d.i. and CcM GLASILO SLOVENSKE NAR6t>NE PODPORNE JEPNOTE lik, torek, 15. junija (June 15), ltS6 mu «f M«g» pcavMai fsc^agiio« tin, Act af On. 1, »iT, »» Jw 14, lili. m» M. m«, «t u» p—» «m— A* «T OongraM «f Marek I. ma Ta resnica se je pokazala zopet v Hayonnu, N. J.—V tem mestu čaru je jo oljne dražbe. Bavonne, N. J.—Vacuum Oil kompanija je že pred veliko nočjo leta 1924 obljubila, da bo dala svojim delavcem po žtirinajst dni počitnic z mezdo. Minilo je leto 1924, počitnic za delavce ni bilo. Minilo je leto 1926, počit, nic za delavce ni bilo. Letoe je pa kompanija naznanila, da dobi vsak delavec, ki dela pet let za družbo, štiripajat dni počitnic z mezdo za teh štirinajst dni. Kaj se je zgodilo? Standard Qil kompanija je dajala po štirinajst dni plačanih počitnic onim svojim delavcem, ki so delali zanjo že po deset let. Ko je letos Vacuum Oil kompanija naznanila, da dobe oni de-delavci, ki delajo zanjo po pet let, počitnice, je Standard Oil družba priznala počitnice tudi za one rai- I, PO-NAVADNO MEHKI delavce, ki delajo pri nji že po pet let. Kaj se je zgodilo? Med delavci je pričelo mezdno gibanje. Oljne kompanije so skušale to mezdno gibanje ustaviti z vsakovrstnimi sredstvi. Kompanijski podrepniki pridno vohunarijo med delavci in izsle-davajo one, ki so najbolj delavni za organizacijo. Imena teh prihajajo na črno listo. Semintje je tudi kateri delavec odpuščen. Pa vse skupaj nič ne izda. Delavci obdržavajo svoje shode in razpravljajo o svojih zahtevah. Oljne družbe bi najrajše odslovile vse delavce hkratu in najele popolnoma nove, ako bi to žlo. Ker pa ne gre, so se kompanija oprijele sredstva, da delavce, ki delajo po pet let, osrečijo s plačanimi počitnicami. Na ta način upajo pridržati stare delavce na svoji verigi, da se ne pridružijo organizaciji in ne zastavka-jo, če bo proglašena stavka. VstlkT izgredi v čsho- slovaški« lartamaati Izgredniki ao razbili klopi in atole v zbornici. Krvavi boji aa ulicah policija je streljala aa množice in ranila pet eosb. Praga, 14. jun. — Veliki kra-vali so divjali v čehoslovaikem parlamentu zadnji petek in soboto, toda višek ao dosegli v soboto, ko so se izgredi razžirili na ulice in je policija streljala ter Izgrede je jpovzročila predloga žitne carine, ki je bila začasno sprejeta sredi največjega krava-la. Ta predloga je strmoglavila prejšnjo vlado in najbrž vrže tudi sedanjo, predno pride do končnega glaapvanja.' Nemiri ao izbruhnili ob koncu debate, ki je trajala 32 ur in ko je ministrski predsednik Cerny odredil predsedniku zbornice, dk mora biti predloga aprejeta. Socialisti in komunisti so hoteli preprečiti glasovanje, toda niso mogli. Ob-itrukcije so se končno prelevile v splošen pretep in razbijanje o-preme. V kravalu so bile razbite malone vae klopi v zbornici in kosi atolov ao leteli na vse strani. PERZIJSKI PREDLOGI ZA ZVEZKE USLUŽBENCE SE M SPORAZUM BOJ S KOJOTOM. > . Topeka, Kana.—Ko je Ted Klink na Fosterjevi farmi gnal krave na pašo, je zagledal kojo-U' ki je bežal pred pai in se skril v velik zaboj. Pozval je Foster-Jevo ženo na pomoč. Naredil je zanko iz železne žice in Jo vrgel kojotu okoli noge. Na to sta ko-jota potegnila Iz zaboje in far-msrica ga je udarila z lopato po »fcvi. P,i bo se vrgli ns kojota, kl Je bil usled udarca z lopato omamljen, in ga raztrgali. '>HKVa KI DAJE MLEKO. N>w H a ven. Conn. — Prefc-*>r Samuel J. Record, ki predava na gozdni fakulteti univerze )ale, se je vrnil Iz Brltskega Honduraaa in Gvatemale. On 'zi«vlja. da Je Um odkril drevo, Opusti mleku podoben aok. ¿»'o mu je dal Ime "kravje dre-VoSok je pokueil in ima prijeten okua. Gr*ki haaditl ubili 7 eeeb la ed-oeeM II RuiHJenev. At«ne, Grčija, 14. jun. — Telia Unditov ja včeraj na aamot-"-fn kraju napadla avtomobil. k> j' votli lš milijonov drahem 11 Aten podružnici gržke drUv-* »>anke v Janino. Roparji eo ubil, sedem mož v avtomobilu — temi tri žandarje — in od- Kdo je kriv nalivov? Akitkit pravi Donnoll Vremenski napovedovalec trdi, da je koiizi ja vročine in mraza povzročila zadnje neurje. Deževje bo menda nagajalo še dalj Chicago. — Dve silni nevihti, ki sta zadnji petek in nedeljo nalik utrganju oblaka pridrli nad Chicago in mnoge druge kraje po Srednjem zapadu ter povzročili ieš smrtnih slučajev imata iavor v Alaski in Kanadi, kakor pravi C» A. Donnell, pomožni meteorolog na čikažki vremenoslovski postaji. Valovi vročpga zraka z juga so tam ko-lidirali z valovi mrzlega in posledica so bile električne nevihte in plohe, viharji in ponekod mali tornadi. V Kanadi je bilo zadnji teden tako mrzlo, da je v Mani-tobl zapadel sneg. Donnell meni, da deževno in razburkano vreme lahko traja že ves ta teden. Paniki poslanik ia priial v Mshiko i lažjo Generalni kdnzul v New Yeeku je objavil fotografiran dokument, ki dokaauje, kaj je dalo povod mehiški vladi, da je iagnala škofa Caruano. New York. — Skof Caruana, papeški poslanik, kl je bil v zadnjem marcu poslan v Mehiko, je mehiškim naselnižkim uradnikom v Nuevo Laredu navedel v pismeni prošnji, da je po veri protestant, po poklicu učitelj, da ne govori drugega kot angležki jezik ln da potuje v Mehiko le kot turlat. Na podlagi te izjave je dobil dovoljenje, da lahko gre v Mexico City. Tako izjavlja mehiški generalni konzul. Ellas v New Yorku. Konzul Je obenem objavil foto-grafični posnetek aplikacije, katero je Caruana podpisal, ko je prosil ga dovoljenje, da ame potovati po Mehiki kot turiat. Konzul izjavlja, da je to pojasnilo potrebno radi tega, ker škof Caruana zdaj trdi v zvojih intervjuvih po Združenih državah, da je mehiška vlada vedela, kdo je on bil, ko je prestopil mejo. Jtohiška vlada je škofa de-portlrala, ko je dobila dokaze, da je prišel v Mehiko sleparskim potom in z nafnenom, da bo huj-skal verske fanatike proti vladi. ALI JJS BOG, ALI GA NI? Q tem vprašanju bodeta debati' rail teistično in ateistično ,' društvo. St. Paul, Minn.