BERILO JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE
Pošilja slovenskim vojakom IVAN UČENIKOV „Jugoslovenski Glasnik" KAIRO ; Midan Ibrahim Pasha št. 42-III
SREDNJI VZHOD
St .7
13.NOVEMBRA 1941
KO BODO ZAVEZNIKI PRIČELI Z OFENZIVO...
Doslej so bile zavezniške sile stalno obsojene na obrambno bojevanje z izjemo pohodov v Libiji in Abesiniji. Nemčija in Italija sta bili ob vstopa v sedanjo vojno oboroženi do zob. Hitler je imel pod orožjem 4 milijone mož, na deset tisoče letal in ducat oklopnih divizij. S polno puško streljati ni težko, pravijo naši kmetjein ta prislovica drsi kot zabit žebelj, v današnjem modernem bojevanju. "Z desetimi oklepnimi divizijami je mogoče premagati vso Evropo", je izjavil nemški general Keitel, po zavzetju Poljske. To je gotovo mogoče, če nasprotnik nima potrebnega obrambnega orožja. In danes vemo, da so bile vse evropske države, ki ležijo pod pruskim škornjem, komaj oborožene za vojno iz leta 1914.
Hitler je imel kot napadalec vse prednosti bliskovite vojne v svojih rokah. Sam je odločil kdaj in kje bo napadel. Obrambna sredstva 2a 1000 km dolgo fronto pa se ne dajo ustvariti preko noči. Motorizacija je bila celo v industrijskih državah, kakor n.pr. v Franciji naravnost lahkomiselno nčzadostna. Hitler je porabil za vojne priprave do septembra 1939 polnih 90 milijard nemških mark, t.j. več kakor pa so potrosile posamezne velesile v dvajsetih povojnih letih.
Hitlerjev načrt za razbojniški napad na Evropo je bil načrt ban-šita-roparja. Najprej je napadel Češkoslovaško, ker je vedel, da je njena armada razmeroma še najbolje oborožena v Srednji Evropi in da ležijo na češkem ozemlju največje tovarne orožja. Napadel jo je na način, da nu je ves ogromni vojni materijal padel v roke skoro nedotaknjen in v najboljšem stanju.
+	Tako je bil pripravljen napad na Poljsko. Tu sicer plen ni bil
jako izdaten, ali se je dokopal važnih industrijskih področji, kjer je brezobzirno izropal vse, kar mu je pozneje služilo za napad na Dansko in _Norveško. Ko je tudi v teh pokrajinah pokradel vse, je udaril na Belici0 in Francijo. S pomočjo preizkušenih metod plačanih izdajalcev je zanesel v francosko armado, ki je bila razmeroma še najbolje oborožena, Popolno razsulo in s pomočjo laži in sleparstev prisilil Francijo h kapitulaciji. Tu je bil Hitlerjev rop naravnost veličastven. Vojnega materi jala za večmilijonsko armado je bilo v izobilici. Francosko pokvsr-dOno samoljubje in pohlep po bogastvu sta zazibali Francoze s pomočjo tiska, ki ga je plačeval Hitler, v brezdelje in popolno otopelost. Iranci ja ni našla več svojega tigra iz prve svetovne vojne. Njeni voditelji so bili slabiči, drugi pa navadni zločinski plačanci Hitlerja. Če bi Franciji vladal mož na mestu ne bi položila orožja, pač pa bi se umaknile njene armade v Španijo ali celo v Afriko, ali vojna bi se za Francoze nadaljevala.
Na Angleškem je Hitlerjevo letalstvo doživelo prvi polom. Za napad na britanska otočja Hitler ni imel korajže, zato je počakal, a.a u~ jari na Balkan, Tudi tu je imel svoje zaveznike in plačance.V sredi pakiranja je napadel Jugoslavijo in Grčijo. Tudi tu je pokradel vse kar 'jo bilo premakljivega in nato se je lotil Rusije.
Kadar govorimo o zavezniškem napadu na Germane in imamo pred oč-v prvi vrsti britanske irnperijalne sile, potem nam strategi kaj raci pokažejo staro, klasično smer - na Berlin, preko Francij in Nizozemce . Pri vojaškem proučevanju te smeri se nam pokaže vse polno vprašanj iedvsem, kako naj se Angleži polastijo francoskih luk, ki jih drže v svojih, rokah germanski nacisti. Še predno bi prišlo na francoski obali p° izkrcavanja zavezniških čet, bi bilo seveda potrebno, da angleško i-talstvo očisti francosko obalno ozračje od nemških letalskih sil.Še-Te potem bi se lahko izvedlo izkrcavanje pod zaščito topov angleške voj-r;° mprnarice. Ko bi bila enkrat zavarovana določena obalna točka, bi se isidfalc na kopno okiopne divizije, ki bi si krčile pot ob obali in tu-
11 v globino. Najvažnejše luke zavezniškega udara "bi "bile: Brest,Cher-■ bourg, Le Havre, Calais, Dunkerque, Osteridej Hamburg in Srnden na nemš-1 ki obali itd. Istočasni napad iz Kanala in s Severnega morja, bi zavezniškim divizijam omogočil, da napadejo in potolčejo sovražnika na njegovem lastnem ozemlju.
