245. Številka. Ljubljana, četrtek 24. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, li vsemi! p^rodelj^fi fx daero po p-e*nwh, *«r veltfa do polti prejouian m a v« tr o-o ge r ■ k e deiel« ca celo leio lb tn aa celo leto 13 gld., ..a četrt leta 8 gl enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Frano Kolmanovej hifti **. 3 „gledslMka stolba". Oprav niitvo, na katero naj so blagovolijo posUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Pravicoljubnost in ponos nemških ustavovercev sta se zopet posebno sijajno pokazala letos na Češkem v deželnem zboru. Tam so Slovanje, po krivičnem in umetnem volilnem redu v manjšino potisneni, letos v zbor prišli, in tako krotko, tako dokazovalno, in tako mirno povedali svoje pritožbe, da so jim morali celo najbolj zagrizeni nemški organi priznati spravoljubivost in moževsko mirnost. Terjali so v adresi do cesarja samo pravičnosti, druzega nič. Zlasti je pa dr. Rieger v svojem govoru za adreso zastopal to češko stališče. On je Nemcem dokazal, da hoto Vladati le, ker mislijo, da so močnejši. Nič mu nijso odgovorili, ko jim je dalje tako le klasično razkladal njih krivdo: „Poslanec Čelakovski je vam (Nemcem na Češkem) dokazal b številkami, da dobivate v razmeri s češko narodnostjo za deset milijonov goldinarjev več podpore za svoje šole. Ali bo vam Nemcem vest ne vzbuja, ko to slišite? Ali vam ta številka ne govori o krivici, ki jo nam delate? Če je res nemški element pri nas v industrij i odličen, ie je bogatejši, inte ligentnej ši nego naš (slovanski), kako je to, da ravno temu nemškemu elementu iz dež. fonda večje svote za podporo šol dohajajo, nego češkemu? Znan pregovor pravi, daje sramoto o beraču vrečo iz rok izpuliti; in ali se tukaj ne godi nekaj enacega? Vi ste ponosni na to, da pripadate k velikemu nemškemu narodu, da go vorite svetovni jezik, vi se hvalite z neizmernim literarnim bogatstvom in z vsemi mogočimi izobraževalnimi sredstvi. Mi pa nasproti priznajemo, da je naše število skromno, da smo ubogi, s težavo potrebna sredstva za omikanje skupaj spravljamo, po katerem tako hrepenimo; a na konci pridete vi, ki ste bogati, da nam Mstek® 0 maščevalnosti v s. bskili narodnih pesnih. Srbske narodne pesni so najčistejši izraz mišljenja in čutenja, kakoršua ima prosti Srbin. V njih vidimo natanko opisane vse dobre in slabe narodovo lastnosti. Mej slabimi last nostimi se nam pa prikazuje zlasti želja po maščevanji. Kakor je pri Srbih prijateljska iu pobratimska zveza nerazruiljiva, tuko je tudi sovražnost neugasljiva. Srb stori vse za svojega pobratima, iu je še vesel, če more svoje življenje zanj zastaviti. Gorje pa temu, kdor se pregreši zoper pobratimstvo, ali katero drugo zvezo. Izreče se nad njim najstrašnejša kletev. V nekej pesni se čita naslednja kletev: »Kdor je Srbin prave srbske krvi, pa ne gre (a pobratimi) v boj na Ko- naš delež jemljete! Kako se to sklada z nemškim narodnim ponosom, da se za naše denarje oblačite in hranite?u In na vse to Nemci na Češkem nijso znali kaj odgovoriti, ampak sklenili so, da pojdejo preko adrese čeških poslancev na dnevni red. Kje v celej zgodovini se je moglo kate remu slovanskemu narodu kaj podobnega oči tati? Ali je res, da živimo v 19 stoletji, v dobi človečnosti? ali je res, da je pravica podlaga državam, „justitia regnorum fundamen-tum?" Ta pasus smo iz dolzega govora Riegro vega zato posneli, ker glasno govori sam po sebi, in k razmišljanju vzbuja. Toda svojih premišljevanj je nam dan denes nemogoče tiskati. Naj govori in agitira stvar sama. Ogerska in njene finance. Čudno se dozdevajo stvari tudi najbolj prebrisanemu politikarju, kadar si hoče uzroke najnovejše avstro ogerske ministerske krize ra/. tolmačit i. Ministri gredo rakom žvižgat, dovolivši Andrassvju 60 milijonov za pomoč okupacije Bosne in Hercegovine. Vojne moči, katere bo se početkom tija poslale, bile so preslabe, moralo se je tedaj v novic mobilizirati; logično morali so tudi stroški večji postati. In Bedaj, — takoj si ogerski ministri kožo pokrivajo; za avstrijske bo ne ve, — ali vendar nečejo več sodelovati, zakaj ne? — Oficijozni in vladi prijazni listi pravijo, da za to, ker vladi nečeti državnemu zboru za Andrassvjevo politiko odgovorni biti, iu ker posebno Ogerska ne more svote, katera na njo spada skupaj spraviti. Kar se tiče odgovornosti obojnih minister-stev, je vse prazna slama. — Ne Auersperg na Dunaji, še menj pa Tisza v Dudapešti nij sovo polje, naj bo