—O vprašknju, če Je Bog ali ga ni, bodeta debatirali teistično In ateistično društvo, Pr. Arvid negs teističneja društva, Je jel debato s Freeman fopewoo dom Iz New Yorka, tajnikom Društva za napredek ateizma. VLAK SKOČIL *AZ TIR. Sedem poškodovanih. Težke V pralnicah. , ao izpoetavl New York, strokovna uni vila poročilo o lavk v Industriji lu. Statistika .pokasuje, da •srečijo le v indi nesrečijo tudi »se zdi, da ni *r pravi, ak ponos število hišnic ia v restavracijah obleke. Naji delavk je med delavkami, Vi hižah, pravi 4n nevarne, ženske ali pa se težko poj zaradi njih z1 prečijo. V pralni nesreče, ker strojih. Delai restavracijah obrežejo • st njami. Take zastrupe ali veliko ča^a, da lavka lahko zop živčni aiatim dostikrat trpe* jo. Njih živčni nek. Odškodnina prejemajo del njih mezde ao tej! - ženska je aesta-»rečbah de-drugem de-Umiva, ker te ne pone-i, ampak potnem delu, ki Poročilo precejšnje ivk. ki delajo ^čistilnicah sa ponesrečenih iniziranlmi hišnic dela v ki so stare ia so stare stsrosti in ozdravijo ako pone- idovrše resne ke delajo pri [ki delajo v Ičičarnah se aU pa čepi se dostikrat |o in vzame irečena de-deta. Ženski , da delavke i preatraši i dobi au- valika, kl jo kajti tudi akl zakon, da bodo tovarnarji In podjetniki veliko bolj pazili na varnoatne naprave. Predvaem Je pa treba izdatno povišati od-Ikodnino, kar pomeni, da bodo tovarnarji in podjetniki plačali več v odškodninski sklad, kot plačujejo zdaj. Hoagland, Ind—Na progi žo-l - . „ leznice Grand Raplds * Indiana SraziHJa IZtlOplM je akočil raz tir oaobni vlak. Stl- . .. ri vozovi ao ae prekucnili. Ra- «H^Hi njenih je aedem oseb. Ena izmed njih je poškodovana težko. Iig^i tllit «tejMl 1 stavka radarJav il la Indnetrijaki podjetniki Izgubili v maju 145 mttl-Jonov dalarjav. Vlada bi rada videla, da kt rudarji "navali, čajo atavkatr, toda ne more čakati. Jiendoa, 14. Jun.—olj trpe indu-strije aukna, ladjegradnlštva, strojništva, kovin, kavčuka in o-buval. Baldwlnova vlada bi najrajši videla, da štrajk propade sam odsebo, to Je da ae rudarji naveličajo stavkati ; po mnenju uradnih krogov ae to zgodi zredi julija. Ampak vlada nikakor ne morg čakati še meaec dni, Čeprav bi imela zagotovilo, da rudarji rea ne morejo vadržatl dalj kot toliko čaaa. Ako atavka traja ce. lo poletje, bodo britake induatri-je docela uničene. Iz tega razloga je Baldwin aklenll, da prapuatl parlamentu, naj debatira o aituaciji in krlai kollkbr hoče. Dafbata ae otvori Jutri. tMI.*^ Ml mS v _____14. jian. t— Sovjetski centralni Javrševalnl odbor Je zaključil, da ae koe ukrajinake republike rezervira aa kolonizira-nje židov, ki bodo imeli tamkaj avojo avtonomno republiko. Vlada namerava tamkaj naaellti najmanj 26,000 židovakih družin Iz drugih krajev Rualje. Zbornica je eetala pri svoje» zaključku.—Ta trma najbrž povzroči, da satane pri starih penzijeklh določbah. I Waahingion, D. C^-Prav malo je izgleda, da bo sprejeta nova penzijaka predloga v tem kon-greanem zasedanju ln tako povišana penzlja federalnim uslužbencem. Zbornična penzijska predlogs, s katero se strinja predsednik £oolidgs, določa, da uslužbenci prispevajo po tri in pol odsiotks od svojega zaalužka v penzljski sklad in dobe kot maksimalno letno pcnzljo le tisoč dolarjev. Senatna zbornlžna predloga do. loča 4 odstotke od zaslužka uslužbencev v penzljski sklad, za kar pa dobe kot makslmslno penzijo po tisoč dve sto dolarjev na leto. Zbornica nI Izvedla zaključka, kakor je to storila po navadi, da je odklonila senatni sklep, pa Je zahtevala konferenco, ampak o-stala Je pri avojem sakl lučko. Do tukaj Je stvar dozorela in ne gre več naprej. Da Je stvar dospels do mrtve točke, je kriva Bels hiša. , . Veliki Izgredi v Pragi. Dunaj, 14. jun. — Kakor Javljajo iz Prage, je bilo okrog 60 policajev ln dvakrat toliko civilistov ranjenih ln nekaj oseb u-bitih v krvavih izgredih v Pragi, kl eo zadivjall zadnji petek. Iz-| gredi eo se izcimlli Iz komunističnih demonstracij proti novim carinskim priatojbinam na kruh. Komunisti so raztrgali ulični tlak In iz opek ter kamnov zgradili barikade. stavke. London. 14. Jun. - Uradno poročilo se glasi, da Je bilo v teku generalne stavke v Angliji aretiranih 1740 oaeb. od teh 4*3 v Londonu. Policijeka aodltča ao obsodila 688 aretiraneev aa <*e-name ia 10* na zaporno kasen. V Izgredih je bilo ranjenih 210 ia 77 civitiatov. . protifašietevskl Izgredi v ženevi. ženeva, 14. Jun. — V teku tu-' kaJšnjih socialističnih demo* stracij ob obletnici umora itall-j enakega socialističnega poslanca Matteottija je tp-išlo do IJutih spopadov s fašlkti. Policija je a-retlrala več ifalijanakih fašistov, kl so v diptomatični službi ligi narodov. V sled teh aretacij mor da pridejo mednarodne kompli kacije. Fašisti ao napadli socialiste. ko je neki govornik rekel, d« je Mussatlni morilec. Brraeovs hči kandidirala in pe- Miami. Pia. — Mrs Ruth Bryan Owea, Hči pokojnega fun daman tal ističaegs voditelja Bry| ana. je zadnji teden kandldlraU pri primarnih volitvah za kon-gManico na demokraUki listini Dala je formalno dveletno obvestilo. Apaaija bo najbrž als-dila In laarda orgnnislra avojo lastne «liga španskih naro- ženeva, 14. Jun. — Brazilijrf je Izpolnila svojo grožnjo. V soboto je njen zsstopnlk dostsvll tajništvu llgš narodov uradno obvestilo Izstops iz lige. Ker mora vsaka država, kl hoče Izstopiti iz lige, nsznsnltl dve leti prej, bo Brazilijs prenehala biti članica 18. junija 1928. Lendea, 14. Jun. — Iz Madrida poročajo, da ftpanija kmalu IzatopI Iz lige narodov radi tega, ker ni dobila stalnega aedeža v avetu liga na zadnjem zborova-nju. Kakor poro/ajo, namstava španaki diktator Primo Rivera ustanoviti "ligo Apaaaklh naro dov," v katero upa dobiti špan-ake republike v Južni in Srednji Ameriki. POroč« valeč pravi dalje, da Je grožnja izstopa le KI-verov manever, s katerim misli diktator prielllti voditelje lige na ugodno rešitev maroškega vpratenja. Španija ostane v ligi, ako dobi tangter v Maroku, Offles ef STEV REPUBLIKANSKA STRM«* I 1 ILUHOISO $[■■ N^ REVOLTE Demokratični polltišnrji ae že vesele v pora. — Vaako kretnjo republlkanakega kandidata Smltha larabijo aa napeljevanja vode na avoj mila. Chicago, III. — Demokratičnim političarjem je znano, da ao farmarji v Illlnolsu Jezni na administracijo, ker ne stori, ničesar sa odpomoč farmarjem. Illlnojskl farmarji se Še spominjajo, kaj je predsednik Cool-Idge govoril v Chlcagu. Senator McKinley, ki se Je poganjal *« kandidaturo na republikanski Usti, je Izgubil volilno bitko pri primarnih volitvah. Nomlnaci-jo Je pa prejel Frank L. 8mith, kl Je na svojih shodih prlpove-dovsl farmarjem, da gre Me-Kinley čel drn in atrn s predsednikom Coolidgem. Odkar je Smjlfc zmagal pri primarnih volfvah ln prejel nominacijo, Jo Daaal ahHIh v aaarjas pa šel v Waahlngton ln tam aaj-trkoVal v družbi predaednika Coolldga. Ta dogodek pa adaj pošteno larabljajo demokratje in kažejo na Smltha, češ, da Ja prijatelj Coolldga. Demokratični kandidat Bran-nan adaj hodi po Illlnoiau in ob-država ahode med farmarji, pri tem kriči i HJaa aem aa Hauge-novo poljedelsko predlogo." Tako begajo eni ln drugi pro-fesijonalni polltičlrjl farmarje