-fM Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4meriki. d*- rFhe first Slovenic Oaily in the United States. Issued every^ day except Sundays and Holidays. fKLKTON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered mm Atcoad-Claw Matter, fi«pt«iaber 21, 1908, at the Poet Office at New York, N. Y., voder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 189. — ŠTEV. 189. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13, 1907. — V TOREK. 13. VEL. SRPANA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Generalni štrajk. 5000 telegrafistov. TELEG RAF ISTI WESTERN UNION, POSTAL & TELEGRAPH IN ASSOCIATED PRESS POČIVAJO. Sedaj štrajtajo tudi newyorski telegrafisti. ČASNIKI BREZ POROČIL. Včeraj opoludne pričelo je štraj-kati 6000 telegrafistov Western Union in Postal Telegraph Co. v New Yorku; zvečer ob 8. uri so se jim pridružili tudi telegrafisti Associated Pre:*s. Promet proti severu, jugu in zapadu skoraj fKipolnoma počiva. Štrajk je nastal iznenada. dasiravno ne nepričakovano. Točno ob 1. uri popoludne, pojavil se je v 7. nadstr. poslopja Western Union Telegraph Company eignal za štrajk. in ne da bi kedo spreerovoril besedico, so telegrafisti ostavili aparate. A' par minuta ll Sil ne jim pridružili kolegi in ko-leginje v 8. nadstropju. Pred poslopjem se je nabrala velika nmožica. Kazni detektivi so skušali množico oddaljiti od poslopja, toda ko so bili tepeni. so se junaško umaknili v poslopje. Štrajkarji so na to odkorakali pred City Hali in od tam v svoje unijske prostore. Nekoliko štrajkarjev je odšlo k Postal Commercial Cable Building. 253 Broadway. Dasiravno v poslopje niso smeli, so wmiar prišli v dotiko s tu zaposleninti telegrafisti in ob 2:30 so tudi ti pričeli štrajkati. Kolegi na ulici so jih z veseljem pozdravili. Sedaj, ko se je štrajk razširil tudi na New York, bodo vsa ostala mesta vztrajala. S Chicagom ni mogoče priti v dotiko; skabov ni dobiti in boj je dobljen. Tudi telegrafisti na delniškej borzi za bombaž, pri raznih bankarjih in v prodajalnicah so se pridružili štraj- karjem. Telegrafisti zasebnih tvrdk zahtevajo na teden. 7urno dnevno delo, 8»> eontov za vsako uro. ktero delajo posebej, in 30 minut počitka o jx>lu dnevih. (►-tali telegrafisti zahtevajo osem-nrno delo, 1 jh»višanje plače, po sebno pla< o za p*wbno delo in da vsi odslovljeni kolegi z<\H*t dobe delo. <>!«i od Postal Telegraph Co. zahtevajo. da se jim da opoludne 1 nra časa za lunch. Nemiri v Cubi. Predsednik Roosevelt in korporacije. ON ŽELI, DA PRIDEJO TRUSTI-JANI ROCKEFELLER, HAR-RIMAN IN DRUGI V JEČO. Tozadevno odredbo je poslal glavnemu zvezi ti emu pravniku Bonaparte ju. NAVIDEZNO RESNA STVAR. Washington. 13. avg. Glavni zve-zini pravnik Bonaparte se je vrnil iz Oyster Baya. kjer je bil pri posebnem posvetovanju s predsednikom Rooseveltom. Posledice tega posvetovanja je že sedaj opaziti, kajti Bonaparte naznanja, da bode storil vse, da pridejo obravnave proti raznim trustom radi prestopka protitrustnih zakonov, kakor hitro mogoče na vr->to. Bonaparte ostane tekom prihodnjih štirinajst dni neprestano v Washingtonu. da tako skrbi za povo-Ijen napredek obravnav proti Standard Oil Co. in drugim velikim kor-poracijam. Brezdvomno je dobil ge neralni pravnik natančna navodila od predsednika, dasiravno neČe to priznati. Tako je pričakovati, da bode sodni oddelek sedaj. kakor hitro nabere potrebni materijah na-topil prot korporacijam kazenskim potom. To postopanje bode naperjeno proti vodjem korporacij, kakor Rockefellerju. Harrimanu in drugim, ki ere bi predsednik rad spravil v ječo. Roosevelt namreč ni s tem zadovoljen, da morajo trusti plačati velike denarne kazni, kajti mnogo koristneje bi bilo, ako bi morali glavni trustjjani v ječo. Bonaparte se je včeraj tako izrazil, da je iz njegovih besedi prav lahko izvajati, da predsednik želi. da bi šli trustijani v ječo. Ceneralni pravnik je včeraj odkrito izjavil, da se bode sedaj pričelo proti korporacijam kriminelno postopati in sicer, kakor hitro se nabero tozadevni dokazi. Boj proti trustom. Zborovanje drž. pravnikov V ST. LOUISU SE JE VČERAJ PRIČELO ZBOROVANJE RAZNIH DRŽAVNIH PRAVNIKOV. Dogovor glede jednakega postopanja proti trustom. USTANOVITEV JEDNAKIH PROTITRUSTNIH ZAKONOV. Havana, Cuba, 13. avg. V petek ponoei so se pojavile ustaske čete v bližini Oamajuani. toda orožniki so jih pregnali v gozde. Včeraj so se ma-roderji pojavili zo|>et na nekej lia-ziendi, dvajset milj daleč od imenovanega kraja in so se takoj pričeli bojevati z orožniki- Pri tem je bil jeden ustaš ustreljen in jeden ujet. Cstaši so j>otem bežali. Krvavi sledovi, ktere so pustili za seboj, dokazujejo, da jih je bilo več ranjenih. Ustaška četa ni razsrnana in orožniki zatrjujejo, da se je celo za polovico povečala od onega časa. ko je pri'-ela na svojo roko z revolucijo. Dane- je odšlo de-et zamorskih policajev iz Camajuani, da n Fr. Saner je priznani zastopnik vadb b^itnih tMroVodnih draw HAYWOOD V CHICAGU. Delavstvo ga je navdušeno sprejelo in pozdravilo. Chieago, 311., 12. avg. AVilliam D. Haywood, vodja organizacije Western Federation of Miners, kteri je 1 * i I oproščen sokrivde umora gover-nerja teunenberga, dospel je semkaj in delavstvo ga je navdušeno sprejelo in ]»ozdravilo v Luna Parku. Haywood je mnogo trpel radi vročine in da se prepreči, da bi sprejem predolgo ne trajal, so ira na skrivaj odvedli iz parka. Ko se je nekoliko odpočil, se je vrnil, nakar se je vršilo nad dve uri j h »dajanje desnic. V svojem govoru je Haywood napadal predsednika Roosevelta, ker ga je imenoval pred pričet kom obravnave, da je nezaaeljeni državljan. Istodobno je napadel tudi coloradskega governer-ja Buehtelja, kteri se slučajno mudi v Chicagu.. Nadalje se je zahvalil delavcem, da so mu pomagali dobiti pop* d no oproščenje, kajti lastniki rovov -o tra odvedli iz Colorada v Tda-bo. da «ja tajm izroče vešalom. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ............ 50 kron, za $ 20.55 ............ 100 kron, ra % 41.00 ............ 200 kron, za $ 102.30 ............ 500 kron, za $ 204.50 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poatsarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriHč-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St Clair Ave., N. K, Splošna panika. Gene delnic padajo. BORZA JE PRIČELA NAPADATI ROCKEFELLERJEVO STANDARD OIL COMPANY. Cene raznih delnic že petnajst let niso tako padle, kakor sedaj. NA WALL ST. St. Louis, Mo., 13. avg Tukaj so se sešli državni pravniki držav doline ob Mississippiju. da se dogovore, kako bi jim bilo mogoče najuspešnejše nastopiti proti trustom. oziroma proti vsem velikim korporacijam. Pred vsem je treba izdelati za vse države jednake protitrustne zaKone. Zborovanje je sklical Herbert S. Hadlev. državni pravnik države Missouri, kteri je dosedaj najuspešnejše preganjal Standard Oil Co. v Mis-souriju, kar velja tudi o njegovih korakih proti železniškemu trustu. Njegovemu pozivu so se odzvali vsi državni pravniki imenovanih držav. Trusti. proti kterim se bode nastopilo. poslujejo večinoma v državah ob Mississippiju in tako je zelo u-m est no. da se državni pravniki dogovore, kako naj se proti n.iim postopa, da se doseže za žel jeni konec vsestranskega izkoriščanja ljudstva. Sedanjemu sestanku državnih pravnikov bode v kratkem sledil sestanek vseh državnih pravnikov iz vseh držav in teritorijev, kajti le na ta način se bode doseglo, da se državni zakoni z ozirom na truste spremene tako. da se bode lahko povsodi jednako proti njim postopalo. Včeraj so imeli na newyorskej Wall St. pravi dan obračunan j a. Ko-nečno je prišlo na površje dosedaj pritajevano sovraštvo do petrolejske-ga trusta in sicer radi njegovih neprestanih bojev z vlado, to tem bolj, ker je bil ravnokar obsojen v plača-nje kazni v znesku $29,000,000. Včeraj je bil ves trg preplavljen z del- Južne republike. Rumena mrzlica. V REPUBLIKI CUBA SE RUMENA MRZLICA VEDNO BOLJ RAZŠIRJA — BOLNI VOJAKI. Skoraj vsi dosedaj znani slučaji so se pripetili v Cienfuegos. VARNOSTNA CARINA V BRA ZLL.TJ. Osvojitev Maroka. 