nesrečen za večne čase. Njemu naj se ne rodi ne hči ne sin, in njegova roka naj prinaša le nesrečo. Naj mu ne rodi ne vino in ne zrno. Naj gnije živ on sam in njegov rod, dokler bedno ne pogine." Živo so pa prepričani, da se ta kletev tudi gotovo spolni. Posebno velike učinke pa pripisujejo kletvi, katero izreče žeua, ali mati, ali nedolžna deklica. Nekje vpraša mati svojega pokopanega sina, če ga kuj zemlja teži, a sin jej odgovori: Nijo meni, majko, zemlja tetfka, Već su teško kletve dovojačko, (kor) Kad zakonu (zako'.uejo), sva so zemlja treso. V nekej pesni preklinja mati svojo hčer v trenotku, ko se ta odpravlja od doma se svojim ljubimcem, kateri pa nij materi po godu. Beče jej v slovo to-le: „Bog daj, da bi ti dalje ne živela, in da bi se nikdar domov ne povrnila, marveč ostala na črnej gori." odgovoren za politiko ministra vnanjih zadev, kar tudi od njiju nihče pameten nij zahteval. Kar se tiče onih GO milijonov, nema ne avstrijsko ne ogersko ministerstvo kaj pri tem opraviti, ampak bo delegacije, katere se imajo o tej Bvoti posvetovati in o njej sklepati. Ministri in državni zbori obeh državnih polovic imajo le pitanje protresovati: kako spraviti omenjeno svoto skupaj, katero so delegacije dovolile. Nikdar pak ne sme niti avstrijsko, niti ogersko mini ' svote, privoljeno od delegacij, ovreči in zanikati. Da je pa ogersko ministerstvo, — pustimo na strani cislejtansko — za demisijo prosilo in jo tudi prejelo, je razumljivo. Uže večkrat je avstrijsko, a tudi vnanje časnikarstvo ob-občudovalo: Kako je mogoče, da se ogerske državne finance v tako slabem stanji nahajajo, da še celo ministru Szellu nij mogoče, par za okupacijo Bosne in Hercegovine potrebnih milijonov, katere vojno ministerstvo zahteva, skupaj spraviti? Demisija Szellova toraj vsakdanjega bralca političnih Časopisov nij iznenadila; kajti, kar denes Ogerske j preti, in kar se bode v teku malih let zgodilo, je ogerski državni bankerot. Z mirno vestjo smemo reči: Finančni minister Szell specijalno nij oddal portfUa zarad stroškov okupacije, ampak zbog obupa vrednih, desparatoih financ Ogerske sploh. Ne politika Andras yjeva, ampak splošna politika Ogersk e, odkar je poslednja samostojna, je uzrok, da mora Magjarska za sedaj financijalni, a v kratkem tudi politični konkurs napovedavati. Ma-gjari nijso v jednajstih letih (od leta 1867) napravili nič menj nego 613 milijonov dolga, od katerih plačujejo okolo 40 milijonov obrestij na leto. Da se pa ta svota skupaj spravi, treba tudi boljše in kulturno bolj razvite državne uprave, nego je magjarska. Ogerska bi bila Tako se je tudi zgodilo. Bila je ta hči še le na pol pota do ženinovega stanovanja, in uže se je zgrudila mrtva na tla. Ženin jo pride na grob vprašat, če jo zemlja kaj zelo teži. Oua pa odgovori: Črna zemlja nijo tako trška, Vco jo teika majčina mi kletva Groznejši, nego kletev je pa krvna osveta, katera je Srbu tako priraščena, da narodne pesni čisto hladnokrvno o njej govore. Smel bi reči, da jo smatra Črnogorec za versko dolžnost. Ta osveta gre od roda do roda, dokler Be jej ne zadosti, n. pr., če se oče ne more zmaščevati nad svojim neprijateljem, se mora pa Bin, ali še celo vnuk. Mnogokrat se čita v srbskih pesnili, kako spodbuja mati svojega sina, da bi se zmaščeval nad protiv-niki svoje zasramovane rodovine, kažoč mu srajco, pobarvano s krvjo umorjenega. Biblični izrek „glava za glavo" Be rabi pri vseh na- rada postopala kot velevlast; sedaj je treba stroške plačati in — prazen žep! Ker torej ogerski finančni minister in z njim celi T is zov kabinet nij imel boljšega uzroka, da izstopi od političnega odra, našel ga je v okupaciji, kajti izgovor je dober, Če ga pes na repu prinese. Kaka blamaža pak bi bila za Magjare, ako bi bili v miru državni bankerot napovedali, ki ga na pol napovedujejo u Je. Dilje. — Pritrditi se mora, da se še dan denes nahajajo ljudje, kateri v okupaciji iščejo uzrok slabih razmer na Ogerskem. Kako to? — Zato, ker veliko večjih Časopisov piše v smislu ogerske vlade, in Če bi vsi ti listi pisali uže pred letom dnij neodvisno o stanji magjarskih financ, prihranila bi si bila Avstrija drugo avstro-ogersko nagodbo. Le kdor je hotel na vsak način biti takrat slep, nij videl slabe državne ogerske blagajnice, in tacih slepcev je bilo dosti, tudi samo iz tega uzroka, da so si ti strankarski, ustavoverni voditelji hegemonijo v Avstriji s tem ohranili, da za dualizem glasujejo. A naravne razmere bile