aemtntje. In če bodo farmarji izvolili demokrata aa aanatarja, al bodo toliko pomagali, kakor če bi lavollll republikanca. Ako bi pa lavollll republikanca, bi ae pa njih položaj ravno toliko la-boljšal, kot če bi lavollll demokrata. Dokler farmarji alede klicu profeaijonalnlh polltlčar-Jev starih atrank« toliko čaaa bodo čakali zaman na kongroeno odpomoč. ENAJST IWH P*) NEDOLŽNEM V ŽAPORU. Detroit, Mich. Tu ao aretirali rszvažalea atiek« James VA wardaa na obtožlio, da je ukradel tovorni avtomobil. Poroštvo je bilo deiočeno na pat ate do-larjev. Ker &1warda nI Imel denarje, je moral do obravnave aedeti v zaporu. Ko Je prišlo do obravnave, ee Je pokazal/», da Edwarde aedi po nedolžnem. Sodalk ja JaJavil da bi ae v takem slučaju ar »meša Izdati za-povelja. SOCIALISTIČNE KANDIDATURE V WISCONSINS . mmmp , ' Milwaukee, Wia. — «Delali-stična stranka v Wisconainu Je v nedeljo nomlnlrala Hermana O. Kenta Iz MItwaukeeJe évojlm kandldštom za goveraoria. lijon dolarjev. Voda je ponekod odnesla moetove In cele aakaija železniških Urov ter a te« pa-rallairala železniški ln avtomo- bllakl promet. Najbolj Je prizadeto meato Rockford, kjer ja padlo 4.41 pal-ca dežja v manj kot dveh urah. Malone vae meato Je bilo poplavljeno In okrog 800 družin Je moralo sapuatlti avoje domove. V Južnovanodnem delu meata Je voda na ulicah bila 10 čevljev viaoka. Silna ploha Je zajela na tlaoče oaeb v avtomobilih na ceatalv ln piknikih V hohtahr Val so bUl premočedl do kože. ¡PREJETA PROLOGA PROTAMINE DELAVCE? Senat Je predlogo že sprejel. — V kongresni zbornici ja pa še na koledarja. — Tarej je le dvomljivo, ako postane aakon. VVaahlngton, D. C. — Senatni juatlčnl odaek Ja prav toplo priporočil odškodnlnako predlogo za prlatanlščne delavce aenatu, da Jo sprejme. To prlperočllo Js učinkovslo, da nI bilo o nji dolgih drbpt, ampak je Mla hi tro sprejeta. Odškodnina Je U-ko visoka kot sa fsderalne asluž-bence. Uprave odškodnlaskegs sklada bo vodMa odškodnlnaka komisija za federalne ueluŽbcn-__»am ce. V aklad bodo plačevali podjetniki, za katera delajo prlata-nfščni delavci In delavci, kl po-previjajo ladje. Senator VValsh ae Je potrudil v senatu, da Je bila predloga hitro aprejeta. Itavnotaka predloga Je pred kongresno zliornlco. Zbomlčln justičnl odsek Jo Je že sporočil r.born!cf, a zbornica Je sklenila, da prida na kalendar. Ker predloga nt prišla takoj na raepravo, ampak Je bila odkazana, da ae poatavl na koledar, Je dvomljivo če bo v sedanjem zaaedanju sploh še aprejeta. HTAVKA PRI CARUmCNKM LISTU V CHICAGU. Chicago. HI. — V Chicago Izhaja cariatlčnl liat 4RuaSky-Rss s v let*. Stavci pri tem listu ao zaatevkali, ker jim Je upraviUlj že itak nizke mezde še hot«-1 znižati. Pet la dvajset dolarjev Je minimalna mezda aa teden pri tem listu, medtem ko «nilska minimalna mezda sn*«<< 168.06 na teden. Upravitelj tega earleCMneya lia ta je dobil stavkokaae la New Yorka In pla*e jim le dvajset dolarjev na teden. Nlbše teh mezdnih sužnjev ae uvida! ALEUTSKI OGNJENIK IZBRUHNIL. , . ( ordeva, A laska. — Kanaga, ognjenik na Aleulakem otočju, Ja pr|čel bruhati iz aebe. Moštvo obrežne Indije "Unalga," kl je dospela semkaj, Izjavlja, da Je občutiti v razdalji več milj, da vegetacija gori. ZO.OOt let stara HeveAks iobss Js. Gibraltar, 14. Jun. — Gdč. Garrod, članica francoskega arheološkega društva. Je v soboto izkopala nedaleč od Gibraltarja lobanjo človeka, kl Je živel pred najmanj 80,000 leti. lA»benJa pokasuje, da je bil njen lastnik še mlad, ko Je umrl. Raziskovanja ae nadel le je jo. Pravi, da iiT^HH New Yš*. - Apanaki kardl. nal Caaanova, zentlra govo kri firitUlrai „ je, da ima preveč ivobode — in to ja ae-ln "Jako alabo TM Ijeval kraljevski atopnlk Ipanake reahoije T ne ame ženska aama na faito. To.Je atrašno, če gre lenaka aama na ceato! Ampak Je dodal kardl-nal —^ta nesreča ln atrahoU prihaja tudi v Španija. Boleaen žensko svobode okušuja vaa avet In - pomislite, ljudi« božji 1 — tudi staro, aveto Španijo f Kardinal Caaanova ja na potu v Chicago, kjer ae vrši evharU stični kongrea. Ko je reparter vprašal kardinala, če mu Ja znan "zločinski val" v Chlcagu, Je dejal, da ne ve nič a tam. Bdino to ve, da ao v Chiaotfu največje klavnice na avetu In da ae tam vrši evhariatlčnl kongrea. And that'e thatl PO DNEVU ZOBOZDRAVNIK. PONOČI PA ROPAR. Plttsburgh, Pe.-Meatni detektivi ao aretirali dr. Paul Lowe, kl Je bil po dnevu aoboadrav« nlk, ponoči pa vlomilec. Obtožen Je, da Je ponoči oropal veliko zoboadravnlkov. Nikjer ni vaa! drugega kot alato. Ko so detektivi lznenadUl dr. Lowa v njegovi aobl, ao nežjl lonec za taljenje kovine ln kakšnih pol tucata koščekov zlaU In ara-bra, ki ao kockaatl in po dva palca veliki. Lowe nI hotel povedati, kaj Je nameraval napraviti a zlatimi kockami. Dejal Je, da prihaja iz l*>gata družine, ki ae Iše Lowell in prebiva v Seattle aah. ■ ■ ■■■ , J Tožba radi papeževa alike. > Chicago. — Kvharlatičnl kongres Je izzval prv# tožbo. Dve tvrdkl se tožita glede vprašanja, kdo bo Imel pravico prodajati papež«vo aliko v teku kongresa. Guy C, lienneeeey je v aoboto aahteval na aodiššn "indžunk-žen" proti Kobertti McArthurju, češ da zadnji nima praviee i>ro-dajati papeža, ker Ja on prvi dobil lo pravico. McArthur pa trdi. da Je on edini v Chiaagu, kl Ima originalno sliko pepela, katero idej razmnoži in nihče dragi nI* ma pravica prodajati ta aliko. C sufcen jstva ie razbilo staro i ko a»njea¿a¡d. bradljami nlja pravi, da jo ProsveU smeši, v resnici se ffe najbolj smeši GLASILO SLOVENS« WA1QDW« PO LASTNINA HM) V KM »Kl WAPPUI PMWQWf J—WOTS One oflaaov po deewimeeu Eokopioá ss ao Nsroteln« Zanjeas drfave VO fMO. 1 Nsslev Ss m fcsr taa stik s Mst«ai "PB08VKT A" sss7-ssso. Ul gibanj katoliške serkv^ stopili na etran vlade in zahtevali od Calleaa, da pošlje odprto pismo nadškofu Meh&e, v katerem naglaša njegov namen, da strogo uveljavi vse sakone glede cerkve in nastopi proti vsem, ki L»i se mu zqpersUvljali. ^"VOUIN PU!" . ^ (Nation.)1 Prohibicije ae jp a vso silo za-1 -THE ÊNL Or,« W ». Ovmš by tbo ; Bazleill gH Je Joae Miguel Jejaraaou —^- Kdor hoče do>ro razumeti se- lu, jih je lignai it Spemje in Ä V Mehiki, zlasti M njegovih 17*M¿ ratee <*i katoliški cerkvijo KSidstvoib, kateri ga kakor nadaljeva- je zaplenil náih laáttlno. Tudi predsednik L» rdo Aé Tejada Je na enak način izgnal tüje jezu i 'líKMBER ol the federated puchs" Dstssi Vokisasl« ». P'- m - I rirfr» 4s vssi Is s lesi dnevom »etsSls aaretaiaa. Poaovito If prav«Case*| buns as sstevl Ost. - 1829, ko ao Sc odločjli okupirati