2elje Francozov. FRANCOSKO ČASOPISJE ZAHTEVA DA SE SULTANAT PRIKLOPI OSTALIM FRANCOSKIM KOLONIJAM. Washington, 13 .avgusta. Uradoma se poroča iz Marianao. da se rumena mrzlica v Cienfuegos vedno bolj razširja, da so se pa dosedaj pripetili skoraj vsi slučaji med vojaki in da je deset vojakov v tamošnjej vojaš- nicami Standard Oil Co. Člani tega keJ bolnici. Kje je izvor nevarne SANJAL JE, DA BODE UMRL IN JE ODPOVEDAL ZAVAROVALNINO. M. Adrian v Pittsburgn je prepričan, da bode v par tednih ubit na železnici. Pittrd>urg". Pa.. 13. avg. Tukajšnja Central Accident Insurance Co. je dobila i z Clevelanda naslednje pismo: 1' Gospodje :— Korak, kterega sem sklenil storiti se l>ode Vam dozdeva! izvanreden, vendar pa ne monem druj-ai-e. nego da ga storim. Tem potom Vam naznanjam, da. sem popolnoma in docela prepričan, da bodem tekom osmih tednov umrl in sicer povodom neke nesreče na železnici kte-ra se bode pripetila tekom prihodnjega meseca. Z ozirom na to pa mislim, da bi Vam delal krivico, ako bi še v nadalje vzdrževal polico, s ktero sem zavarovan. Radi tega. izročam polieo Vam, in od danes naprej nimam od Vas ničesar več za tirjati. Spoštovanjem, Vaš Leo A. Adrian." Adrian naznanja, da Se mu je v novejšem času že večkrat sanjalo, da bode v par tednih umrl radi nesreče, ktera se bode pripetila na železnici, radi c-esar neče zavarovalno družbo pripraviti ob denar. Prve sanje so mu naznanile le toliko, da bode moral kmalo umreti, nadaljne noči se mu je pa sanjalo tako, da je v sanjah videl vse podrobnosti nesreče, ktera ga čaka, in tako se je popolnoma prepričal. da je ta nesreča neizogibna, le za natančni datum te nesreče ne ve. On izjavlja, da ni nikak verski fanatik, kajti cerkve od znotraj že ni videl celih devetnajst let in da osode, ktera ga Čaka, ne more preprečiti, dasiravno bi to rad storil. Adrian je zavarovan za $10,000 in v slučaju, da v resnici ponesreči, nje-2«vi sorodniki ne dobe niti centa. pošljemo lepo sliko parni Brezplačno ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdirekfcnejii progi sa Slovence. Pišite na Aastro-Ameri can a Line, Whitehall Bnilding, Few York trusta so zaman skušali nevihto list avi ti s tem, da so tekom dneva naznanili, da si je vlada iz zasebnih razlogov odbrala Standard Oil Co. za svojo žrtev, kajti prodaja se je vršila neovirano dalje in se je razvila v pravo paniko in pri zaključku včerajšnje kupčije, so delnice tega trusta padle za celih štirideset točk. Mili jardar Rockefeller, kteri ima 400.000 delnic tega trusta, je samo tekom včerajšnjega dne izgubil 16 milijonov dolarjev. Vse to pa ni pripisati le kazni, v ktero je bil trust obsojen, kajti sovraštvo do tega trusta je splošno in vsled tega morajo tudi vse druge družbe, ktere so v zvezi s Standard Oil Co. trpeti. Panika je nastala tudi radi tega, ker so pričele krožiti vesti, da bode milijonar Harriraan prisiljen pri sodišču odgovoriti na razna vprašanja. V tem slučaju bode moral pri po zna ti, da mu 'e prišla Union Pacific na po moč, ko s svojimi drugi ni mogel pro dati umetno podraženih delnic, ktere je potem imenovana železnica kljub velikej ceni pokupila, dasiravno so bile skoraj brez vrednosti. V tem slučaju bode vlada Harri-mana in ostale njegove druge i> lila. da vrnejo kupno ceno in prevzamejo te delnice. Pri tem se gre za sv-oto -f100.000,000 in medtem, ko bi Union Pacifi«* na ta način prišla do lepega denarja, bi Standard Oil Co., ktera hi morala imenovano svoto iz plačati, prišla do roba propada. Tudi druge cene so pričele padati in pšenica je padla za 3P" buš-ijit. kajti denarja na borzah povsodi primanjkuje. USTAJA V KONGU. V Belgiji se zatrjuje, da so ustajo uprizorili angleški misijonarji. Antweren. Belgija, 13. avg. Potniki angleškega parnika Albert vil le. kteri je dospel semkaj iz Konga, naznanjajo. da se je v imenovanej ne-srečnej državi pričela velika ustaja domačinov proti belgijskemu kralju Iveop»oldu. Ustajo so baje provzročili angleški misijonarji. kterih je vse polno v okrajih Bengali in Abir. Ti misijonarji so zamorce pregovorili, da prenehajo z delom za belgijskega kralja, ako s«e jim tako poljubi, kajti na delo jih nima nihče pravice siliti. Belgijski stotnik Van der Cruisen. na čelu 175 vojakov, skuša ustajo zatreti in prisiliti zamorce zopet na delo. Tudi v pokrajini Oriental se je pričela ustaja. Domačini tudi neoejo več plačevati davkov, radi česar so belgijske barbarske oblasti proglasile v* onih pokrajinah vojno stanje. bolezni, dosedaj zdravnikom še ni bilo mogoče dognati, toda, da so vsi sumljivi slučaji prava rumena mrzlica, je dognal tudi izvedeuee dr. Agra-monte. Skoraj vsi bolniki so člani vojaške bolnice. Med vojaki, kteri so oddaljeni od bolnice, je zbolel le jeden godelc. Mrzliea se brezdvomno razširja iz mesta Cienfuegos, kjer so razmere take, da se bolezen lahko hitro razširja, kajti voda v mesru je zelo slaba, dočim je tudi kanalizacija zelo pomanjkljiva. Tukajšnji zdravniki niso baš v velikih skrbeh in trdijo, da bodo bolezen lahko kma lo zatreli. Rio de Janeiro. Brazil, 13. avg. Kongres je potrdil zakon, kteri dolo ča uvedbo varnostne earine za vse uvozno blago, kar bode domačim pridelkom in izdelkom gotovo koristilo Vojaški zrakoplov. V Berolinu so spustili z ugodnim uspehom vojaški zrakoplov krmilo. Novi poglavar. V Sarajevo je dospel novi poglavar Bosne in Hercegovine podmaršal pl Win zor. TRUST ZA PIŠKOTE. V Missouri ju so ustanovili novo korporacije z glavnico $30,000,000. St. Louis, Mo., 13. avg. Tukaj se je ustanovila nova korporacija, ktere namen je izdelovati piškote, oziroma združiti in pokupiti vse tozadevne tovarne. Kapital te korponaeije bode znašal $30,000.000. V tukajšnjem mesto bodo zgradili tovarno, ktera bode veljala $600,000. Novi trust se bode imenoval General Biscuit Co. Glavni lastniki trusts ao newyorški kapitalisti. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Blueeher 12. avg. iz Hamburga. Statendam 12. avg. iz Rotterdama z 931 potniki. Zeeland 12. avg. iz Antwerpena. Dospeli bodo: Bo vie iz Liverpoola. Kronprincessin Cecilie iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Carpafhia iz Reke. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Prineeesin Irene iz Genove. Teutonic iz Southampton a. Bosnia iz Hamburga. Hudson iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Ida iz Trsta. Koreja iz Libave. America iz Hamburga. La Provence iz Havre. Ijiicania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southaanptona. Campania iz Genove. Columbia iz Glasgowa. Xoordam iz Rotterdama. Finland iz Antwerpena. Cevi c iz Liverpool a. Gerty iz Trsta, Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Main iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Odytidi so: Kronprinz Wilhelm 13. avg. v Bremen. Odphdl Me: Adriatic 14. avg. v Liverpool. Nieuw Amsterdam 14. avg. v Rotterdam. Bluecfcer 15. avg. v Hamburg. Cedric 15. avg. v Liverpool. La Bretagne 15. avg. v Havre. Barbarossa 15. avg. v Brana. Zeeland 17. avg. v Aatwerpen. St. Looms 17. a^g. * EMraria 17. avg. v Liverpool. Astoria 17. avg. v grozna opustošenja, kakor boji v imenovanem mestu. Razun okraja, v kterem so konzulati, je vse mesto razdejano in skoraj vse prebivalstvo mrtvo- V vsem me^tu, izimši okraja konzulatov, ni ni jedna hiša ostala cela, kajti vse je razdejano. Večina ulic je pokrita s krvjo in kri je tudi na stenah podrtih hiš. Povsodi svedočijo razsekane glaver kako so umirali meščani pod orožjem beduinov, kterih dom je Sahara. Največ so prestali židovi. V jednej hiši so Arabci pomorili dve rodbini in _ ^ . le dva člana teh rodbin sta se rešila. Položaj v Casablanki in Mazaganu je ! Arabci so zahtevali od čifutov, da jim še vedno vznemirljiv. BOJI. Paris, 13. avg. Dasiravno se uradoma izjavlja, da vlada ne želi dru-zega, nego v Maroku ustanoviti red in organizovati mednarodno policijo, temu le malokdo verjame. Značilno je, da je Francija svoje zadržanje spremenila. Španska jo je namreč pozvala, naj pošljeta obe državi skupno noto vlastim; ta predlog je pa Francija odklonila. Glede odposlanja novih čet v Maroko še ni določeno in mobilizacija v Algieru in Toulonu se je pričela le "iz previdnosti". Skoraj vse časopisje piše, da je treba Maroko osvojiti, ker inače tam ne bode mogoče ustanoviti mir. Dolžnost vlade je vsekako napraviti konec anarhiji. To se mora zgoditi ravno tako, kakor se je zgodilo z Al gieram. Da se pa to doseže, se mora Francija oprostiti omejitev, ktere do loča konferencija v Algeciras. Radi tega naj vlasti pridobe Nemčijo v to, da privoli v osvojitev Maroka. V tem slučaju se mora Francija pripraviti na dolge boje. Tanger, Maroko, 13. avg. Semkaj je dospel iz Mazagana parnik, ki je do vedel 240 begunov. Ko je parnik ostavil Mazagan, je bilo vsaki tre notek pričakovati priče tka sovražnosti. Zaprta mestna vrata so obkolili divji bojevniki iz gorovja, kteri zahtevajo denar in prete, da bodo mesto razdejali. Kapitan francoske vojne ladije Admiral Aube je naznanil