so drugačne, in močnejše, nego umetno izdelano poslopje ko rupcije. Vse laži nijso pomagale nič. Teoretično so Ogri svoj deficit vedno na najmanjše Številke reducirali — pa zastonj. Vsak mesec so bile državne ogerske blagajnice napolnene le z — zrakom, in Szell moral je na Dunaj, da si izposodi. In tako je šlo leto za letom, akopram so dunajski in poštanski listi zagotavljali, da bo ogerske državne finance v naj večjem redu. Lagali pak so ti sebi in drugim, in sedaj si hočejo svoje umazane roke umiti, govoreči: okupacija je uzrok. Prokleto bi bilo res tužno, ako bi velesila kakor je Avstrija e 3G milijoni državlja nov, ki plačujejo 600 milijonov direktnih in indirektnih davkov, ne mogla kakih 120 mili jonov za vojne namere plačati. Se ve, ako so razmere take, kakor so na Ogerskem, bilo bi to malo teško. Kdo pa je zahteval od gospodov Mag j arov v mirnem času vsako leto napraviti 10 milijonov dolga, kaj? Nikdo. — To je, da so razmere zdaj druge, da je obnebje bolj temno; a da bo take, so tudi vedeli Ogri, kateri so do njih pripomogli. Kdo ima torej v svetej Magjariji druge ob-dolževati? Nihče. — Magjarsko ljudstvo bi pač imelo drugo pravico, in ta je, da se vsi magjarski ministri od leta 1808 na zatožno klop denejo; kajti, da se jedna država, kot je Ogerska, spravi do fioancijalnega konkurza, to je dogodjaj, ki je celo v Turčiji nemogoč. Ogerski državniki so pokazali, da so nezmožni državo ohraniti, še menj pak jo regenerirati, ter kultivirati. Od prvega političnega akta do dozdanjega momenta moramo reči, da so bili brez kakovšnega resnega političnega nakana. Posamezni voditelji strank so Ijud Btvo bedarili, ter za nos vodili, in to je vpilo v svojej nevednosti: „Eljen!" Ogerska nij denes nič druzega kot akcijska družba brez denarja, katera si je vedela kredit pridobiti; a zdaj se vidi, da nema po mena. Sic transit gloria Hungariae! J—t. Deželni zbor kranjski. (XII. seja, 14. oktobra.) Počne se specijalna debata o Solskej postavi. Poslanec župan Laseh an izjavlja, da ponavlja svoje pomisleke zoper postavo, kar se tiče ljubljanskega mesta, katere je izjavil uže v generalnej in špecijalnej debati. Poslanec Svetec: V imenu narodne slovenske stranke deželnega zbora imam sledeče izjaviti: Mi smo v teku generalne debate na-glašali, kako važna je ta postava, in kako škodljiva je po zdanjem postavnem načrtu de-želnej avtonomiji, kajti z njo Be bode res zadnji sled šolske avtonomije uničil. Dalje smo povedali, kako pomanjkljiv je slovenski tekst postave, kateri se na nekaterih krajih kar nič ne vjerna z nemškim, tako, da ga nij mogoče kar na mah popraviti. Naglašali smo tudi, da je ta postava prišla le iz samovolje jedne stranke v zbor, in da se niJBO vprašali ravno tisti faktorji, katerih se premembe dotikajo, namreč deželni odbor, deželni Šolski svet, krajni šolski sveti in ljubljansko mesto. Namen cele postave je zgolj strankarsk, in peticija, na katero se nasprotna stranka skli cuje, je umetno narejena in prisiljena. Narodni slovenski poslanci vedo, da nij nasprotne) jim stranki niti najmanjše volje, ozirati se na naše predloge, da bi se ohranila od narodne stranke s tolikim trudom privojskovana deželna avtonomija glede šolstva. Slovenski po slanci pa se ne morejo in nečejo udeleževati tam, kjer se spodkopava deželna avtonomija, tedaj se ne bodo udeleževali specijalne debate o tej postavi. Narodna stranka neče imeti rok tam, kjer se uničujejo zadnje narodove pravice, zato si o tem, kar boste napravili vi, umije roke. Odgovornost pa za vse, kar boste prouzročili po tej postavi, gospoda, je vaša Po tej izjavi Svetčevej zapuste vsi narodni Blovenski poslanci zbornico, tako, da je desna stran dvorane popolnem prazna. rodih v njih detinskem veku v polnem pomenu, a v srbskih narodnih pesnih se rabi še v zelo razširjenem. Tu se ne terja samo kri za kri, ampak uniči se s krvno osveto vsako prijateljstvo, pobratimstvo ali posestrimstvo mej tistima rod o vi nam a. Marsikomu se morebiti čudno zdi, zakaj imajo ravno Srbi to nenavadno grozovito osveto. Razjasni nam pa to vprašanje, Če pogledamo natančneje položaj in trdni značaj srbskega naroda. Stoletja uže stoka poi turskim igora, in ne sovraži nobednega bolj, nego Turka ali poturico, pa tudi ne ljubi ničesar bolj, nego svojo vero, narodnost in rodovino. Zatorej ne more Srba nič bolj užaliti, nego če ima v svojej rodovini kakšnega izdajalca, ali turškega podkupljenca. Da bi pa odvrnil po mogočosti tako