poslopje fUlbinskegá'inisijona i» zapleniti cerkvene* sklade, ki so bilí nabrani Va delovanje izven DELAVSTVO ZAHTEVA 8KBAJÔANJE DELAVNIKA. * % nt Hi« nje in napredovanje razmer, ki te iz Mejile leta 1874. Pi*o gi-obstoje že od leta 1521, ko so Jbanje, da seodvaa^ezemlja od gpanci pod Cortezom premagal cerkve, Je Aričelo v Mehiki leta ccqarjs Montezuma, mora pred- *------ vsem poznati zgodovino Mehike in drušabni razvoj mehiškega ljudstva. Razumeti' mora pre-učevalec tudj prizadevanje mehiškega naroda, kateri stremi za izboljšanjem gospodarski razmer, in vpliv ameriških živ-Ijenskih standardov na Mehj-iane, ' Mehfeani ao pred invadiranjem dpaneev imeli svojo lastno vera, hvojo visoko razvito umetnost, ~ Skrajšanje delavnika je danes parola organiziranega _ ___________ delavstva. Delavstvo prihaja do spoznanja» da je treba I ¡^J ¿gove in svetišč Vzelo »krajšati delavnik, dh se uvede v industrije enakomerno je precej Časa, predno je papjž obratovanje in odpravi saj del stalne brezposelne delav- P^ ske armade. Odkar je minila svetovna vojnajfi je faid» & atrija uredila produkcijo za mirne čase, je vadno gotov L n §p™ka duhovščina zavze-odstotek delavcev brez dela. To pa niso boki! ali leni de-| mali Mehiko in rušili ^veličastne Največje nevarnost je le v tem, da se mogoče izvoljeni rte bodo izrazili tako, kakor zdaj obljubljajo ljudstvu. Mokraški politi-1 čar j i vsekakor govore precej "mokro." Nekaj stare hinavšči-1 dežujejo na Ameriko, bo enkrat! ne je tudi šlo v političnih razpra- dovolj, je rekel Andy Qumn vah glede prohibielje. $podobik> bi ae, da tudi njegoV Najhujša posledica prohibici- prijatelj Mussolini vrte kakže-je je binavščina, katera se je a genček. prohibicijo rodila. Beli jug jc ,£. z vsemi štirimi za prohibieijol Ni lepo, toda resnično. Inala v politični vrtinec. Pol zato, ker ve, dar s prohibicijo je Brisbane piše, da ameriško vsgiedu države New York je sle- prepovedjo vživati pijačo za, delavstvo bo kontroliralo vlado, dilo ducat držav, ki izdelujejo morcu, dočim;-beU gentleman jd» kadar bo im«o več pameti ka-načrte aa volilni boj. Ta boj naj Je svobodno, kolikor hoče. Tudi kor je ima sedanji vladajoči raz-bo dovolj ali izgubljen, samo h» »everu sp oknÄja, kjer pri- red. fcCe bi imelo danes več pada je boj med mokrimi in suhi- baja ista nevarnost. Vsak wash- meti, bi bilo delavstvo že danes mi Vsa druga vprašanja ao po- ingtonski časnikarski poročava- na krmilu, stranska. Prohibiclja je postala leo prav dobro ve, da nekateri Ce bi se delavci toliko brigali politično in družabno vprašanje, goreči suhaški apostoli prav žej-ka svojo politiko kakor se za-1 Mnogo uglednih ljudi bi raio nö BMJ*o hitro nehajo „imajo za aportne igre, lahka videlo da prohimc ja ni tako opravljati v kongresu proti vina ter avtomobil, in prej za vano vprašanje. Oni so upira- Prohibiciji. Znano jim je tudi, politiko kot za vae drugo, bi lah- jo, da bi bila ¿rohibicija polltič- U* »J Z*^!^ iS^l* ** ,meH V8*k €voj avto' no vprašanje in da se državljani K^i1'*! stavno pivo in vino in vsak dan Din napram za krajši zavzemajo za bolj važna zel° W in takorekoč stebri dve uri V€Č čaga za ba8eba„ Mehike. Dna 25. juOija 18W st'anke se cepijo in j osemnajstega amendmenU,^ v | prize fight jn magari za biko- bil namreč Izdan dekret za raz-lastenje cerkve, kalf je namreč vi dne 32- novembra je odpravljal vse icc, ki jib Je uživa-Duhovni so bili zakoni in so polj krvavo versko je še poznala zgo- vojno, do vina Predsednika Lerdo de Tejada in Benito Juar^z sta mogoče najbolj ugledni osebi Iz zgodovine družabne prenovitve v Mehiki Njuna zasluga je v1 veliki meni, da so bili sprejeti takozvani ry formni zakoni leta"1859, kar je bilo dve letji po sprejetju ustave. Ti zakoni ao dbločali naredbe sa zatrtje vaeh tamostanov in po n^h podana praVjca samo posvetni duhovščini,' di Še sme obstojati v Mebiki. Ra^notega leta Je bilo spešjeto doVdljenje ¿a oi središče ^ ^^ pokopališča so po stala posvetna, to Se pravi, vlada jih je. vjcla diifiovščlnl ji cerkvi. Verski pra^hikl so b(l odpravljeni in vladnim uradni kom je bil? prepoivčdano, udelf-' ^terih^erfkih ob- ynikom K>a {e bilo u Uma sprostorih ievati redov., kaz^o se flttftlllT I ¿ARAQMCT Faii je na pabadu. Papeževih Žegnov, ki te dni kandidati So izvoljeni brez ozira fv^ih ^ A^0 mibo]> borbo. na njih zajduge in sposobnosti «brnae kapi jiice. Nobenegaspo- Edina priktna lavest je, da ter brez o7ra na principe kandi- ameriški delavd " I »anle A P-ajajo ,Pa,e, daboMimiallmo d^ugaU pridigajo mod suhači; vse-1 Kazimir \ (razkazuje škofu Aa ¿Artvr*« nv v do-I kakor imamo rajši takega mok- sedmera čikaške čudesa in ga Mifrtt Žolen^o «tare in Z rača kakor je Hill iz Marylanda, pripelje pred klkvnice): «Vidi-d^L ^Sl Ce skun^ ki napada prohibicijo, kakor pa te, prevzvišeni, tukaj so na*e grešnikov osvoji PennHylvanijo, doktrino, pije pa drugo. dan 1W ^^v m 1W dapodpira mokrega kandidata, Vsak mokrač ne zasluži pekla, republikanskega prijatelja "Bil- pa tudi vsak suhac ni khia^ g ^i^es^rtil pn Z\ lyja" Vara proti suha^kemu kan- Tudi bi ne napravili posebne ko- Z 1: l P ' didatu njih lastne stranke, se risti, če bi šli v te detajle. Tudi in nova resnost v politiko. To je vse preveč imen v tej kampa-] je namreč vsaj na SUnaj zname- nji.za in proti.^ Mokrači očitajo, nje, da prihaja nova poštenost da je b^a prohibipija vsiljena,HP^M in nova resnost vpolitiko. ToUuhači pa pravijo, da so mokra- »tava na luni? pokazuje', da je vsaj eno vpraša-lči nemoralni. Prppagatorji pro-nje, katerega v 'politiki smatrajo tiaalunske lige so oči vidno zelo t kederpaN državljani za resno, namreč da maki gledali ^ to, kateri zako- Dragi K. T. B.! G. Trunk rad ga političarji stavijo višje kot nodajoc pije; njjm je bilo glav-1 poudarja, da se v Žarkometu stranko samo. Želimo pač, da bi no, kateri glasuje za prohibicijo. skrivamo in da noč#mo s pravi-bilo to vprašanje drugačno, ali Ni bila težka nalop pregovoriti mi imeni na dan. Zakaj Trunk ne dobro je, da je vsaJ,-to, ki razkra- ljudstva, da je Volsteadov zakon Gbrca tudi onega, ki se skriva ja stari tradteijonalni stranki. modra postava, toda *uhači so že p^j- repkom "n." v brezplačnem Vsekakor je velika pevarnoat, vprašali za odobren je st^niljon- dnevniku, ki izhaja petkrat v ko*sb pri .volitvah upošteva sa- skih skladov, sanw) da bi lahko tedhu? Ali je morda on sam mo eno vprašanje. Vprašanje preganjali tiste, ki so imeli skri- tisti 4ln"? — Trunkova kompa- obleke ka-Por/írija Ulaza, Uvel, ampak so sdravikrepki in marljivi ddfrvcl, ki bltjjjg. Jfi^ffig*. radi delali, pa tte dobe dela. zneJe ^ pogtavljall na te razvf- Nove iznajdbe, ki patvftfjajo čudežne stroja, počen ju- lina stene rimskih cerkvs. Mf-jeio produkcijo in opravljajo delo, pri katerem je bilo z* like in sobe so katoliški Spanci ¿¿¿h Üvii Ä jU.