govern er ju, da bode mesto bombardiral in izkrcal vojaštvo. Iz Ca ablanke se poroča, da se tam boji nadaljujejo!. Tanger, Maroko, 13. avg. Arabski konjeniki, kteri imajo prekrasne konje. se v vedno večjem številu zbirajo v okoliri Casablanke in neprestano naipadajo francosko vojaštvo, ktero ima nalogo preprečiti, da bi Arabci zopet ne prišli v mesto. Vse dosedanje napade so Francozi odbili in prizadejali Arabcem velikanske izgube. Kljub iemu pa Arabci nadaljnih napadov ne opuste in se vedno vračajo pred žrela topov, ne da bi se zmenili za smrt, ktera jim je gotova, ako se preveč približajo dalekosežnim topovom in puškam francoskih vojakov. Boji že trajajo štiri dni, toda pogum Arabce še ni ostavil. Dosedaj so se morali umakniti že osem milj. Minoli četrtek je general Druid, potem. ko je odbil napad, poslal dvesto vojak, »v iztočno od mesta, da prepreči, da bi arabski jezdeci streljali na prostore, ktere rabijo Franeozje za izkrcavanje. Teh dvesto vojakov so potem Arabci ves dan napadali. Franeozje so sedaj razpostavili krog vsega mesta predstraže, dočim čuvajo morsko obalo vojne ladije. Krvavi boji so -se vršili v četrtek po noči in v petek. Arabski jezdeci so se francoskim vojakom približali v velikih četah in so v skoku prijezdili proti levem francoskem krilu, toda kakor hitro so opazili odprtine topov na vojnih ladijah, so krenili proti desnemu krilu. Pri tem so vojaki najmanj stokrat ustrelili v salvah in na stotine Araibcev je pri tem popadalo raz konj, pre dno so se u-maknili. Pri tem so Franeozje zgubili dva vojaka, doeim je bilo osem mož ranjenih. Velike čete arabskih jezdecev se bližajo mestu Mazaganu, ktero nameravajo napasti. Križarka Du Cbayla je odplula v Mogador. V petek so pričele franeoske čete z ofenzivo. Pri tem so skušali priti Arabci Francozom v krilo, toda slednji so jih -prepodili. Na mestu so ostavili sto mrtvih, dočim so imeli Franeozje deset ranjenih. London, 13. avgi Tukajšnje j Daily Mail se brzojsvlja iz 'Casablanke o podrobnostih, ktere so doživeli tamofi-nji prebivalci. Poroča, se, da potres v Saa FranoKo ni »spravil tako nemudoma izroče denar. Stari žid jim je povedal, da nima denarja. Ko so potem preiskali hišo in premalo našli, so ga jednostavno ubili z velikim hišnim ključem. Xato so vprašali njegovo ženo, kjer je denar, toda ona jim je naznanila, da ne ve. Njo so pretepli in v njenej obleki so našli malo svotieo denarja. Ivo demvr vzeli, so jej prorezali vrat in u«-Jmh. Ravno lako so tudi umorili os;ale člane rodbine, izimši dva, naninr malo dete ktero so jh» napadu našli sosedje, ko je spalo med mi t »e«-i. in neko deklico, staro l.~> lot. Ki so slednjo našli, je bila vsled in /.« slaboumna. Najgroznejši prizori s«- vršili pri glavnih vratih, kajti tu so Arabci najbolj divjali. Ko .-o dospele vojne ladije in pričele me-to bombartiirati, pričeli s«> Arabci bežati, izid iz mesta je bil le skozi ta vra:a in na ta vrata so iz ladij najbolj streljali. Tu ob zidovju kraj vrat leži nsi stotine trui>elj meti vsakovrstnim naro-panim blagom. kterega niso mogli odnesti seboj, ker jih je preje dohitela smrt. Mnogo Arabcev je bilo tudi po hoj enih, ko so bežsili iz. mesta. Na Daljnem Iztoku. Japonci in Koreja. PRI OTOKU KAN WA. SEVERNO OD CHEMTJLPA. JE PRIŠLO DO BOJA MED JAPONSKIM IN KOREJSKIM VOJAŠTVOM Korejski delegatje, ktere je cesar poslal k mirovnej konferenci, obsojeni. BOJI NA rORMOZI. Seoul. Koreja, 13. avg. Sotnija japonskega vojaštva, ktero je imelo seboj dva strojna topa, skušala se je 11. i. m. izkrcati na otoku Kan Wa, 12 milj severno od Chemulpa. Pri teoa je domaČe vojaštvo zajedno z (loma-čini napadlo Japonce, od kterih je pet ubitih in pet ranjenih. Japonci so imeli nalog, malo korejsko posadko na otoku razerožiti. Včeraj sotnijo pomnožili in sedaj bodo z izkrcanjem ponovno poskusili. Korejci so iz otoka pregnali tudi japonske ribiče, kterih je bilo več ubitih. Ostali so prišli sedaj v Chemulpo. Vrhovno državno sodišče v Koreji je moralo člane mirovne delegacije obsoditi. Yisang Sol je obsojen v smrt na vešalih, Yi Wi Chow in Yi Chun v dosmrtno ječo. Delegatje se mude sedaj v Zjed. državah. Victoria. B. C., 13. avg. Iz Foruno-ze se javlja o krvavih bojih, kajti domačini se energično upirajo japonskim usiljiveem. V boju pri Taikoka-nu so zgubili Japonci 200 mož. N'caraguan bi moral že pred 54 dnevi priti v Dublin. Parnik Nicaraguan od Leyland Co., ki je dne 3. junija odplul iz Taupo, Florida, v Dublin, Trska, še vedno ni tjekaj dospel in do sedaj o njem ni bilo ničesar čuti. V mornarskih krogih so radi tega skoraj prepričani, da se je sredi oceana potopil z moštvom vred. Nicaragxian bi moral dospeti v Dublin dne 20. junija; nakrean je bil s fosfatom in kapitan je imel naročilo, da parnik v slučaju nevarnosti potopi. Mogoče je. da je parnik zavozil v kak ledenik, kterih je letos vse polno na Atlantiku; morda se je pa tndi potopil v viharja. Na njem je bile petinštirideset mornarjev, kteri vsi eo najbrž« utonili. "GLAS NARODA (Slovenje Dally. Owiieil ami published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY { a corp« > ruti< >n). FRANK 8AK8ER. president. VICTOR \ AIJAVHC, Secretary. IAJ1' 1S BEN HI H K, Treasurer. Place of bu>in*— of the corporation an-1 tiklrv^Mt of above ortii-erv: 1C© lireenwk'li fltreet, Borough of Manhattan, New York City. N. Y._ Ivi. IN.) 1. .*Vt I 4.00 2.1*1 4.50 2.50 1.75 Maroko. ■it \ nieri ko . >rk Za leto velja Ji „ pol leta...... (l leti every. «lay. except Sundays and 1 holiday H. Subscription yearly $3.00. Ad ver t i semen t'on agreement. Za ojrla.-« »lo^'le»et vrstic >e plaea 30 centov. ik>pie nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika, hopixiin iii po*iljatwn naredite naslov: "Olu« Naroda" reenwirh .Street, New York Citv. Telefon: 127«* Hector. Socijalizem. i «11 nolo je že i da hod po vse ■ocijali On ] tin vse dinjeni Rotili n bin in deset i ust, do teri ni Vse ktera razme n -<>r dr. Charles J. Bushnell, i a ni ljudski ekonom in kii-\ WnhlRgtom, o kterem se logo uroverilo in pisalo, trdi, tekom prihodnjega desetletja civilizovanem. s^etu zavladal ?m. navija ono, kar se je že ne-dokazalo: da je devet dese-i ljudskega premoženja v Zje-dr/.avah last osmih ali de-ž, oziroma ravno tolikih rod-la mora pri uas živeti nad lijonov rodbin le od roke do m je štiri milijone ljudi, ka-a jo ničesar in kteri ob večerih ne vedo, kje naj prenoče in kje IkhIo drugo jutro j>ov/.ili svoj zaju-trek. ■ * » e to je seveda žalostna resnica, i tv.»ri resno nevarnost sedanjim am. Vendar pa radi tega še >a. da bi prišlo do spremenit ve, it c rej prorokuje učeni profesor, nas imamo Ae takozvano srednjo ktero je profesor sam pokazal, nasvetoval pravično razdelitev kanske posesti. 0 f»..t je pa naša zvezina vlada lastopila, Hoj proti trnstom. kte- 1 je pričel voditi prea velika premoženja, potem se vrhovno zvezino sodišče ne bode več vpalo tak zakon proglasiti protiustavnim. I>rugaena oprava prometnih sredstev, pokončanje vseh monopolov in obdavčenje največjih bogatinov bode saj pri nas v Ameriki izpodbilo tla socijalizmu, kajti zgoraj šn je odredbe bi ilak jamčile pravilno razdelitev premoženja. Socijalizem, v kolikor pa je pri nas opaziti pri volitvah, ni drnzega, nego simptom nezadovoljnosti - sedanjimi razmerami. Socijalizem -_r- > j i teorijo, da ne sme ni jeden tir hiti last pojedinstva. To je pa v protislovju s človeško rial's vo. Kar s<. pa ne s>.g!as:i z naravo, tudi ne more obstati in ni liruzega nego utopija. ni o IV ko reiri Francosko in š-pa.nski«> vojaštvo pričelo je s krvavimi boji na marokan-} skmn obrežju in vsi boji se ktmcajo I s francoskimi zmagami nad domačini, kteri se hrabro, toda slabo branijo, ker nimajo na razpolago modernega orožja. Zmaga je Francozom zago-t o vajena, kajti tnjihove in španske j čete imajo za seboj velike topove I \ojnih ladij, iz kterih v slučaju po-j t robe dobivajo tudi potrebno hrano. Vendar pa prvi uspehi še, ne vodijo do končnega cilja. Tudi ako si FVan-cija prilasti par obrežnih mest v Maroku, jej to ne bode mnogo koristilo, kajti ta mesta je smatrati le kot bazo za nndaljne operacije proti Maroku. Vendar pa ni bi!a želja FVan-eije dobiti na obrežju Maroka le stra-t<*gično važna mesta, kajti to je sto-jrila sedaj edino le iz trgovinskih razlogov, kajti njena želja je pridobiti si v sultanatu prvo gospodarstvo in trgovinsko mesto. S sovražnim prebivalstvom je pa zelo težavno voditi trgovino. In tako bode morala Francija s svojimi boji napredovati vedno bolj daleč v notranje kraje, kjer so zveze z obrežjem in prvotno bazo vedno bolj težavne. Anglija je v Egiptu v bojih proti Mahdiju pokazala svetu, kaj se pravi vtnliti tako vojno in v Sudanu je dosegla še le uspehe potem, ko je zgradila železnico, ki vodi iz severa v Sua k i n. Preje je rabila le reko Nil kot jx>t proti jugu. Tudi Francija >i bi »de morala še le izdelati svoja I*>ta v Maroku in to je že po sebi »elika naloga, ktero izvršitev bode tem težavneja, ker je prebivalstvo v Maroku zelo versko fanatično, oziroma ravno tako, kakor ono v Algie-ra, ktero sovraži Francoze ravno ta ko. kako jih je sovražilo takoj sj>o-eetka, ko je Algier jx»stal francoska dežela. Kadi tega je tudi prav lahko mogoče, da se boj i končno razširijo telo na algiersko ozemlje, kajti Al-irierci in Marokanci tvorijo jeden in i-*ti narod. Kaj tacega se je že česiokrat pro-rokovalo in poleg tega je moč izla-ma še vedno velika in Mahomedanci, kierih večina je sedaj pod krščanskimi vladami, zamorejo prav lahko uničiti tudi najlepše načrte evropskih kabinetov. Hrvatska kriza. Zagreb. 