domače izdajalstvo, rabi krvno osveto. Neka peRen nam pripoveduje, kako je brat svojo lastno sestro in svojo ljubimko raz čvetrtil z divjimi konji. Najgrozovitejše v vseh narodnih pesnih so pa muke, katere je priza deval Novakovič svojej nezvestej ljubici. Na mazal jo je namreč z voskom in oljem, posul z žveplom in smodnikom, povil v pavolo, za kopal jo do pasa v zemljo, in zapalil njene lase. Mej tem, ko je njegova ljubica gorela kakor sveča, je pa on pil hladno vince. Ker bo je pa zdaj večina Srbov rešila zverinskega turškega jarma, zato smemo upati da se bode tudi srbski narod polagoma izne bil te grozovitne, če tudi dostikrat prepotrebn maščevalnosti. Želimo pa, da bi, kolikor j moč, ohranil pobratimstvo, ki Be tako zelo pogreša mej drugimi Slovani. Prijatelj srbskih narodnih pesnij. Vestenek kot poročevalec odgovarja, da so razlogi, navedeni v imenu narodno stranke po g. Svetcu, „ničevi". Časa je bilo, pravi, doveli postavo preštudirati, in da bo jo ravno narodni poslanci natanko in dobro pregledali, kažejo njih govori v generalnej debati. Obljubili so udje šolskega odseka, da bodo v špecijalnej debati popravili tu in tam res pomanjkljiv slovenski tekst, zaradi tega hi jako obžaloval, ako bi se narodna stranka ne udeležila specijalne debate. Potem se počne specijelni debata. Udeleži se je jedino le deželni predsednik vitez Kalina. Kar ta nanvetuie, precej pokorno pobere neodvisni in liberalni dr Sshrev ia naznani, da mnenje g. deželnega predsednika popolnem odobruje, in da to stavi kot nasvet, Šolski odsek se potem zbere k seji in odobri vse nasvete, katere je po želji deželnega predsednika stavil dr. Schrev, samo lednega ne, namreč, da bi učitelji volili v mestni šolski svet samo jednega zastopnika, drugi pa naj bil zmirom vodja učiteljske pripravn'ce. Tako se je sprejel v drugem branji čisto po vladnem okusu pristriženi načrt Vesteneckove šolske postave. Tretje branje pa so si nem-škutarski cospodje, zavoljo pomanjkljivosti slovenskega teksta, kakor je Vesteneck rekel, prihranili za prihodnjo sejo. Poslanec dr. vitez SavinBchegg poroča ▼ imenu fiinančnega odseka o računskem sklepu zaklada alnpske vinogradne in sadjerejske šole za 1. 1877, kateri se brez debate odobri, sto tako računski sklep deželno kulturnega zaklada za 1. 1877. Grof Thnrn nasvetuje v imenu občiskega odseka: 1. Občini Trata dovoli se v pripomoč k stroškom za zidanje šole pobiranje 33% pri-klade od vseh neposrednjih davkov v letih 1879 in 1880 in Bicer po vseh vaseh davčne občine Gorenjavas, potem v vaBeh davčne občine Dolenja-Dobrava, razen vasi Bačna, in ▼ vaseh davčne občine Hotavlje, razen vasij Suša, Čabrače in Volaka. 2. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi za predlog Najvišjo sankcijo. Na dalje: 1. Občini Rateče dovoli se za občinske in Šolske potrebščine pobiranje 100% priklade od vseh neposrednjih davkov v letu 1879. 2 Deželni odbor naj preskrbi za predlog Najvišjo sankcijo. Poslanec grof Barbo toži, da se pri zida« nji šolskih poslopij tako lahkomiselno ravna. Z'dajo se šolske palače, v nje pa hodijo raztrgani in sestradani otroci. Ako se hode od strani vlade to ravndnje nadaljevalo bode vsa kranjska dežela prišla na beraško palico. Dežman in deželni predsednik vitez Kalina ugovarjata, da nij šola tako luksutijozno zidana, kakor grof Barbo pravi, nego samo lično. Potem se odobrita oba predloga. V imenu občinskega odseka nasvetujejo nadalje: Poslanec Tfeifer: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblastuje, pobiranje priklade po 50"/0 na vse prave (neposrednje) davke in tretjinsko priklado v občinah k fari Stari trg poleg Črnomlja spadajočih, namreč: Stari trg, Iladence, Dol in Dolenja Todgora za stroške popravljanja farovških poslopij v Starem trgu za leto 1S78. dovoliti brž, ko se bo dokazalo, da so srenjski zastopi teh občin pobiranje te priklade po postavi veljavno skle- mili in razglasili, in da proti temu ni bilo no-bednih pritožeb. Okrajnemu cestnemu odboru črnomaljskemu se za ves njegov okraj pobiranje priklade po 20% na vse prave (direktne) davke in tretjinsko priklado za leto 1879. dovoli s -tem pridržkom, če po izvršenem oklicu tega sklepa o prikladi ne bo došla o pravem času deželnemu odboru nobena za opravičeno spoznana pritožba ; torej se deželni odbor poobla £čuje, pod tem pogojem dati dovoljenje za priklado. Dr. Deu: 1. Namesto dosedanje takse za mrtvaški ogled po 30 kr. se upelje z dnevom 1. januarja 1. 