^— Hrol I&*ggu+£3S* To H pi ne vrši samo t «ni industriji, ampak v vseh. Mehliwle p, kr.till kar m d,-Tako u danes brezposelna delavska armada rakrutiro lil belo. v*eh industrij. Kolikor ve« strojev rabijo podjetniki v Cerkev Je .portal« industrijah, toliko v*ja postaj» ta bmpe^ «d«. ttSXTÄÄ Razbijati stroje, ki vrle delo mesto ljudi, bi bila vel>-1 tvA 8 p^uj^no tlako »o lju4 ka neumnost Prvič bi rasbijanje ln pokvarjenje strojev ,tvu ukazali, da postavi cerkev mltal« produkcijo; drugič U pa delavd morali izvrševati v vsaki vasi; iwisiim.so Jih daj,-naporno delej, ki ga izvršijo stroji. Iznajditelj je izumil «¿j^jj^cffifit stroj, da koriaU človeštvu z olajšanjem dela ln pomno-T"^1zl Rim^Vsa 7,l«to titvfjo produkcije. In »rebro »e Je »bralo v cerky i 1 Slaba lastnostnadomeščenja MR&Cf W ni» je, da se v današnjem goapadarskem¿istemu prolzv»- lndv^et mUU0B0V aotarjavl M« , . >nr .. '!«• več blaga, kot ga konsumira trg. To se pa dogajaL|,u v flamo «nem letu. v trah « Je naMo^U vlad«, kakor lib,-zaradl tega, ker aa v današnjem gospodarskem sistemu stoletjih pa so nabrali po cerk- »»J» i Peta- ne vršita blagovna produkcija in distribucija zaradi ljud- » 11^ ™^'tvia 5ÄÄfc ^ skih potreb, ampak zgolj zaradi proflta. Podjetniki ta^ fc ^Sk^ ^Lv vii jo torej v prvi vra« korist od strojev, ker ppcenjujejo M#h|ke je Wo vgtko Ieto ^^ Inovljenl samMtaniibo v»o M«-produkego ln Uko množe dobiček za podjetnik». Delav- Duhovnik j. moral prej ^DutaÄjiiposeUbfc stvo ns drugI strani p. mora misliti, kako se naj ^ S stroji, da bo tudi delavstvo 04 njih imelo koristi. Ker^Ä! teile i« razmere v Mehiki obupne, le. Manifeat je našfi odmev po ljudatvo js v strahu pred krvo številnih delih Mehike. Dočim so lotno duNovščino rimske cerkve neksteri šk^l protestirali in ae padal« v fauatlčkiost in pobotnja- saperaUviU zakonom, so se d ruško nspetost, dočim je cerkevUi uklonili; precejšnje Število postala najmotnajša oblast vse jih je tudi edprto pokazalo svo-Bp)e* Cerkev je v resnici po- jo protivlate atallšše. Škof Za-stsl« lastnica vsega, bogastva, taU v HuejnUi se je sop^rsUvIl kontrolirala Je ljudsko mlšlje- Uabonom in potval avoje Movči-aje eo ga prijeli. Je m »rsls ukloniti katoliški dubov.l^j^ dt ¿Mtfk sodišča nima- jo pravice nJega »oditi, temveč. v>ii»>lj napreden monarh.,da je on padloSen cerkvenemu kar jih je Spanja kdaj Imela. Je I tribuna!o. Drugi škafi pa. slasti nimaU ti dve strsnki I lupino. Kadar je nag. raste zelo ves ligin harem, določnega političnega sUJišča, h|Ut> T|krftt je ^ehki ^."l f razen da se zoperaUvljaU druga y ¿^u pa dobi novo lu- V kapitalu nekaj ' drugI in se ji jeni priataši bore sa ij|Q w je dovolj ^^ M ^ u Waahingtona je javne sluibe. V^rok, da jejP«>-Lano tek)> To ^ ponavlja. na veat, da so zaprli ejW»J S. Zemeljska doliina je dalja- prvo kongregaciMo ^^ d°v^TeTi e "SnSTliSi v» ^ kroga, ki ob- kaUro «haja PJ^J^ prisUŠi nišo bili psMHISpMMiai o (]A|žinj up|dno «jftl. WU do-J »iaU^«. AVto* ni htev v današnji druil»i C* m> skrajšuje deUvtff^aa, si de- bu ^ Mlt Ktr „„i^ u tpr ^ lovstvo Isboljiuja ivoj goa|MMlarakl poloiaj ln poataja go-[jeauitJe usUvljall ajegovema de-1 cerkvenih vo. Tam, kjer so js hranil s surovimi koreninami in ga je solnce tako obžgalo, da ga ni bilo več ti oziroma »«boljšati I J jati pa o zdravljenju in zdravilih se srčno napako ne spada v *okvir tega članka t to je in oeta-ne stvar strokovnjaks zdravnika. — "Zdravje.- * Krščanstvo jo storilo veliko uslugo Ijubesni, ko je is nje ns-pravilo greši. Isttjučilo je isa4navztfnost sko od duhovništvn. Boji se je.fniv,OCBOit •Kaže, kako neto Je nevarna. Ponavlja s svetopisemskim propo-vednikom:{ "Ženske roka so podobno k>v6syim mrežam, laqueua venatorum." — Opossrjs nas, naj ne stavimo nanjo našega u-panje: MNe opirajte se ob trs, ma na sebi še izdržala. Vnetje srcu. Vsako polovioo deli zopet ledvic že v gvojem akutnem sta- gtena na tzv. prekat in preddvor, ki ju med seboj spaja nekako za prst široka okrogla odprtina. Iz irta izhajata dve veliki žili, namreč aorta ali velika odvodnica, ki se odcepi iz levega prekata ter služi takoivaoemu velikemu ali perifernemu krvotoku, in pa pljučna odvodnica, ki izra-iča iz desnega prekata \er odvaja kri v pij UČa. V pljučih se namreč krvni plini, to je kisik in ogljična kislina, ismenjajo. Kri, \ ki odide po aorti iz levef* prekata v vse najrazličnejše organe, nosi s seboj kisik, ki lim ga (kot neobhodno potrebno hranivo oddaja ter se potem vrača brez kisika, a zato napojena z Ogljič-no kislino, ki jo je prejela od organov. Ta kri torej s periferije »C zbira v obe veliki žili, kojih ena prejema izrabljeno kri iz gornje polovice telesa, druga pa iz spodnje; obe se izlivata v des-y preddvor, ki iztiana svojo, kar zor rečeno, z ogljično kislino preobloženo, torej sa prehrano nesposobno kri v dejjni prekatf odkoder dospe, kot smo še slišali, v pljuča. Ko je ta kri v pljučih oddala ogljično kislino v zamenjavo za kisik, se zbira v pljučne odvodnice, ki dovedejo v levi preddvor; od tu dospe skoz! levi prekat v aorto 1* na periferijo. Na odprtinah, ki votejo preddvor s prekatom, pa tudi na mestu, kjer se odcepi aorta ozir. Klavna pljučna» iRa o£ prekata, * nahajajo tanke, kot "polmesec zaokrožene kožice, tkzv. zaklopki njih naloga Je zelo važna. Služijo namreč kot nekaki jezovi proti prevelikemu navalu krvi, k> pride iz preddvora v prekat, °*'r. iz prekata v pljuča ali periferijo. Dokler one brezhibno funkcijonirajo, se vrši krvotok v »KjlsiHem redu; ko pa obole, se precizno ustrojstvo začne ru-izjavljajo se ket^prl vsa-■«n stroju okvare In rtiotnjave, Ji značijo vodno rastočo osiabe-k)M "i končno propeet organlz-ma". z eno besedo: oČltovat! se začne žalostna slika srčne "Pske, ki si jo bomo skušali Pozneje vsaj nekoliko predočitl. ''ovsem razumljivo jo, da mora T* kot osrednA organ življenje, hr»niti tudi samo sebe. Važnost ?n,h m»lih žU, ki dovažajo srcu in ki se odcepi jajo od aor Ur iM »grezajo v srčno miiico. * ^¡tuje predvsem tedaj, ko spnenetl bodisi vsled sta-**u »U pa še pogoeteje vsled dfilids. f> na koncu tega splošnega J^rMa še omenime. de je arce oHkrbljeno s živci, od ka-it brezhibno! r* «rca seveda v precejšnji "dvisaa, smo v prav velikih *eh očrta!! ogrodje