26. julija. "Hrvatska" poziva narod, naj zahteva povsod sklicanje izrednih občinskih sej, da odpošljejo pred prestol proteste proti atentatu na hrvatski jezik. V s led odgoditve sabora je narodu onemogočeno se pritožiti kralju nad protizakonito uvedbo madjarskega uradnega jezika, na Hrvatskem. Budimpešta. 2ti. julija. Baron D. Banff.v očita v listu " Pesti Naplo" ogrskemu ministerskemu predsedniku dr. Wekerlej-u malomarnost pri urejevanju hrvatskega vprašanja. "V članku pravi, da vlada onstran Drave javen punt. Ogrsko vlado poziva, naj sedanje gibanje na Hrvatskem za-tre s -silo. oziroma se mora na Hrvatskem zopet uvesti "red", kakoršen je bil pred letom 1R68. OPOMIN. Vseh onih sedem prijateljev v aH izven Puebla, Colo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako oe, sem jib p rim o ran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem. John Gaber, 1251 S. Santa Ti Ave., Poeblo, Colo. (7-17—0) Iz Hrvatske. Zagreb, 2G. julija. Že mesec dni imamo komisarja — bana Iiakodczavja, ki so ga poslali Madjari, da nas ustrahuje, da nas prepriča, kako ugodne so za nas — madjarske državne ideje, madjarsko državno edinstvo (ki ne pozna temeljnega zakona in nagi>dbe iz leta IS6S) z Ogrsko. Rakodczav je rekel, da mu bode deviza in program "zakon". A sprejel je bansko čast od Madjarov v času, ko so oni z železniško progma-liko, s ktero uzakonujejo pri nas madjarski jezik, poteptali temeljni zakon, prekoračili svojo kompeteneo. Njegovo geslo je zares: z dobrim ali s silo. Dobil je od Madjarov nalog, da si najprej naj prizadeva zvariti novo unijonistisko stranko, ki ;»i vzoru stare madjaronske stranke -prejemala vse žalitve, vsako prodiranje Madjarov v telo naše avtonomije. Po vseh dogodkih zadnjega lota hi to ne mogla biti več samo madjaronska, temuč uprav madjar--ka stranka. To bi bila stranka ocit-nih izdajalcev svojega naroda. A zavest našega javnega mnenja se je tako okrepila, da je taka stranka, vsaj kakor stvari sedaj stoje, nemogoča. 11 a k o d c z a yj u se dosedaj ni posrečilo ,da bi se vsaj bil približal kte-renra poštenemu človeku, kako naj {>otem ustanovi celo stranko! Ni mo-crel dosedaj sestaviti svoje vlade treh ljudi, kako naj najde SO kandidatov, od kterih jih je GO potrebno za ustvarjenje zakonov! Ne drznejo se mu približati niti člani bivše madjaronske stranke. Eni zaradi už:iljene;ra ponosa, ker so jih A Tad j ari lansko leto zapostavili za našo koalicijo, a drugi zaradi pritiska javnega mnenja. Le morda dvojica ali trojica konferira z Rakod-ezayjem. A R.akodczayju so ti seveda zadnja, edina nada. Kaj stori tedaj ? Izpušča razne irlasove o svojem bodočem programu, o programu svoje stranke. Najprej nas misli osvojiti z nekakim gospodarskim in socijalnim programom. Tako je osečka "Drau" — morda in-špirirana — prišla na misel, da' bi se Rakodczay mogel zjediniti z našimi socijalisti, davši jim splošno volilno pravico ter bi take socijaliste potisnil v kot. Vse skupaj je to smešna pripovedka, ker je to navadna kopija Fejer-varyjevega načrta proti mad jars ki koaliciji. Fejervaryjevi čevlji na hrvatsko nogo. Madjari se v tem hudo varajo. Kakor so se oni bali takega načrta, tako se mu moramo mi iskreno smejati. Splošno volilno pravico ali vsaj razširjenje volilne pra- vice sprejela tri nada koalicija a obe- j ma rokama, ker to bi o« oslabilo . njene opozicije, temuč bi le ojačilo narodni odpor. Zato si bodo Madjari dobro premislili, preden ugriznejo v to kislo jabolko. Z lepa se tedaj Rakodczayja oe posreči ustanoviti si stranke. Mar-li poskusi s silo T Dosedaj. dasi vlada brez saibora in proti saboru, ni sicer pokazal še -nikjer svoje nasilne nravi. Razun dveli prepovedanih shodov se vrše ina vseh straneh svobodno mnogobrojni sfhodi in sestanki. časopisi pišejo ostro, kolportirajo ^o svobodno. Res imamo novi tiskovni zakon, toda tudi po tem zakonu bi mogel preprečiti tako naj-ostrejšo kritiko. S silo mu bode šlo težko. Ubija ga namreč splošno prepričanje, da mu je doba kratka. Kdo izmed uradnikov naj se tedaj zanj posebno ogreva, kdo bi se naj zanj izpostavljal? * * * Najsrečnejši -taktični čin koalicije je to, da je v svojem manifestu na narod izjavila, da bode nadaljevala parlamentarni boj v Budimpešti, ker •ni mogla — v sled odgoditve hrvatskega sabora — poročati hrvatskemu saboru o svojem delovanju ter zahtevati od sabora nadaljna navodila. Tega se Madjari niso niti v sanjah nadjali. Ako morejo oni s svojim vplivom prelagati zasedanje hrvatskega sabora, a niti to ne za dolgo, potem se pač niso rešili sedanje hrvatske delegacije in obstrukcijoni-stov. Jeseni pridejo na vrsto pre-važni zakonski načrti- Našim dele-Lratom pa ostanejo mandati dotlej, dokler hrvatski sabor ne izvoli novih delegatov. Potemtakem bi se moral hrvatski sabor razpustiti, da se izvolijo drujri delegatje. Toda razpust našega sabora bi le naši koaliciji do-brodošeL Madjari so potemtakem v obročxi. Obstrukeija v Budimpešti, borba do skrajnosti v domači hiši; vse to more dovesti celo naše razmerje do absur-ila. Kadar bi Madjari mislili, da bi nas mogli preglasovati v zbornici, potem jim je treba odgovoriti s skrajnimi parlamentarnimi sredstvi. Treba jim je odgovoriti, da se ob-stinkcija predstaviteljev celega naroda, cele kronovine ne more premagati tako, kakor obstrukcija kake manjšine, stranke istega naroda. * * » V zadnjem času so se pojavila zo-l>et nesoglasja med obema organoma koalicije: pravaške "Hrvatske" in naprednjaškega "Potreta*'. Ni treba biti človeku naprodnjak, ni treba simpatizirati s svobodomiselnim in demokratskim programom napredne stranke, da vidi strašne brezgla-vosti "-lavnega organa hrvatske stranke prava " HrvatskeKakor ni ta stranka edina ter lavira med programom in taktiko starčevičanstva in realnih naprednjakov, tako je še bolj organ dokument zmedenosti strankinih načel. Enkrat zagovarja kot koalicijsko glasilo taktiko koalicije, a že drugi dan pozi vije skupaj "vse pravaše,% tedaj tudi frankovce, da udarijo uprav koaliciji nasprotno taktiko ! "Potem pa se izgovarjajo, da morajo tako delati, ker mnogo pristašev beži med frankovce. Vsled notranje slabosti, neodločnosti. bi rada Zagorčeva struja v hrvatski stranki prava sklenila za volitve z vsemi strankami kompromis, da dobi iako mandate brez borbe. Rada bi ostala v koaliciji, a v istem času bi se rada združila s fran-kovcL No, radi tega še ni v nevarnosti obstanek koalicije, ker končno v hrvatski stranki prava prevladuje druga pametna struja. ♦ * » Dasi Madjari in Rakodczay zatrjujejo, da se za sedaj ne misli na razpust hrvatskega sabora, vendar se vse stranke živahno pripravljajo na volitve. Frankovci agitirajo na vseh srraneh, toda položaj je sedaj zelo po vol j en za koalicijo, kri pride gotovo v veliki večini v sabor. Koalicijski volilni odbor se zbere 2. avg. k prvi svoji seji. S. N. LaSko vohunstvo. Iz Gorice, v juliju 1907. Vsakemu je znano, da se klati po Primorskem in bližnjem Kranjskem vse polno italijanskih ogleduhov pod raznimi naslovi in krinkami. Naši kmetje ob italijanski meji vedo marši kaka povedati, kako nepoznani ljudje fotografirajo kraje, popravljajo in katoliško podp. društvo svete Barbari ta TJertlnJene države Severne Amerika Sedež: Forest City, Pa. dne a*« lanuarla 1903 v drtevt »H* Priporoča rojakom svoja izvrs* na VTNA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Studeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba? po 70c galcmo. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRXNJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic «edaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galena. DROŽNTK $2.75 ga-kma. — Najsnanje posode za žganje ao 4%gslone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKTIR, BucHd, Ohio. NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 d^ 45 eentov galona. Staro belo ali črno vino 50 eentov galona. Reesling 55 eentov galona. Kdor kapi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Droinlk po $2.50 galona. Blivovic* p<> #3.00 galona. F* .-i večjem naročila dam po post. Spoštovanjem ŠTET AH JAK ft E, P. O. Box 77, Crockett, Contra Goata Co., Gal. Kje je ANTON KTJNČIČ, doma iz Lesce na Kranjskem t Prišel v New ^ork sredi maja tega leta, s kte-m pernikom, ni znano. Ako kdo ve za a^jegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Josepfc Kunčič, 3013 St. Clair Ave. N. B., Cleveland, Ohio. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, * dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine amodke. Rojakom pošiljam denar« )e v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespottovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. ODBOUnKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest Ciky, Pa Podpredsednik: IVAN TEL BAN, Boz 3, Moon Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. ZL tajnik: ALOJZIJ ZA\ ERL, Box 374, Forest CSt7l Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Oi*?, F^ NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Ft. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDBR, Box 108, Thomas, W. V«. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City. Fa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK. Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. » Bes ifcs. rest City, Pa. DruStveuo glasilo je "GLAS NARODA NAZNANILO. Imena delegatov za IL glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907: Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa.. Martin Gerčman ml, Ivan Tor-nič, Josip Buceneli st. Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa.. Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovec. Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa.. Josip Intihar Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obreirar, Martin fančič. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. V a-, Fran Vodopivec. Za postajo štev. 11 v Duryea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu, Kansas, Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willockni. Pa.. Josip Peternel. Za postajo štev. 17 v Broughtonn, Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. 18 v Flemingu, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeportu, Ohio, Alojzij Šitštaršič, Za postajo štev. 20 v Claridse. Pa., Anton ^ekar Za postajo štev. 21 v Little Falls. N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas. Matija Izlakar Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa.. Fran Knafelc. IVAN TELBAN, glavni tajnik. r J~ t -x jr; i. :: ti - v r JT a APSTHO-JliOICAN LlHfB l^eifulhrril pcitrsl pMrnlk! "Oerty" odjiluje 24. avgusta. '•Uaura" (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. .99 (nov z 2 vijaki) odpluje 1«. septembra. 'Fra n c esca' odpluje 24. septembra. vozijo ir>«d New VorRom, Vrotofti iri Kvk I Naj pri |»ra vile ;6a m tijijtfiiejša p«r«>brt- „ r^i^™.11«" »» »» ..................12'°°° »» 25»000 LaTouraine" „ „ ..................10,000 „ 42,000 „ „ ' La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,«100 ,. "La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,0tK) „ " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki »dpi njej o od sedaj naprej yediio ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Horton St., N. T. La Bretagne 15. avg. 1997. *LA SAVOIE 12. sept. 1007. •LA PROYENCK 22. av^- 1997. *LiA PBOVENCE 1». sept. 19*7. •LA TOTJRAXNE 29. avg. 1007. *LA LORRAINE 26. sept. 199T. •LA LORRAINE 6. sept. 1197. *LA SAVOIE 3. okt. 1907. POSEBNA PLOVXTB A: L« Gasoogne 14 sept ob 3. mri pop. La Bretagn« 28. eept. ob 3. ari pop. Samo za IX in 111. razred. Parnika z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. /VI. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St«, Chicago^ 111, v.'.«;:' i. !■„■• Jugoslovanska KatoE. iednota. inkorporifaoa dne 24. januarja 1901 v državi Miimesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tb St., Calnmet, Mien., Podpredsednik . IVAN GERM. P. O. *>o> 57, Rraxldock, Pa. Glavni tajnik : JURIJ L. RROŽlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GF.RZIN, 306 Pine St. Hihbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZlSNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: f AKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4.^24 Blarkberrv St., PitUburg, Pa. MIHAEL KIjOBU^AR, II. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IH. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrkevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku m nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZA BUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh. Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vfcake pritožbe. Društveno elft^ilo je 4 * GLAS NARODA". NAVODILA DELEGATOM Jugoslovanske Katoliške Jednote za sedmo generalno zborovanje, ktero se vrši v La Salle, HI., meseca septembra leta 1907. Sedmo generalno zborovanje Jugo- Vsak delegat naj pazno prečita slovanske Katoliške Jednote se bode [pravila in naj potem zaznamuje toe-vr.-il ■ v l.a S a! le. 111, jMičeusi z dru- ke, in člene, ktere bi njega društvo gini jH>uedeljkom meseca septembra, ali on sam rad, da se spremene, po-ali dne 9. septembra t< Ta leta. Vsak tem ne bode treba časa kratiti s či-delegat je vljudno prošen. da uredi tanjem vseh pravil. Dobro bi tudi sv,ije [KJtovanje do zborovanja tako, bilo, ako bi vsak, kteri bode imel da pride v La Salle, 111., ne kasneje kaj temeljitega priporočati za spre-knkor do ponedeljka zjutraj dne 9-ga meniti, da si izpiše svoje točke, da septembra, in ako nima kteri kakega se bodo tako lahko takoj uvrstile v lusobnega prijatelja, pri kterem bi zapisnik ali oddale pravnemu od-etanoval, naj svoj prihod naznani g. boru. Josip Bregaču, predsedniku društva p^ prihodu na zborovanje bode sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., pod Vsak delegat prejel o stanju Jednote ua-lovom 1103 4th St., kteri bode jn 0 vsem poslovanju od zadnjega pO--krbel za stanovanje delegatov. zborovanja v Clevelandu, Ohio, ka- Glede voinjih listkov nam letos ne tor tndi nekaj statistike, odkar obhode mogoče dobiti znižane cene za stoji Jednota. Vsak udeleženec je t-k i pno vožnjo, kajti v veliko državah t>r<,šen, da dobro vse pretrese in se —> .nlpadle i/-I» tne cene v>led splošne- poU£i 0 sistemu, po kterem posluje v:\ znižanja cene na dva centa na Ina;a Jednota.. kakor tudi o vsem miljo, in ker ne moremo jamčiti šte- drugem poslovanju, kajti le, ako (lovilo udeležencev 100 ali več, kakor bro razumemo stvar, zamoremo po-zahtevajo p, -lave zveznih železnic iz tem trajno dobrega doseči. Ako tistih držav, kjer niso take postave kteremu kaj nerazumljivo, je prose prišle v veljavo. delegat je da vpraša za pojasnilo glavnih tor.'j prošen, da >i sam i*>»krbi vož- uradnikov, kteri bodo vsakemu dra-nji listek v mestu. «*ikoder potuje. tjre Volje ustregli. kjer bode le modo \a\ Salle, 111., in nazaj; skrbeti pa o^-e. Ako slučajno nastane pri kte-mora, da si izposluje pobotnico od ! rem društvu kaka razlika v tem ali lokalneira aireuta. pri kterem kupuje j onem. naj tak delegat prinese vse vožnji li.-tek, kazoč daljavo in kollkor ^ kteTi do_ l okrat bode potrebno in vselej I biti za ^tne stroške in koliko za hteva omenjeno pobotnico; tem po- Mmudo fasa? ter ^ ^^ oddali tom b de precej dela olajšanega po- Lj^e^ odboru ne kasneje, ka-verilnemu odboru na zborovanju Jed- kor zadnji dan zWova,nja . k temu note pri pregledu računov za potne mfunu naj se tudi prijoži pobotnica stroške delegatov in uradnikov Jed- j za listek, kazoč, koliko da sta- ru>te* 1 neio vožnji listki do zborovanja Jed- Nadalje ima vsak delegat ali po- note in nazaj oblaščenec dobro paziti, da ima po- verilni list pravilno potrjen od društva, ktero ga je poslalo na zborom vanje Jednote, ali pooblastila, da jih Zastopa. Tak list mora biti potrjen od predsednika, tajnika in zastopnika društva ter ima biti potrjen z društvenim pečatom. Forme za take liste sem poslal vsem društvom z ases-mentom za mesec avgust. Največje važnosti pa je za vsako zborovanje Jednote, da se vsi delegati in udeleženci zborovanja dobro police o pravilih Jednote in o vsem. kar bi radi, da se spremeni na zborovanju. Pravila Jednote so sedaj precej obsežna, in da se prihrani čas pri njih čitanju. jaz bi priporočal sledeče : DROBNOSTI. KRANJSKE NOVICE. Aretovala je 26. julija policija v Šolskem drevoredu v Ljubljani stare*.