1879. počenši mestnej blagajnici na ko rist taksa za mrtvecev popis r 50 kr. in taksa za mrtvaški ogled s 50 kr., skupaj 1 gld., pri vseh mrtvecih po Ljubljani, izvzemši ubožcev. 2. Deželnemu odboru se naroča, da do-bode temu potrebno Najvišje potrdilo. Vitez Vesteneck: Slavni deželni zbor na} sklene: Deželnemu odboru se daje oblast, da dovoli občini Smartenskej pri Litiji pobirati 42% priklado k vsem neposrednem davkom v (lav* 3nej občini liberškej za 1. 1879., da poravna troške za razširjenje pokopališča, in za zidanje mrtvašnice pri cerkvi liberškej, kadar bode ob Činsko predstojništvo dokazalo, da je izpolnilo vse dotične postavne formalnosti. Vse štiri predloge zbornica brez ugovora odobri, in se potem ta seja sklene. Iz Bosne in Hercegovine. Oficijalen telegram generala Rheinliinderja poroča 22. t. m., daje tvrdnjava K lađu S brez boja padla našim v roko 20. t. m., kateri so tam našli 1 zastavo, 3 železne kanone, in mnogo * municije. Tvrdnjava Bužim je obkoljena in se bode tudi udala. Bosenske begunce so začele naše oblasti v njih osvobojeno domovino nazaj spravljati. Iz Broda se telegrafira 21. oktobra v „N. fr. Pr.a : Včeraj so začeli oni vojni oddelki nazaj marširati, ki so demobilizirani. 33. divizija je uže na potu v Osjek. 6. divizija je denes iz Sarajeva pomikati se začela. Železnica Dalja-Vukovar-Brod bode 20. no verabra dodelana in prometu izročena. Črta Vukovar-Vinkovce in Vinkovce-Vrbo vi je ter Vrbovlje-Brod bode do 30. novembra izdelana. Iz M os tara se telegrafira 20. oktobra: Denes je bila vsled srečno dovršene okupacije Hercegovine v obeh stolnih cerkvah slovesna služba božja, pri katerej so bili oficirji in ve lika množica ljudij. Oba škofa sta maševala in molila za cesarja Franca Josipa. Politični razgled. TVotrttitJe dežele. V Ljubljani 23. oktobra. V rfršavnem ^hot-ti, ki se je 22. t. m. sešel na Dunaji, zahvalil se je predsednik Rechbauer v svojem ogovoru slavodobitnoj vojski v imenu zbornice za istinito sta rodobno hrabrost, junaštvo in požrtvovalnost. Zbornica zakliče trikratni slavoklic. Mej vlogami do zbornice je finančna postava za leto 1879, in postava za izdajo 25 milijonov zlate rente za iredne potrebe. Dopis ministra kneza Auersperga naznanja, da je cesar sprejel ostavko ministerstva Poslanec dr. Kopp s tovariši nasvetuje adreso do cesarja, v katerej naj bi se povedalo, da je ljudstvo vznemirjeno zarad vnanje akcije, in bi bo cesarja prosilo, naj vlada naravnost pove, kake cilje ima vnanja politika, in naj prej, predno stori kak daljši korak, berlinski dogovor pred zbornico v raz pravo prinese. Kakor „Pol. Orr." javlja, ima avstrijski proračun za leto 1879 za 12 milijonov menj stroškov in za 4 milijone^ men j dohodkov v primeri z lanskim letom. Če se od stroškov odteene poravnavalni znesek 189 milijonov in od dohodkov znesek, ki so bode z izdanjem rentnih titrov dobil, 18 7 milijonov, in se ta procedura tudi pri lanskem budgetu glede poravnanja dolgov stori, dobi se za leto 1879 večja potrebščina 42 miliionov vsled tega, ker je treba 4 25 miliionov za državni dolg, v katerih so uže zajete obresti 60 miliionnega kredita, in ker je 2 milijona treba za davkovo restitucije. Nasproti pa se 225 milij. prihrani. Dohodki so po gornjem načinu za 12 milijonov večii, nego lani; zatorej bode deficit zal. 1879 znašal 15*8 milijonov, v katerih je 3 milijone za monumentalne stavbe in železnice. Nasproti deficitu I. 1878 je torej bilanca za 8 milijorjov boljša. Priznati se mora le jedno, da namreS nikakor nii preveč jasno to obrazloženje vladnega organa. V ti nitje «lr£i»ve. lliishi profesor Majkov v „St. Pet. Vč-domosti'* dokazuje, da je okupacija Bosne protislovansk čin, da je to dejanje katolicizma obrneno proti Rusiji in Srbiji, da daje „iezuitizmu, germanizmu in magjarizmu" novo podlogo vojevanja zoper Slovanstvo itd. — Da bi Nemci in Magjari tako radi, to verjemo; ali dozdaj se še stvari ne vidijo, da bi bile tako. kakor Majkov sodi. Na otoku Kreti se je vrnil mir. Turčija je vse dovolila, kar je kretska narodna skupščina terjala, namreč krščansko vlado. Kaj tacega porta še nij nikoli storila. Sultan ima pogodbo še podpisati. V W*nri#u je bilo 21. oktobra delienje nagrad za svetovno razstavo. Mar?al Mac-Mahon je v spremstvu prinčev AValleskega. Danskega, Švedskega in druzih knezov zahvalil se za podporo druzih vlad, in za sijaj, ki ga Pariz ima od navzočnosti knezov in zastopnikov njihovih, zahvalil se je za zaupanje, ki so ga vlade pri razstavi do Francoskega pokazale. On konstatira, da kljuhu bolestnih izkušenj, ki jih je imela Francoska, in kljubu glo-bokej trgovinskoj krizi, bila je svetovna raz-Btava 1. 