sa ras-j^^nje nadaijnega razprav diju zahteva od srca podvojen napor, ki se veča čimdalje bolj v kroničnem poteku te bolezni in dovaja do najjačje stopnje nezadostnega delovanja šrca. Kakor že omenjeno, je srčna napaka v ožjem smislu povzročena po okvarah zaklopk. Opisovati na dolgo in široko spremembe zaklopMrf so podlaga in vzrok najraznovrstnejših pojavov pri takih bolnikih, mislimo, da bi bilo od več. Zadostuje naj, če povemo, da obstoje te Jpra-msfnbe v glavnem bodisi v za-beljenju bodisi v zožen ju zaklopk; jasno je, da je potem tok krvi iz ene srčne votline v drugo moten in to tembolj, čim večja je stopnja taka spremembe. Nastati pa morejo te sprem« Id bo, mimogrede rešeno, vedno posledica vnetja, akutno^ to je naenkrat, ali p* kronično, nam reč v dolgotrajnem poteku; i strogem smislu so baš te kronično nastala spremembe srčna napaka v medicinskem poznakova-nju. Akutna srčna napaka je kot vseko drugo vnetje vedno povzročena po različnih bakterijah, ki pridejo a krvjo v sme ozi-roma njegove zaklopke; od t* morejo v nadaljnem preplavi* cel organizem in povzročili v najraznovrstnejših organih vnetja ali tudi gnojitve; končni u-činek. je splošno zaetrapijenje krvi. Največkrat ee pojavi tako teško obolenje, ki more v ovoji najbolj zli obliki že v nekej dneh povzročiti amrt, kot posledica kake druge, po bakterijah povzročene bolezni; predvsem so to udnica, angina, sepsa (sa-strupijenje krvi), ttfna, škrlati-ca, davica, kbze, ošpice. Kronična srčna napaka je I mnogih slučajih posledice akutne, ki ni bile smrtnonosns; poleg tega pa je njen poetane* večkrat pufssfšsn pe drugih o-kvarak, ki eiRodujejo pred vsem tsklopke. Istočasno pa'tndl srčno mišk» same aH njena žile in živce. To je predvsem ovapnje nje žil ali arterioskleroza, na ka-teri obolevajo največ ljudje po 40. letu, take, da je to v nsjvečj meri starostna prikazen. Ne manje važnosti je aifilida. Veliko všbgo igrate tudi — to velja v izdatni mettf baš sa nas «v slko-»holizem In nikotin. Revno tako niste brez vpliva naporno delo In staroAl Posledice srčne napake se mo-rejjp javljsti ter ss neyedqp tod razmeroma šele po dolgom času Srce Ima namreč možnost, da se M« A pa tole FVonoe: ¡f> w ' fc "eplksrimsp ntt" r. r, w Ce ste Vi. ki me počastite s Njegova pustinja je bils polna Vaših podob, še lepših od vas samih. | Ksjti dovolj so še preiikusili asketi resnico, da šo senje, ki rjlh vdbujate ve, bolj zapeljive, "Če je to sploh mogode, kot resničnost, ki jo morete nuditi. gnusom č^n^JZJi^Z. imil nem oknu elegantne prodajalne vstrajal v postu in v molitvi; oolnile ste z omamljivimi slepi-¡bi vse njegovo življenje, iz katerega vas je bil pregnal. Tak- tagajte vanje avajaiga zaupanja, kajti vsako meeo je kot zelišče In njegova slava ¿ine kotove-nejo poljske cvetke." Boji Brevis omnis mslitia super malitism mulieris.' Toda s fcm da kaže prsd njo tak strah, jo dele moflpčno In stra-šno. t» '< - v■"'•j 4 Ds rssume človek ves zmissl teh mak si m, je tleba^de Je cib-Čeval a mistiki. JBceba Je, da ihu je potekala mladoet v pobcftnja- šna je moč ženske nad svetni kom I Dvomim, da bi bila njena *moč tako sHna napram stalnemu obiskovalcu Moulln-Rougea. Pa- prtporib> ¿J^JfffMto, da del vaše oblasti ne izgine obenem s vero In da česa ne ii-'gubite, ko nehate biti—greh. Odkrito povedano» ne verjamem, da je racljonalliem kori-vas. Na vašem meetu E. C. Gren^iHe Murray: * Svetlomodr£ obleka razumeli, draga milostiva, kak šno razburjenje lahko povzroči pogled na svetlomodro obleko Iz tyonske svile, obrobljeno s bruseljskimi čipkami (n okrašeno s malimi šopki popja belih vrtnic In s spominčicami. Ta zadovoljitve obleka je bila izpostavljena •javnemu občudovanju v izložbe- švijeteoi&nje, |i Je pogubRi Q^HH^H človeški rod: "Veaka hudobija ririas^aTihn'iiniwv "ki"an *ritl 1)0 gVUI* ^^ W noU,° je majhna v pHmeri s hudobijo občinstvo je obstojalo nekega o-poldne ii mesarskega vajenca, k! je nosil funt telečjih rcberc na svoji deski, in ljubkegs dektfta. ki Je žtolo kakih sedemnajst jpomladl in je imelo v roki košarico s ovratniki in msnšeti. Mesarski vajenec se je kmalu naveličal ogledovanja in je od-«šel s svojimi.reberci, dekle ps e prestopalo kmalu na dssno. (tnalu na levo, da al oglede obleko od različnih strani v solne u, ki je božalo s svojimi zlatimi preti po i^lll, kakor bi hotelo Čno tolmačijo, ki vem railagajo, da ste bolne, kadar mlsl!mo, da ste oduševljene In ki vašo vzvišeno sposobnost ljubiti in trpe-tf fmenujsjb "prevladovanje refleksnih gibanj." To ni način, na kakršen o vaii govori M],egd». da Aurea", tam vas nszivljejo: t>ela golobica, lilija prečlsta In šksm ozračju, ^sba jo, daje ^ Ijub€in|. To Je prijetnejše, pohajal tajne pobolnosti, iapol njeval bogoslušne veje. Potreb- rajo nadnaravni svet. Treba je, da jd poznal zgodbo sv. Frančiška Bergle, ko razmišlja ob odprti rakvl kraljleo^sabole, aH pa prikazen opatloe Vermontske eVojlm hčeram. Ta opatlca j bila na glasn, da je svetnica, ko je uMda; jin redovnice, kt so i njo oolite njena OOgclsks dela so bilo uvorjena, da se nahaja v nebesih in ki^cnlo sO Jo na pomoč tt ovojih molitvah. Toda prika- že občutek neznosne tegobe to w j«r da je s dvsasjstiml leti slabosti, tako da jo bolnik pre- ' ' ** ^ - -prlčan, de je še nastopila žanj smrtna ura; v resnici konča tak napad večkrat s smetjo. Na opisanih napadih trpe predvaem bolniki a srčnimi napakami, po-vzrbČenHM vsled sifllido ali pa tudi ovapetjonja šil. Mnail«bolniki trpe ne težavah v želodcu, pa tudi na splošno v trebuhu; nimajo taka, frjftkJo» muči jih žeja, to posebno, kadar ss zsčno pokazovsti otok aH vodenica. Kadar se pojavi ta slednja, Je te eden najeigumaJŠlh makov, da poeteja arce wak>-vredno. Navadno opazi otok «e bolnik sam, predvaem In naj-pfej nad stopslom; dokler jo Še nesneten. Izgine pri leženju Čimbolj pe slsbl sroe, toliko bolj Dsrsščs in se širi otok po celem telesu. Vzrok vodenice je, Kakor že rečeno, v tem, dewsled pojemajoče srčne sile nastaja kri po žilah, odkoder počasi pronika maščobno in drugo tkfco pod kožo. Voda pa se ne nsbira samo tu,marveč tudi v resnih telesnih votlinah, ptedvaem v trebuhu in prsih. Posledica vodenice je se-veds predvsem pomanjkanje sape in otežkočona gibljitost udov in celega telesa. Včasih ss nebe-ro naravnost neverjetne količine te vedo. fctotafee pe zatečejo vsled proniknnja ookrvice tasdš .različni notranji organi, tako predvsem »jetra, ker povzroča tlščanje v trebuhu; zateče pe tudi želodčna in čreveana slumi-o, a posledica toga fo zopet Izguba