^ malopridneža, 32 let starega A. Kovača, ker je bil osumi »en, da je v Ihanu pokradel več obleke. Kovač vse taji, a mu ni dosti verjeti, ker je bil že predkaznovan in tudi že v prisilni delavnici. Tatvin*.. Posestniku Juriju Oma-žarju je oila dne 23. julija ukradena iz zaklenjenega stanovanja v Ko-njušnih uBcah št. 4 v Ljubljani srebrna cilindcr-ura, vredna 10 K Tatu so izsledili in dobili uro se pri njem. — Vpokojenemu orožniškemu straž- Upati je, da bodemo na tem zborovanju marsikaj ukrenili za boljšo Ln trdnejšo bodočnost naše vrle Jednote. Da se zamore to doseči, je v prvi vrsti potrebna sloga, "hladno in trezno razmotrivanje ter opazovanje poslovanja drnzih sličnih organizacij, ktere poslujejo na tem polju. Jednota je od zadnjega zborovanja lepo napredovala, skušati moramo, da ta napredek tudi ohranimo ne le v številu članov, temveč tudi finančno. Vse podrobnosti v-=poreda na zborovanju bodo pojasnjene na zborovanju ; za vsa druga pojasnila se je obrniti na trlavnega tajnika. Z bratskim pozdravom Jurij L. Brožič, gl. tajnik. mojstru Ivanu Keršnetu je bilo u-kradenega 8 K denarja. Blejski grad — deželna last. Kakor se poroča, utegne dežela kranjska v kratkem kupiti Blejski grad, ki je na prodaj za 1.200,000 kron. Posebna deželna komisija je nedavno ogledala grad. Obširno zemljišče, ki spada h grajski posesti, se bo menda parcel i ralo in prodalo, jezero in grad pa ostaneta javna. Gospodarska poslopja se utegnejo porabiti za gorenjsko kmetijsko šolo. Zadnjo besedo v tej zadevi ima seveda deželni zbor. PRIMORSKE NOVICE. Kobilice-selke so se pojavile v veliki množini po Krasu. Pomikajo se od PJiskovice proti Škrbini in žre jo, kar dobijo. Okoli Pliekovice in Ga- brovice so napravile barje mnogo Škode in sicer ne samo po travnikih, ampak tndi po drevju. ŠTAJERSKE NOVICE. Zaradi noža. Ker je sunil z nožem v hrbet dne 28. aprila lovski paznik Franc Turk iz Št. Pavla v Savinjski dolini Franca Ločienika, so mu pritrdili v Celju šest tedensko ječo. Ker je povozil 3. majnika v Celju slaboumnega Jožefa Supanza, so prisodili Antonu Okornu tritedenski zapor. — Šale ni razumeL Dne 22. julija je bil ples v celjski gostilni "Pri lastovki". Plesalca Grobelnik in Goltseh-mann sta predstavljala za šalo tepež-Delavcu Možini pa to ni bilo znano in je pričel navidezna pretepača miriti. Grobelnika je pa to vmešavanje tako razjarilo, da je zadal Možini več ran z nožem. Grobelnika so zaprli. Vsled zastrupljen j a krvi umrl. Iz Radonjc pri Radgoni: Umrl je tukaj 17. julija Francek Košar, vrl Šolar 4. razreda prav žalostne smrti. Zbodel se je pred tednom na rjavem žeblju in vsled zastrupljenja krvi ga je popadel krč; vkljub zdravnikovi pomoči je kmalu bilo končano mlado nadepolno življenje. Krava ustavila vlak. Na ljutomerski železnici bi se bila lahko pripetila 23. julija velika nesreča. Lokomotiva je prijela neko kravo, ki je bila na progi, in jo je vlekla seboj. Strojevodja je to opazil in ustavil vlak. Krava se je nato oprostila in strašno rjovela. Kravino mukanje je splašilo tudi vole, ki so orali. Druge nesreče ni bilo. Samomor pogrešanega pešca Se-kolla. ITne 24. julija se je povrnil pobegli pešec 47. pešpolka nazaj v Maribor in se javil v vojašnici in obenem naznanil, da je bolan, a zdravnik mu ni verjel in je moral na vajo, kjer se je pa odstranil ob 11. uri od svoje eete, ne da bi ga bili opazili. Sekoll se je nato ustrelil. Mrliča, je našel šele proti večeru neki orožnik, po drugih poročilih pa prof. Haid. Xekteri trde, da se je usmrtil zaradi nesrečne ljubezni, drugi pa. ker se je bal kazni, ker ga ni bilo tri dni v vojašnici. Poslanec Roblek in tovariši so ij-terpelirali pravosodnega ministra glede preziran^a slov. jezika pri porotnih obravnavah v Celju; interpe-lirali so tudi gleue imenovanja novega okrajnega sodnika v Laškem trgu. Telefon je začel v Celju poslovati. Dosedaj je 52 naročnikov za telefonsko centralo. Skazalo se je, da so napravili to veliko premajhno; zato jo bodo prihodnjo spomlad izdatno razširili. KOROŠKE NOVICE. Gibanje "Proč od Rima" v Celovcu. Avgust Hribernig, ki je bil zapeljan dne 11. julija na nekem shor du, na kterem je govoril neki inozemski pastor in na kterem sta bila navzoča tudi deželni uradnik Viljem Egirer in prof. dr. Angerer. da je odpadel od katoličanstva, se je zopet povrnil h katoličanstvu. — Iz kaioii-ške cerkve je izstopil poštni asistent Jožef Rainer. Požara v Celovcu. Dne 24. julija ob 10. uri zvečer je gorelo podstrešje Mosehnerjeve tvornice. Požar so za dušili v eni uri. — Dne 25. julija je pa "orelo v neki gostilni ob Vrbskem jezeru. Pogasili so požar domačini Iz Drave so 21.julija potegnili pri Loeah truplo Fr. Pfeiferja, ki je utonil pri Bistrici. Napad z nožem. Sodarskega pomočnika A. Verčnika je napadel ne kdo ponoči v stanovanju in mu zadal pet ran z nožem. Napadalec, ki se je utihotapil v Verčnikovo stanovanje, je pobegnil. Italijanske vohune, več gospodov, ki so jih že enkrat izpustili, so zopet prijeli in jih izročili št. moliorskemu okrajnemu glavarstvu. V gostilni so se vpisali za Tržačane. Prišli so iz Tridenta in imajo baje pri sebi obmejne fotografije. HRVATSKE NOVICE. Stavka diumistov v Brodu. Pri okrožnem sodišču v Brodu je izbruhnila stavka diurnistov radi sramotno nizkih plač. Samo eden pisar ima na dan plače 2 K. G0 v, ostali pa od 1 K do 1 K 66 v, kdor pa je doslej dobival toliko, naj v prihodnje dobiva 2 K. Ustreljen od redarja. V Petrovcu sta se sprla pred gostilno Stefančiča redar Josip Koš in zasebnik Popovič. Prepir je bil vedno hujši, dokler ga ni končal Kiš s tem, da je vzel z rame puško in Popoviča ustrelil, da je bil takoj mrtev. Uvedena je preiskava. — Pokop kosti Zrinjskega in Franko- pana. Dne 22. julija je prišlo v poslansko zbornico več Hrvatov kot odposlanci zagrebške deputacije, ki je prisostvovala slovesnemu pokopu kosti Zrinjskega in Frankopana v Dunajskem Novem mestu, da izroče hrvatskim poslancem pozdrave deputacije in poročajo o slovesnosti. Izjavili so, da se bode vložila na eesarja zopet prošnjaf, naj po milosti Zrinjskega in Frankopana, da bode mogel hrvatski deželni zbor sklepati o prenosu zemeljskih ostankov v domovino. BATJfAHBKK KOVICE. atriji. Belgrad, 25. jol. Ko sta včeraj avstrijski podonavski bojni topniški ladjici "Samos" in "Korijs" pluli mimo Beigrada, so Srbi vpili: Pere at Avstrija! Doli z Avstrijo! Gibanje proti Karagjorgjevičem v Srbiji. Novi Sad. 25. julija. Tukajšnja srbska "Zastava" -piše, da se je kralj Viktor Emanuel spri s kraljem Petrom srbskim. Baje sta se Ti t toni ; in Aehrenthal v Desiju zmenila, da naj zasede, ako poženejo Srbi sedanjo dinastijo preko mejje, prestol srbska rodovi na PetroviČ-Njeguš. RAZNOTEROSTI. Dobro sredstvo zoper vlomilce. V Parizu so tatovi udrli v neko hišo, kjer stanujejo neože-njeni železniški uradniki. Kolikor mogoče hitro so se splazili po temnih hodnikih, tipajoč po vratih, če ni mogoče v kterih ključa. Šele v najvišjem nadstropju jim je bila sreča mila in zločinci so se že veselja meli roke, ee<5, tukaj bo delo lahko. Tiho so odprli vrata, toda komaj so bili vsi v sobi, so prestrašeni zbežali na hodnik in kar najhitreje drli po stopnicah na ulico, kričeč, da so videli v sobi — strah. Seveda so spravili eelo hišo in okolico po konei. Vratar je klical za njimi, toda tički so bežali, dokler niso pritekli v roke policiji, ki je prihitela na lice mesta. Ko so šli v sobo gledat "strah", so videli, da visi na vrvi, pritrjeni na kavelj v stropu, truplo mladega uradnika. ki se je malo pred posetom zločincev obesil; ti so videli v temi le nedoločne obrise trupla ter menili, da imajo pred seboj prikazen. Jako dobro sredstvo, da se preženo vlomilci. žal, da se da uporabiti samo enkrat. Priprave za volitve v tretjo dumo. Novi volilni zakon, ki je prikrojen čisto za veleposestvo. vkljub temu ne zadovoljuje ruskih konservativcev. ''Novoje Vremja" se boji, da bodo v mešanih gubernijah nasproti Rusom zmagali združeni Poljaki in Judi; ta blok bi utegnil dobiti v novi dumi 70 poslancev. Ni torej izključeno, da bo vlada volilni zakon še enkrat spremenila. Socijalni revoluci-jonarci s=e volitev ne bodo udeležili in dumo bojkotirali; sicer