni tajnik, Franjo grof Meran 1. r., predsednik. Račun se je pregledal in se s knjigami zavarovalnice sklada. Gradec, dne 3. aprila 1885. Edgar baron Ecker-Eckhofen 1. r. (Ponatisk se ne plača.) Dragotin Flitscher 1. r. Franjo Doser 1. r., knjigovodja. Dragotin vitez Knaffl-Lenz pl. Fohnsdorf 1., r., knjigovodja. Janko Hofmann 1. r. 1 135 993 41 324 15 166 70 44 69 3 468 90 45 943 21 9 757 67 61 089 42 385 33 121180 07 1 257 173 48 3 794 02 ioOV 7 999 26 244 10 12 143 81 4 863 52 591 96 29 636 6? 1 227 536 81 Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zulugata Ig. v. K leinmny r & K n d. liani bor g v Ljubljani.