1878 tako lepa kot prejšnja, če ne še večja. On hvali Boga, da je, deželo tolažeč, dal jej mirovne slave. Francoska more na tem potu pokazati, kaj premore sedem let počivanja in dela, da se strašna nesreča, ki je Francosko zadela, zopet popravi. On je končal: „Mi smo bolj previdni in bolj delavni postali. Spomin naše nesreče bo tudi mej nami duh jedinosti, brezpogojno spoštovanje naših institucij in zakonov, in vročo, nesebično ljubezen do domovine vzdržal in razvijal. ■Vrtniki zvezni svčt, — bundesrath — je tudi potrdil postavo zoper socijaliste, in pričakuje se, da se bode kmalu objavila. O nemška svoboda, kako si ti velika in slavna! Iz fSpttfiije se poroča, da so tam za prli Pi y Margalla, ki je bil po Castellaru predsednik španjske republike. Sumi se, da se je snovala zopet kaka republikanska zarota; zarot torej v Španiji še nij konec. Amerikansko-ffM-lr* fenijanci se posvetujejo, kako bi naredili veliko četo irskih prostovoljcev, kateri bi šli Afganistancem na pomoč proti skupnemu vragu Angležu. V ta namen se zbira uže denar. Domače stvari. — (V seji mestnega zbora ljubljanskega) 22. t. m. je stavil župan gosp. Laschan sledeči predlog: Naznanjam slavnemu mestnemu zboru, da bode mož, ki je storil jako mnogo za kranjsko kmetijsko družbo, ki je mnogo delal na literarnem in praktičnem polji, mož, kateri je deloval mnogo in mnogo v zdravstvenih ozirih, in pri tem delovanji osivel, mož, kateri je bil voljen neprenehoma v deželni zbor in deželni odbor, in katerega ie imenovalo še le pred kratkim Nj. Veličanstvo presvitli cesar za namestnika deželnega glavarja kranjske dežele, mož, kateri je jako razumen javni zastopnik naše ožje domovine, kateri je bil mnogo let član tega mestnega zbora ljubljanskega, in je častni meščan ljubljanskega mesta, g. dr. Ja ne z Ble i w eia t 19. novembra t. 1. praznoval svoj 701etni roj-stveni dan. Po tradicijah, katere ima zmirom mestni zbor, mislim, da bi bilo umestno, da možu, kateri ima za mesto in deželo toliko zaslug, vsled tega slavni mestni zbor korporativno čestita, in mu izrazi najsrčnejša čutila slavnega mestnega odbora. — Jaz mislim, da bndem s tem predlogom ustregel nameram slavnega mestnega zbora, in vas, čestita gospoda, z mislijo, da ste z mojim predlogom zadovoljni, vabim, da v znamenje tega vsta-nete se sedežev. (Vsi odborniki, 22 navzočnih, vstanejo in kličejo „bravo" in „dobro".) — Župan g. Laschan nndsljuje: Jednoglasno je slavni mestni zbor moj predlog odobril. Gospodom mestnim odbornikom bodem pismeno naznanil, kedaj bodemo korporativno h g. dr. Bleivveisu šli. G. vitez Scliiippl stavi nujni predlog, da se da za ranjence in bolnike c. k. armade 200 gold., in sicer za tiste, kateri so v bolnišnicah ljubljanskih. Mestni odbornik II o r a k misli, da je ta svota premaihena za glavno mesto ljubljansko, in nasvetuje, naj se dovoli 400 gold. G. Horak pravi, da občine na deželi nemajo sredstev podpirati ranjene in bolne, in da bi bil to nalog glavnega mesta dežele. Dr. pl. Schrev mi^li, da nij denarnica mestna v takem stanu, da bi dovolila 400 gld. za ta namen, nego, da bi zadostovalo 300 gold. Tudi poročevalec finančnega odseka je tega mnenja, in se 300 gold. za navedeni namen odobri. Razen tega se odobri, da bode mesto skrbelo za družine v vojaško službo poklicanih vojakov samo, in da ne gleda na podporo deželnega odbora, zbrano iz novcev cele dežele. — Nadalje se odobri tudi več poročil finančnega odseka, kateri so le manjše lokalne važnosti. Poročilo šolskega odseka navede, da je hodilo v Ljubljani leta 1876/77 1314 dečkov in 1206 deklet v šolo. Leta 1877/78 pa 1568 dečkov in 1362 deklet. Tedaj leta 1877/78 254 dečkov in 156 deklet več kot leta 1876/77. V tajnej seji se je dovolilo mnogo predplač, akoravno so ugovarjali narodni odborniki, posebno dr. Ahačič in Regali. — (Tabor v Dol in i.) Izkaznice za znižano vožnjo po Železnici na tabor v Dolini, ki bo nedeljo 27. t. m. mej Gorico in Ljubljano Reko in Tuljem in Trstu, se dobijo v Čitalnicah. Ako bi jih kaj trebalo v katerem kraji, prošone so čitalnice in gospodje, kateri jih imajo, da jih ođdado, ako vidijo, da ne gre nobeden ali le malo ljudstvo iz tistega kraja na tabor, in naj jih pošljejo drugim čitalnicam, ali pa naj se obrnejo v Trst na odbor „Edi-nosti." Ako