po novi" volilni postavi tudi ne morejo imeti nobenega upanja na uspeh. Socijalni demokrati so zelo razcepljeni: tako-zvani Menševiki so za udeležitev pri volitvah, radikalni Bolševiki pa proti. Kadeti se bodo vrgli v volilni boj z vso silo; seveda, če bodo imeli uspeh, je še dvomljivo. Narodna naobrazba v Avstraliji. Avstralija ima za štiri milijone prebivalcev pet vseučilišč, ktera so pristopna tudi ženam.. Vsi učitelji so ja-ko dobro plačani. Profesorji imajo od 15 do 25 tisoč kron na leto. Za splošno in enako volilno pravico češkega deželnega zbora. Češka soci-jalna demokracija namerava uprizoriti veliko akcijo za splošno in enako volilno pravico za češki deželni zbor. Akeija bo tako velika, kakor ona za splošno in enako volilno pravieo v državni zbor. Ženski poslanci v finskem deželnem zboru imajo na duši že eno človeško življenje. Mož neke deželnozborske poslanke se je sam ubil. Prej je izjavil znancem, da je njegova žena tako preobložena zakonodajnim poslom, da povsem zanemarja gospodinjstvo. On je radi agitacije povodom volitev ostal brez dela, a njegova žena, ki dobiva mesečno 300 mark, daje mu na dan samo 40 fenigov, tako, da mu ne preostaja drugo, nego se ubiti. Redarstveno izvestje pravi: Siromašni človek, ta je v resnici stradal. Žena pripada socijalistični stranki. Ubit po župnikovem naročilu. V provinciji Bergamo v Italiji je bil umorjen učitelj Loglio po naročilu ondotnega župnika. Loglio je bil naprednega mišljenja in zelo priljubljen med ljudmi, zato ga je župnik sovražil in najel lobrega človeka, da je ubil "brezverskega" učitelja. Župnik in ubijalec sta pod ključem. Pesnik minister. Španski pesnik Jose Echegarav objavlja spomine, v kterih pripoveduje o svojem bivšem ministrovanju. Naravno je, da je malo ex-ministrov. ki bi priznali, da niso o svojem resortu imeli pojma. Echegarav je bil poljedelski minister, a zdaj izjavlja, daseo vsej stvari ni prav nič razumel. Dolgo je študiral, kako je prišel do te velike časti. Čez dolgo časa je dognal, da zato, ker je bil njegov oče — botanik. Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu V i Marija RcziČ 209 5thSt. Union Hill, N.J. ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Alalia Fortun i io K.Park St. Butte,Mont. V ) Zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Vorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele> notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujige ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. £ John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West tli St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slaboumnosti, kaslja, težke Doiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North l-?ergen,N. J . I i * * 4 # 1 t # # 4 * i # 4 4 4 4 4 4 ? A 4 JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E_ Cleveland, Oblo Izdelovalec kranjskih in nemških H A R M O IN 1 K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 3Uc v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in tasje narastejo, če ni toj resnica plačam rsakomu $500 Jakob Wahcic, 111* E. 63. KIUFOYUE STREET, CLEVELAND, OHIO. NAZNANILO Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik Mr. JANKO PT.F.SKO ▼ državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Minnesoto, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frak Sakser Co. FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh p a rob rodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v .--taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrbo. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, »la komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. PIŠITE se DIMES « ft NAZNANILO. Rojakom v Pittshurgu, Pa., in okolici naimaaijamo, d« je za Umomji okraj nai j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle Mr. JAKOB ZABUXOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-polndne do 8. vre m večer za nas posloval. Rojakom, ga toplo priporočamo. Frank Bskser Company. lOJAXi, »ATOČJAJTE 8F N « "GLAS lfABODA", NAJVB^TJ T> KAJCENBJftl DMKVM1K! SLA VIA Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, H. Y. po veliki eenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz bero najboljših in najraznovrstnejših nor, verižic, prstanov in sploh druge »lutnin«, — cela. (JragTiljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naroČiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dopisnico in dooese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naiošitev po njem prihrani Vam MNOGO DO ULRJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA OBUT, TEMVEČ OPOZORITE &E VA&E PBIMTBJE NA TO I MARKO KOFALT7 24Sj3o. Front St., STEELTOi'S, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeitonu in okolici za izdelovanje I-ru nih pogodb, pooblastil ali pclnomoči < 1 "oll-macht) in drugih v notarski posel spnd.=jočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje pro dajem oarobroi ne lis.ke s. v stari kraj za vse b^ Ii5c pnmike in pnrobiodne proge ter po5ilja.m denarje v staro di tuovino po najnižji ceni. JVlr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse jjosle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^^ ktero jc varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. had> lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in dragih. Lel«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jn 6102 St. Clair A>e. N. E. kteri Vam drage vol je vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CL.EVEUAIND, O. Dama s kameiijami. Francoski spisa! Aleks. Dumas (sin), pieiožil dr. Ivo Sorli. ( Nadalje vanje.) Ali je res treba, da ti še prLse- ; skoraj zakričala : ki mo so ponavljalo vso noč. Šele zjutraj ae je naenkrat pogreznila v Čudno, topo, brezzavestno spanje. Dve noei že ni spala. A tudi to počivanje je trajalo le malo časa. Okoli enajste se je zbudila, in videč me že opravljenega, je pogledala prestrašeno okrog sebe in ganit Kako sladko se je pustiti prepričevati po glasu, ki ga ljubimo! Ves dan sva se pomenkovala o najinih načrtih, kakor bi bila čutila, da jih je treba čim prej izvršiti. Vsak hip pa sva pričakovala, da se zgodi še kaj, toda po sreči je dan prešel ' kaj ne? brez kakega novega vznemirjanja. | — Seveda ostanem; Drugi dan sem se odpravil v Pariz J tako? okoli desete in dospel v hotel okrog poldne. Moj oče je bil že zunaj. Šel sem domov, upajoč, da ga najdem morda tam, a nikogar ni bilo; hitel sem se k notarju; tudi tu niko- — Ali že greš ? — Ne, sem jo pomiril in jo prijel za roke, a hotel som te pustiti spati. Saj je še zgodaj, le počivaj. — Kdaj greš v Pariz? — Ob štirih. — Že? A dotlej ostaneš pri meni, ali ni vedno — O, kako si dober!.... Zajutrko-vala bova še skupaj? je nadaljevala čudno raztresena. — Kako pa, moj Bog! — In potem me vzameš v svoje roke in me boš imel na prsih do odhodi? — — Da; in se vrnem potem čim prej. — Ti se vrneš? se je ozrla v me s svojimi krasnimi očmi, ki so bile sedaj tako čudno prazne. — Gotovo da se. — Da. ti prideš zvečer. ... in jaz te bom čakala.... kakor vedno.... gar. — Na to sem se vrnil zopet v hotel in čakal do šestih. A očeta ni bilo. Tedaj pa sem obupal, da ga najdem, in odpeljal sem se v Bougival. Danes me Margerita ni čakala pri oknu. ampak našel sem jo ob peči, ki smo jo začeli že kuriti. Bila je tako zamišljena, da me je in ti me boš poljuboval____in srečna pustila priti prav do svojega sedeža, bodeva, kakor sva ves čas, kar se pone da se je zganila. Šele ko sem jo znava. . . . poljubil na čelo, se je zdrznila, kakor j Vse te besede je govorila tako pre-bi se bila ravno zbudila. j trgano, sunkoma, in skrivale so toli- — Kako si me prestrašil! vsklik-' ko blazne groze, da sem se bal vsak nila je. In tv.»j oče? j hip. k. pridi jutri, da pojde-va sku-l*a obedovat. Na vsak način moram govoriti s teboj.T* <' a k a ] sem do določene ure, a za-n an. In tako sem se zopet odpeljal. Prejšni dan sem našel Margerito žalostno, danes mrzlično razburjeno. Planila je burno k meni in jokala je dolsfo časa. Izprane val -oni jo in rotil, naj mi pove, kaj ji je, zakaj irroza me je bilo teira vedno bol j naraščajočega obupa, toda ničesar zadovoljivega mi ni ho-t<-!;i ;»oY«'dati in odgovarjala mi je p kakor odgovarjajo ženske, če no-!•<■ o povedati resnicoffgg Slednjič -4-m jo vendar nekoliko J• • t: in potem poročal o vspehu - poti; pokazal sem ji tudi pis- u.-vojeyra očeta in ji zatrdil, da se lahko nadejava najboljšega. Toda ka-' or hitro je zacrledala to pismo in sTi->.