toka, povračanje, huJRH njo, prolivi In zaprtje. Potek srčne napake morš biti, kakor že omenjeno, zelo dolgotrajen. Dokler srce šo more z*e-govsti svoje delo, eo čutijo bolniki skoraf čieto zdravi; včeeili celo niti najmanj ne slutijo, na čem da Urpo. Čutijo pač ne težave pri dihanju, tudi op* i^s, dnas mkMM težje delo •esposošmi, aR se sa vne to deetl ne brigajo, ker so se že nsvsdfli ns to. .. dolgo trpi stanje vanj na zunaj brezhibnega srčnege delovsnj«*, so' ne splošno ne da re^i, ker je pač prt voskom poea-meznem bolnlhu Jako različno. TO razlike se odvlane deloma od jakosti srčno napake, deloma od prilik, v kakršnih bolniki žive. deloma pa seveda tudi od odpornosti In ustroju srca. Radi tega vidimo, dn trajajo mnoge sršne napake po desetletja, medtem, ko oe pri drugih pojavijo že pa mesecih težko, gori opisane pe-sledice. Veliko vainoeU za petek srčnih napak ao tudi v nanje okvare; tako morejo poolabšati stanje večji telesni napori, «s-R življenje K^tsk; s - ne mrk« leta. vsaj oo ras- ga dns ipke v molitev, ssm pomislila, da so Nlps. Sds j se zs to slo misel pokorim v mukah vle. Spoznajte, hčerke moje, oboAovenjs vredno dobroto božjo ln molite zame." V teh drobnih spioih otroške teologije se nahaje na tieoče tgodb te vr ste, ki vse previsoko eenijo čl da ne bi obenem napravile nodkončno dragoceno. I Zeradl njihovo* lepote je eor hov napravila Aspazljo, Lais ln Kleopatro sa hudičevke, za dame Is pekla. KskAna devel Svetnice odo ne bi ootala zanjo noobdUtljHa, NsjskromneJŠa In nnjetrožja fteneka, ki noče Nobenemu moškemu kaliti miru, bi ga hotele ugrabiti voem. Njen napuh oo prllapodevs opreznost-nlm, ki jih oerkev uporsbljs napram nji. Kadar jI kriči svati Anton: "Poberl sa, šival!" ji U groza laska. Vohičenaje, ker je nevarnejša, nego more sema pomisliti. ■fsda no laskajte al preveč, drage potrat niste oe pojsvtte na tem svetu še popolne In obo-I Ob vašem nastope ste Vaš« predni uta in orja- niso Me i iS skalnih duplin maši vem aad nami Moraš ste l*e keristns, bile ste ; alete bile nspemna Ijšve» Dta Oovorim naraehost; teh steredavnib dobah In Ae dd-so poSom vem je nedeetnj Rfle sto Ukrat podob nam. Dn je bOo is vas s s» variti strahotno čudo, kakršno sto dandanes, dn sto fwm ■ liano- goslavnl znanost Končno šs: če bi bil šenzka, bi mrzli vse, ki ves hodijo emsn-clplrstl ln ves žele neprsvltl možu enake. TIrajo vas v propsst. Lep dobiček sa vas, če ste enako, vredno ksksmu sdvokstu sli s-potekarjut Pazite: še ste i se oropalo neketerlh delcev vsše tsjinstvenostl ln vale dražestl. Ni še vee izgubljeno: še ss ub! jajo za rsdi vas; tods mlsdl fantje, ki sede v tremvajsksm vosu, vas puste, ds morate etet dvojnega: eMIlsneije In jS Mb treba je N» ki vem je ki je vsm (Kitk stvar urejene ve sto tajru» ste gist O ras senjemo In on vaa deremo v pogube. Vzbujate nam peieUeaJ' in aa svete oo je pojavila IJakooen-Nngon. ki jo assMtljlv Ue- t če trdijo, da sto historične, trpite na halucjnacljsh in na mrtvlčnostl, kot šs to čujo dsn ¿aodra tkanina, s kakršno je ta-)ctovan nebeški svod. Ko se js jubko deklb s ovratniki ln msn Šoti premaknilo z love na desno, SS je slednjič ustavilo varodi med obema skrajnima stališče ma in jo s pošeljivlm pogledom tako Izrazno vzkliknilo "JoJl", da Js ta vfckllk takoj privsdel ob njeno stran mladega moša, ki je šol po Istom potu mimo. barve kakor vale oči, gospodIč jta, In podoba je, ds js naprav» bogsčastjl. Kriza v papeškl gardi. Caetna zadeva v pepeAki gardi, kakor Je časopisjs poročalo, ni nova, pa« pa ti*Ja leto ln dan. Toliko čese je odker je bil merkls N„ čeetnik papeško plsmenltnške otrafta, se rekrutira samo Is rimskih plemenitoAsv, pri nekem sestsn-ku — seveda je 4e*e povod k temo neka dama — oklofutan Ksr pe prizadeti ni izvajal is to- a običajnih posledio In nspove svoiemu nssprotniku dvoboja, ampak Je le tožil prt oodllču, Jo povsročll vsled togS pri svojjh tovariših In podložnih pr plomenltaški straži je tudi navs den gardist že porotnik — ve llko aevoljo. Markiza eo dru žabno bojkotirali in so zshte vali, da ss črta iz garde. Nato so se vršila dolgovesns pogajanja med poveljftlkom gnr do knezom Aldobrendlnl-jem ln kardinalom državnim tajnikom Da se potolaži duhove, so za sicer zs eno leto suspendiral od službe; niso ps vstregll «a-htovl po Izključitvi Is M kajti dvoboj Je po cerkveni po stavi prepovedsn; kričale bi pa^ do neba, le bi oficirja, ki je apol nll le svojo katoliško dolžnost proglasili za nevrednega, da na dalje vrši svojo čaatno službo pri poglsvsrju sveto ki cerkve. V vstlkansklh krogih oo upali, da se stver po onem letu mogoč« pozabi sli vsaj ublafr I To upaaJ« oe je pa sveti ku riji popolnoms izjslovilo, Ob obletnici klofutarske zade izbruhnila v Memenlteškl gard ponovna kriza, ki Je videti go hujše nego prod letom. I plsmenltaške družine v Rime oo dobile pred kratkem neke pessk eo povabilo. Posvane ao bRo namreč, naj bi oMt tnleo stanka markiza M. m hejele Pri zborovanje nltaškc gardo se jo e to j rasdrsšeeo razpravljalo ae je ponovne sebtevele, dO markiz ISbeeno le garde. Oardl sil žugajo puetRI skišbo, Os no nstrošo njihovi sebtovf. Ze nee te nI važne In lujemo le Is se« kako je-po je šepnila: "To je umazan feo-rsč, ne daj Mu ničesar I" Usmiljenje ps jI je prigovarjalo: "Le daj mu!" In ker nI imela drobi-ša, mu je dala evetlo arebrno krono. Zato pa je morala nato doma vzeti krono is fcraailniks, da je imela zase sa hrano. Nekod je zbolela njena n%J-lOUša prijateljica in šla je, ter ji kupila groadje, ki ga * je bil zdravnik priporočal. In tako Ja šlo naprej, kajti bile jtfTitka ros dobrega in usmiljenega sres. Sosedovemu fentku je kupila slsdkorčkov, hčerki drugega soseda pa lutko sa god. Ubogemu dekletu, ki je boso prezebalo, je kupila tople nogsvice. Tako jo njeno uomiljenjo vodno manjšalo njene prihranke ia modra svilena obleka jI je iaginjsls v daljavi kakor močvirna vešča, ki je vidna, a je nt mogoče v joti. Kljub temu flllVobupala ln če je srečala župnika, jI je ta ponavljal prijasno: - Ls bodi pridna In poštena, Tli les, ln dllsj,"dehti, delaj! Ns vše to jo ps odgovorilo: - Včsslh delsm toliko, ds sem potem trudne. In nssmehljals se je pri misli ns modro obleko. Tsko je potekel mooee se ms-sefcem In slednjič je TIH sbolels. Toplega pomladitve jutra je nek (Jo potegnil Šnpntka U rokav in mu jo dejal: t - TIH je toško ^olns In vss šoli videti. . Župnik oe je pošuril. Eno okno v njeni eobl je bilo - Ta obleka Je natančno ista mo Mnogo je mislila na modro svilene obleko, od Jutra do ve-čera, ko je aedela prt šivalnem •troje In neutrudljlvo šivate. V ropoianju etroja je vedno čela župnikov« besede: Delaj, delaj, delaj I Prlbranjerala si je gfuš za grešem, toda njeni prihranki oo rasti! silno počasi. Vendar JI je mlete! ae lepo modro obleko ved-ne znova dejal s pogum. Nekega dns je srečale m berača z borgljo, U je je prečil, naj mu de ze kosile. Varčnoot jI skozi bele zavese na snošnakolo posteljo. Na DjeJ je slonela Tlll, podprte od hlšzin, preko katerih so psdell njeni lasje kakor /dati vodopadl. 