bode pa v nedeljo 27. t. m. grdo vreme, preloži se tabor na S. november. Pričakujemo obilo gostov iz vsega Slovenskega. — („Sokol") vsem članom strelnega društva prijavlja, da se prične streljanje na novo prirejenem strelišči v prostornem restavracijskem steklenem salonu ljubljanske čitalnice 4. novembra zvečer ob 7. uri, ter pristavlja, da se bode streljalo z dvema novima puškama na polec. Odbor. — (Valvasorja), za katerega lep tisk je novomeški tiskar Krajec na pariškoj razstavi pohvaljen bil, izisel je 43. zvezčič. — (Katoliška družba) napravi v nedeljo zvečer ob V»G. uri tombolo v svojem novem stanovanji na starem trgu v dr. Aha Čičevej hiši v I. nadstropji. — (Bivši čitalnični gostilničar) ljubljanski, Ivun Tanko, ju te dni v Zagrebu v bolnici usmiljenih bratov umrl. — (Iz Trsta) se piše v vladne Sarajevske „Bosansko Hercegovačke Novine": Ako prem niemačke i madžarske novine vazda pišu protiv zasedanja Bosne i Hercegovine, u ko joj re izvršiti kulturnu misiju Austrija usljed povierenstva berlinskoga kongresa, pozdravljamo ipak mi slovenski stražari jadranskih obalah radostno. Baš naš grad Trst, koji će imat tiesnu svezu u trgovini i prometu s Bosnom i Hercegovinom, želio je toplo, da ue za posednu do sada opustošene pokrajine. Slovenski narod, što se nalazi ovde u velikoj ve čini žudi, da krv koja se proliva, očisti sve četiri stoljetno robstvo, da se razprši kruta osmanlijska vlada u ovih zemljah. Bošnjaci i Hercegovci dihajte zrak slobode pod žezlom habsburške dinastije; neka bude zlata Bosna za Austriju krajina blagostanja, trgovine i ži vahuoga prometa. — (Nesreča na železnici.) Tri magazinu za blago na kolodvoru v Kranjske j gori našli bo 15. t. m. po noči posestnika Boštjana Arpona iz Loga mrtvega. Pravijo, da je naj brže v pijanosti z višine padel na šine, ter se ubil. — (Povožen.) Iz Notranjskega se 19. t. m. piše „Sl.tt: Na dan sv. Lukeža 18. t. m. je Šel Likon iz Košane z druzimi možmi iz Posto nje s semnja domu. Bilo je deževno, in južni veter jim je nesel dež v obraz. Zato so razpete dežnike držali pred soboj nasproti vetru in dežju. Ko bo Šli okolo poludne po velikej cesti mimo Matenje vasi dalje proti velikemu železničnemu mostu Črez Pivko, se hitro pripelje jim nasproti neki Kastelic, po domače Mlakar s Kala, in oje sune omenjenega Likona v prsi, da je precej padel in omedlel. Možje, ki izpod dežnikov popred voza nijso videli ne slišali, da bi Be bili ognili, so pobrali Likona, ga položili na voz, in prisilili Kastelica, daje obrnil in peljal pobitega domu. Pa komaj bo ga pripeljali do Selca poleg Slavine, je revež uže izdihnil. Bil je Likon okoli 5G let star in priden, ter dober gospodar. Sodnijska preiskava bo spoznala, koliko je nesreče zadolžil malomarni voznik. _ „303S01** ima izredni občni zbor v četrtek 21. oktobra zvečer ob 8. uri v društvenoj telovadnici. Dnevni red: 1. Svečanost v slavljenje 70. rojstvenega dne g. dr. Janeza Blevvoisa. 2. Zavez „Sokola" s hrvatskimi telovadnimi društvi. 3. Posamezni nasveti. 4. Volitev podpredsednika in jednega odborniku. ________O dbor. VujeT 22. oktobra: Pri siiHiu: Vićič iz Trsta. — Kalmi || Radovljice. — Fischcl iz Dunaja. — Rupar iz Novoga mosta. — Lonček iz Staroga trgu. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Pri Mall£ui pl. Lnschan i* Dunaja. — Schenk iz Celovca. — Foigl, Clerk iz Dunaja. — Hočevar iz Krškega. — Carabelli iz Truta. Trinr rene v Ljubljani 23. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter 6 gld. H J kr.; — rež 4 gid 55 kr.; — ječmen 4 gld. Otl kr.; — oves 2 gld. »30 kr.; — ajda 4 gld. 40 kr.; — proso 4 gld. 70 kr. — koruza 5 gold. 40 kr.; kromptr 100 kiiog.auitM 3 gld 03 kr.; — fižol hektoliter 8 gl. — kr.; uiasi.. Kilogram — gl. DO kr.; — uaaat — gld. 80 kr.; — jpeh trišen— gl, 62 kr.; — špoh povojen — gl. 74 k., — jajco poSVa kr.; — mleka liter 7 kr.; — guveduine kilogram 54 Kr.; — teletnine 58 kr., — svinjaku meso 02 kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 7K kr.; — slame 1 gold. 42 kr.; —drva trda 4 kv. metrov 6 g.)ki. 50 kr.; — mebka 4 gld. 50 kr. .Dunajska borsa 23 oktobra. (.Izvirno toiegrahcuo uuroCd (M Enotni drž. dolg v bankovcih . . 60 gld. 60 kr. Enotui drž. dolg v srebru . . . 62 II 15 n 71 II 30 n . 111 n 50 fi Akcijo narodne banke . . . . 789 » — m . 223 n 85 n . 117 n 75 n (J. kr. cekini....... 