■ mojo tolaži ji vo opazko, jo je zgrabil tak jok. da sem prestrašen poklica! Xa- ino, uverjen, da jo je str-->«d /lvli\i napad. Spravila sva nbožien v posteljo, a radi tepra ni bilo nič 1*-je: plakala jo huje in huje in na vsa moja vprašanja je samo neprestano poljubljala mojo rokn. Vprašal sem Nanino, ali je prejela Mar£r*>rita med tem časom, ko sem bil jaz pro*'-, kako pismo, ali če je bil kdo pf i j, a zatrdila mi je. da ni bilo i ko .ar šn n«>beiie<^a pisrr.-a. In vendar se j«* moralo zgoditi od včeraj do danes nekaj usodnega, č< -ar mi Margerita ni hotela povedati. Vendar pa je bila videti zvečer malo bolj mirna; prosila je, naj sedem k njeni postelji, in potem mi je vnovič in vnovič pripovedovala, kako me ljubi. Večkrat se mi je hotela nasmehniti, a se ji ni nohenkrat posrečilo: u-ta so strepetala. in oči so se ji zalile zopet s -ofzarni. Silil in silil sem v njo. naj mi vendar razodene, kaj ji je, a bilo je vse zaman čudno umikanje. Slednjič je vendar zaspala v mojih rokah, a njeno spanje je bilo nemirno in težko; vsako toliko je kriknila ali planila pokonci, in šele, ko me je začutila ob sebi, je zopet utihnila; toda Čez hip me je začela znova rotiti, naj je ne zapustim in naj ji prisežem, da ji ne zapustim. A jaz nisem umel teh bolestnih, j vesela in ni več jokala. iCo je prišla pa ura3 in sem moral Oditi. šem jo vprašal, ali me sprejme do železnice, ker sem upal, da se zunaj nekoliko razvedri, in da ji svež zrak stori dobro. In bilo mi je tudi na tem., da ostanem čim dalje časa ž njo. In tako se je torej ogrnila in vzela še Nanino seboj, da bi ji ne bilo treba sami hoditi nazaj. Desetkrat sem bil na tem, da bi se vrnil. Toda misel, da pridem itak hitro nazaj, in da se res ne izplača spreti radi par ur z mojim očetom, me je podpirala, da nisem omagal; in odpeljal sem se. — Na svidenje torej zvečer! sem pok i m al še enkrat, a ona mi ni odgovorila. Enkrat že mi ni odgovorila na te iste besede, in, kakor veste, je prenočil takrat srrof G.... pri njej.... Toda ta t-as je bil že tako daleč zadaj. da sem se tra komaj še spominjal, in če sem so česa bal, se gotovo nisem te<_ra. da bi me Margerita varala. V Parizu sem hitel takoj k Pru-denci, da bi jo prosil, naj stopi k Marge riti, upajoč, da jo njena vese-lost in živahnost razvedri. — A ! je rekla vznemirjena, ko me je zagledala. Ali je prišla Margerita z Vami? — Ne. — Kako je ž njo? — Nekaj K-.!na je videti. — Tn torej ne pride? — Kaj je imela priti ? Prudenca je zardela in mi odgovorila o«Vvidno v veliki zidregi. — Hotela sem reči: če ste že Vi tu. ali ne pride morda po Vas? — Ne. Po-!e,]al sem jo pazljiveje; poverila je pred menoj oči, in na njenem obrazu se mi je zlelo. da vidim skrb, ali pač ne ostanem predolgo pri njej. — Prišel sem ravno zato. ljuba Prudenca. da bi Vas naprosil, ali bi ne mogli iti nocoj ma!o k njej, če ni- atc drugega oprat k j. Delali ji b>--- uru/.bo in rudi prenočite lahko spodaj. Nikdar je še nisem videl tako, kakor je danes, in gTozne se bojim. da hi ne napadla kaka bolezen. — — Žalil>oir. da -eni povabljena že drugam, je odgovorila Prudenca, in da nocoj ne more m k Margeriti, toda jutri pridem gotovo. Poslovil sem se nato od Prudence, ki se mi je zdela sedaj ravno tako raztresena in zamišljena, kakor Mar-Lrerita. in odšel k svojemu očetu. Ozrl se je počasi v me, in zdelo se mi je. da mi hoče prodreti v dnšo; potem pa mi je podal -svojo roko. — Tvoje dvakratno povpraševanje i po meni me je razveselilo. Armand, i vedno isto ! mi je pokimal. Upam, da si vso stvar ! ravno tako dobro premislil, kakor jaz" j — Ali smem izvedeti, oče, do ka- ! keen zaključka ste prišli? — Prišel sem do zaključka, da sem prejel oči vidno pretirana poročila in j da hočem biti manj trd s teboj. — Kaj pravite ? sem vsklfknil ve- , sel o presenečen. — Pravim, Ijnbi moj otrok, da vi- j dim rajši, — če že imaš opraviti s' gospodično Gautier nego s kako drugo. — — O, ljubi, ljubi oče, kako ste dobri! - In tako sva govorila do obeda, in ves čas je bil moj oče tudi pri mizi enako ljubezniv. Kar gorelo je v meni, da bi se mogel čim prej vrniti v Bougival in prinesti Margeriti to srečno vest in vsak hip sem pogledal na uro. (Dalje prih.) Važno za «*ojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNTKZ francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10, uri dopol. LA LORRAINE ^ -odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. ari dop. LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 17, oktobra ob 10. uri dopoL LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN (proga severonemškega Lloyda); KRONPRIN ZCS1N CECILIE (novi) odpluje 20. avgusta ob 1. uri po pol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol. KRONPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr. KRONPRINZESIN CECILIE (novi) odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE 'odpluje 24. septembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM LL odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol. KRONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRONPRINZESIN CECILIE (novi) odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WTLHELtM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM H. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHE A N"D odpluje 29. avgusta ob 9. uri doipol. DEUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop. DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. Za vse poblizne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: « FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. FRANCESCA odpluje dno H septembra. Dalje ao ie krami poitai parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor ■ledi: V ANTWERFEN: ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol. FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj. VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol. KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj. ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj. FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr. VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dotpol. KROONLAND odpluje 5. oktobra ob S-uai popoludne. ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj- FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol. VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj. odipluje odploije odpluje odpluje odpluje V HAVRE: LA BRETAGNE 15. avgusta ob 10. uri. dopol. LA GASCOGNE 14. septembra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE 12. oktobra ob 10L uri dop. LA BRETAGNE 26. oktobra ob 10. uri dopol. ONI ROJAKI kteri želijo potovati s manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj se po- tako brezmejno pretresljivih prošenj, kako žensko, — da imaš opraviti z - ATJSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in Hew Torkom. Parniki odplujejo: LAURA fae S. V BREMEN: BARBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol. GROSSER KURFTJERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri. dopol. FRIED RICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. BARBAROSSA odfpluje 19. septeuabra ob 10. uri dop. GROSSER KURFTJERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dor i. BARBAROSSA odipluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG: RLUECH3ER odpluje 15. avgusta ob 9. uri. zjutraj. PENNSYLVANIA odipluje 17. avgusta ob U. uri dop. AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. SILVIA odpluje 24. avguista ob 6. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUOUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol. PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr. BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol. AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3, uri pop. GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra o>b 4. uri pop. PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol. AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. ur popol. PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:3Q popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob S. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri o pol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta. PHILADELPHIA odpluje dne 24. ajvgusta. ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje dne 7. septembra. ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra. PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra. ST. PAUL odpluje dne 28. septembra. NEW YORK odpluje dne 5. oktobra. sne. L0*JB8 odpfeje dne 12. oktobra. PHHiADBLPEBLA odpluje