'v Ko je šupnlk stopil v sobo, mu Js pomignlls. naj stopi tl| k njej, ksjti nI mogls več glssno govorltlr 8 reč n s, zelo eroina sem. Js dejala, da sto preprečili, da nisem vzelo oae modro obleke. <- Kmalu ti bo belje, Milka. — Da, maogo boljb, je za-mrmrala^MisIjm^da bom Mile Ao cl^niMi ftiipf^n\ eAI, vidim, de ml je nesejo , •. Glejte ,.. tisoč ln tisoč jih pri« hala In mahajo ml.,, te modro Je» nebeško modro • . . in bolj bele kakor čipke... bele poroti so to... to Je prelepo sama. •. - NI rrdepo. zato, je dejal šupntk in ji setisnil oši. Tako Je Tfll dobila svojo svetlomodro obleko. i N mjMlai tT.I ' "S'. , Bat krlft izginil Navodili no- sla nee Agatonovlč In tovariši so na ministra vsr naslovili Intor-IKtlsrlJo v zadevi slatoM Mil, težkega 9 kilogramov, ki ga je* samostanu MsnaslJo darovala ruska carica Marija fnederov-na In je bil s pok ion J so i m evangelijem vred ns otoku Krfu Izročen načelniku ministrstva pro-svete. Evsngelje Js bilo s^pno-stanu krošeno, smetniško lade-leni križ pe Js Isglnll. Intorpo-lanti zahtevajo, da se v sadovi uvsds preiskava. auwRNanii cmicaouJT JRMHHfl OROANUUOU P Svssa alk v ssdsljo. 4 v Will«« m. F sa eusinarjsveoi SWW. m Dr. M ŠM NNPIk—Vi bet«, S. okt«br», v Dr, H. M SWljr* t«, S. ssomrs, v Dr. IS1 a N P. i., Blssm fSMMNppeeael K M, I'. J dn« 14, MovsiaOre UN, •es. klal» It. i JHX. Dresuka bn«-sUvs v aorfelje, š, šesestra, v dvorani SNPJ Oss. kMišt. M kava v psiek, 11. cmsnsos, v SMrl. T' Dr. "BfcrveniJa" Malksradaa vsm-lisa v ssSata, s. IssemiŠ mov« v tla- «Tism at ii a. ta- slM A *ot klatili I slava v esdslju, ei aim ' tam u. i Slavs f ssdilj . n CRM.UIIW.] *. imm fss.klsait lil ■lava v Md#IK t.1 mm vanrm a. r. f. TOREK, 15. JUNIJA. ' NAfi ZASTOPNIK Thom Celik, član dr. it. 21 S J P. J. I* Puebla, Colo., potuje ^ daj v dri a vi Colorado. Uprava štvo ga toplo priporoča rojakoi in fte posebno naročnikom, a mu gredo na roke in pomagaj pri agitaciji aa list Prosveta i pri prodaji knjig Knjiievne mi tiče S. N. P. J. _Philip Godina, uprav. POZOR GODBENIKI! Nudi se vam lepa priHka z nakup štirivretne B. L. P. kran ske harmonike. Nizka ceni Za pojasnila pišite na: P. Vei derbar, 107 Soperior St. D, guesne, Pa._ (AdVl DA SKUHAS DOBRO F VO, PlSl PO NASE PRODUKTE. rac Rkinove elje ima poseben duh in nam je zoprno. Ce pa usta prej z rumom peplakneme, tivci tako otopijo, da pijemo olje tako lahko kot vodo. 'V.-j- JKT» PRODA SS MEŠANA TRGOVINA v slovenski naselbini, za nizko ceno. Vzrtik je bolezen. Za pojasnila pišite na "naslov: Trgo-> vika, 2657 So. Uftondale Ave., Chicago, Dl. (Adv.) " ' SMBü'lN ^KpRAVJK. Smeh odganja bol, ravnotako kot aolnce temo. Kjer je smeh, tam je zdravje in zadovoljstvo, toda, da se to doseže je v prvi vrsti potrebno, da ste prosti bolezni, imate slast do'jedi in dobro prebavo, ter j da vam tekne kar pojeste. Severova Eaorka vam k temu pomaga. Pomaga prebavi, vzbudi alast do jedi in povrne normalno stanje. Je lahka odvajalna tonfka preizkušena v teku 45 let. Dobiva se v vseh lekarnah po $1.50 in 75c. W. F. Severa-Co., Cedar Raplds, Iowa, —(Adv.) ZdravaiM se ¿mHio kaka hitra fa I*» učlakuje to adravilo v Uklh slučajih. Tisoči jami ja jo U adravilo vsak mesec s lepim zapahom. Ce vam ar< o utrifUje, vam zmanjkuje sapa, ste «a-prti. ae vam dviga, ali imate razdražene tlvpe, »pito alabo in ae Dočututc trudne. Ja vaia dolinost, da poskusite to novo adravilo, Nuga-Tone. čuuiii sa boste, kako vam bo pomagalo. Hu-ga-Tone napravi živce močne in podeča moč vzdriljivoeti, daje fino pr«- t'a-vo, dober tak hi reden stol, trdno bi oživljajoče «panje ia novo moč. Iče ae dobro na počutite, je vaia dolžnost, da jo poskusite. Vas nič na stana, ako vam na štori dobro. Je prijetina aa vihrati Jn počutili se boate bofjfti takoj. Če vam ja ša nT predpisal vaš zdravnik, potem pojdite takoj v lak^ urno in kupite čašo Nuga-Tone. Ne sprejmite nadomeatlL Vlivajte Jo ijar dni in če se m počutite boljši in Čelne sgledate boljši, našite ostalo nasaJ [lekarnarju, Id vam bo povrnil Val jle» nar. Izdelovatelji Nuga-Tone zahtevajo Od vaah lekarnarjev, da jamčlijo za isto bi povrnejo dienar, če niste zadovoljni.—Priporočen«, jamčena in Ina prodaj-v vseh lakarnah.--(Adv.) Ali želiš znati pravilno plftiU Ia čltati angleško? Naroči al "Slovenako-angleško slovnico", katero Je izdala in Ima na prod(aj Kajiževs» matica g. N. P. J. FRANK OGLAS, iapaalar Aveaae. davek»! Znamenje (Maj, 314926) pomeni, da vm Je naročnina potekla ta dan. Ponovite )o pravočasno, ds ran Usta m mete. ia lzatrff vstavljen, ker ni bil plačan« Ako Je"* list plačan In ri ne prejmete, je*mogoče vstavljen vsled risat dopisnico in Naredite stari ln novi Rsslov. Naši zastopniki so vsi dm-štreni tajniki In drogi zastopniki, pri katerilf plačate naročnino. Naročfcina sa celo leto je $5.00 in ss pol Ms ps $2.50. Člani S. N. P J. doplačajo za pol kis »1.90 in začelo ia mesto Chicago ia Ct» cero **m$m9 pol let« fo'flftjg «jftff ^ifllttcWNk- ts |4 rt, t* v leto pa 18.00. Tednik stane n Evropo $lz70. Člani doplačajo samo 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete ns nfcftvrt *JP*AVN®TVb "PROSVETA" 2657 So. Uwadele Ave. * CHICAGO, ILL. lU® sledeče knjige: . AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, [vredna sVoje cene, stan^....$6.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koriztnih informacij, stane samo..............................$2.00 Zakon Blogenfczlje—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telezno in duševno dojbro...,.......................Mf.....^$1.50 Pater Malaventura—V Kajbaretu-zanimiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz-vrstno spopolnjena s slikami......................«.........„...$U0 Zajedale!—resnična povest in prsva ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jlmmie Higgina-krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški/pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivsn Molek .........................................••••................«..„„.$1,00 Zapisnik 8. redne J«mvenc