0 n 42 n 6 D 64 n n — n n 15 m Karel S. Till trgovstvo s knjigami in paj>irjem, jtod Trančo it. 2, zaloga vsi-h potrcbuostij za urade in kupčij stvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za uierjovco (inženirje;, slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalno iu opravilne knjige. Izdeljujejo so tudi mouogrami na pisemski papir, visitue karte in pisemske zavitke. (158—9») Stev. 0553. (355—3) Razglas za pet deželnih ustanov, in za več plačujočili učencev na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipave. Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipave z dveletnim podukom, izpraznjenih je za prihodnje šolsko leto, ki se prične dne 1. novembra, pet deželnih ustanov v letnem znesku po 120 gold. Pravico do teh ustanov imajo ubogi sinovi kranjskih kmetovalcev, ki so vaaj IG let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja, in ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Ustanove bo ne izplačujejo na roko, ampak dotični dobivajo za to hrano, stanovanje in poduk v šoli. Dalje je izpraznjenih več mest za plaču-joče učence, kateri plačujejo po 120 gold. na leto za hrano in stanovanje, in po 20 gold. šolnine na leto. Sprejmd se tudi redni zvunanji učenci, ki plačujejo po 20 gold. šolnine na leto, in sicer na pol leta naprej. Prošnjiki naj lastnoročno slovensko pisane prošnje do konca oktobra IH7H če mogoče osobno izroče vodstvu deželne vino in sadjerejske solu na Slapu. Prošnjam je dodati rojstveni list, ter spričevala o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršenej ljudskoj šoli. Prošnjiki za ustanove predložiti morajo tudi ubožue liste, prošnjiki za plačujoca mesta pa primeren pretopiš vzdržavunja (uuterhaltarevers). Oil deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1878. XJiii<»i<»l j ■»«■> zobe in zobovja vpostavljam po najnovejšnj metodi brez odstranitvo starih korenin iu brez vseh muk. Popolnem nemočno zobovno operacijo izvršujem uporabljujoč prav prijetno delujoči rns.vt-sc lilni gux (dušikov okisljanoc). (346-3) lE^IcIbLel, lobovni zdravnik, _stanuje ob Hradockoga mostu 1. nadstropje a tremi otroci, 41 lot star, v državnoj vojaškej službi z 8<)0 gold. letne plačo s pravico do penzije, in avanzirati na ti 00 gold, na lo.o, — snubi dekleta, ki naj ho SO ali menj lut staro, ki ima nekaj stotakov premoženja, in katera jo v stanu ljubiti drugo matere otroke. Lo resno ponudbe, ako mogočo a fotografijo, pošljejo naj so uredništvu tega lista pod naslovom : ,,N»rnl«'Vo". (3f)9 — l) Odpretje kupčije. Podpisani naznanja uljudno p. n. občinstvu, da bode »>d denainjega doe naprej v hiši g. dr. Suppantschitscha v Schellenburgovih ulicah Št. o prodajal narejeno obleko za gospode in dečke. Isti prevzema tudi vsa 3MK~ krojaška dela rSfrC z obljubo, da bode zadostil vsom najnovejšim Zahtevam, ter prosi za prav obilna naročila. (360) JoŽef I ill Sfl Zli.V. »laiki E==SWir empfohlun^ nosljam, j _nl8 Bestt'8 utid PrelsMuirdigstes Die Regeniiiantel, Wagendecken (PlacIicn), BeMeinlagea, Zdtsloffit lezni v želodcu, pri VJtap^iVi MnftA0^>-.£rl\ telesnih zapinjali, :^KTT^yt\ hemoroidih itd. Ta *V jl^-V/JF 3-^.. \/ tinktura so vsakej r t Ji ^Jf'm družini najgorkojo (* aT ^-Xđfjj ) '^k priporoča, ker je ■• -i u*o veliko tisoč lju-N^^'-">: 'tj LmfcJ^o^ ('om ^ zdravju pri-^*^w>>: .OLs*®^ pomogla. Steklenica a podukom o rabi vred volja 10 kr. 2. I>r. lllora. Frali za pokončanje bolh, ščurkov in druzega mrčesa iz pravili dalmatinskih rož, paket po 10 kr. 6. Iloineopatlftna apoteka, popolnem urodjona po prof. Uaager-ju. 1 steklenica jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkture velja 20 kr. Vsako zdravi o so natanko po naročilu pripravi v zahtevanej stopni močno. 7. l»orN«li — rib je olje, Be rabi zopor škrofelje, škiofeluastne kostne bolozni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica volja 60 kr., z želozo-jodiirom 1 gld. (lospod O. riccoli, lokarničar v 1J ubijani. Kašelj iu teška sapa sta me hudo nadlegovala, zato sem po zdravuikovom nasvetu tri mesecu zavžival Vaše Dorschovo ribjo olje z fceleso-jodliroiu. — Užo po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil veliko olajšanje, — zdaj pa so imam buiuo izvrstuej zdravilucj moči te^a olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, iu svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkojo priporočiti. V Ljubljani, dne 9. septembra 1878. Janez Kilav, trnovski kaplan. Pismena naročila z naslovom: CJ. IMceolf, lekarna v Ljubljani, so točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (337—8)