Ta udarni načrt ima svoje prednosti, pa tudi nevšečnosti. Če vzamemo za podlago izkrcavanje na francoski,belgijski ali nizozemski obali, potem nastaja vprašanje, koliko časa bi potrebovale zavezniške divizije, da se vgnezdijo na frahcoski obali in kako močne bi morale biti, da bi potolkle en in pol milijona Nemcev, ki držijo v rokah francosko obalo. V Belgiji stoji pol milijonska nemška armada. Koliko zavezniških čet je treba izkrcati na belgijski obali, da se ti Nemci pozebo v beg. V zasedeni Nizozemski imajo Nemci par sto tisoč mož, tudi tu I bi bila potrebna močni zavezniška armada. Ta vprašanja, s katerimi so g gotovo zelo premišljeno bavi zavezniško vrhovno vodstvo, zahtevajo točne odgovore, predno se podvzame kakršnakoli pobuda. Važno pa je pri tem čUjstvo, da bi bil Hitler pri takem poteku vojnih dogodkov primoran boriti se na dveh frontah, česar se je tako selo bal. Hitler mora danes Varovati ogromno fronto, ki poteka od švedske meje na severu Norveške Pa vse do španske meje. Cestne, železniške in pomorske zveze z Nemčijo v tem prostranem svetu so tako različne in podvržene tolikim neprilikam da bi bilo Hitlerju danes skoro nemogoče postaviti v bran proti udarni zavezniški armadi na zahodu dovolj učinkovitih sil ne da bi pri tem moral tvegati občutno oslabitev* ruske fronte. Zavezniki bi bili sedaj v tistem srečnem položaju, da sami odločajo, kje, kdaj in kako bodo napadli sovražnika. Na vsej tej velikanski črti, ki meri na tisoče kilometrov bi morala nekje pruska armada pokazati svoje šibkosti.
Poskušajmo si predočiti izvedbo tega načrta. Lepega zimskega jut-| ra bi zvedelo nemško vrhovno vojaško poveljstvo, da so se Angleži izkrcali nekje na francoski obali. Nemci bi brez dvoma takoj poslali nemški obrambi pojačanja, ki pa ne bi mogla biti posebno številčna zaradi velikega števila ogroženih postojank, ki bi klicale na pomoč. Recimo, da bi se kljub temu Nemcem posrečilo prisiliti Angleže na umik in zopetno vkrcanje. Nekaj dni po tem bi se angleški poskus ponovil, pa če. treba tudi še večkrat v naslednjih tednih. Na ta način bi bil nemški generalni štab primoran, da stalno izdeluje nove načrte obrambe, in neprestano premikanje čet iz ene ogrožene točke na drugo, bi dovedlo Nemce do razsula. Če bi se končno posrečilo Angležem, da se istočasno izkrcajo na različnih mestih s primernim številom oklopnih edinic, bi 0-ni sami lahko sedaj ponovili Hitlerjev načrt obkoljevanja od junija meseca 1.1940. Zavezniške čete, izkrcane v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem bi se nekje združile in obkolile ter uničile vso zahodno nemško vojsko.
Vojaški krogi imajo še drugi načrt, kako skočiti Nemcem v bok. Smer pohoda ima svoje izhodišče v Italiji. Danes' je ta pot mogoče še nekoliko težavna. Če pa se bodo ponovile akcije Taranta, Matapana in Sicilijanskega kanala, ki so Italiji pogoltnile visok odstotek njene vojne mornarice, bo stvar v mnogem enostavnejša. Ko bo enkrat italijanska vojna mornarica na dnu Sredozemskega morja in ta čas niti ni več tako daleč, ne bo mogla nobena sila več ovirati zavezniškega udora na Apeninski polotok. Od tu prodreti do Brennerja, prečkati Avstrijo in se vriniti globoko v nemški rajh, ne bo več posebno nevarna.zadeva. Dobro pripravljene in izvrstno opremljene zavezniške divizije bi na tej poti lahko doživele svojo končno zmago.
Možen pa je tudi še tretji načrt. Po svoji stari navadi bo mogoče Hitler nekega dne napadel Turčijo in s tem odprl novo fronto.General Wavell bi v tem slučaju napadel Nemčijo z Balkana, Preko Bolgarske in Grčije bi zavezniške divizije prodrle v Jugoslavijo in nadaljevale svoj pohod čez Avstrijo' in ladjarsko v srce pruskih razbojnikov.
To so načrti za tisti pomladni dan, ko bodo zavezniki pričeli z ofenzivo. Danes se nam ti načrti zdijo mogoče še nedosegljivi, ali v vojnem času so iznenadenja na dnevnem redu. Ena stvar je gotova. Prvič, da je Rusija dokazala, da se Hitlerja more premagati s potrebno pripravo in enakim orožjem in drugič, da se ga more premagati tako na kopnem kakor tudi v zraku. Kadar bodo zavezniki razpolagali s številom 50.000 bombnikov, borbenih letal in lovcev, takrat bo mogoče zavezniško zračno ofenzivo pojačati tako, de bo nad Nemčijo po dnevi in po noči na tisoč in tisoč letal trosilo smrt, grozo in strah - po nemškem receptu. Nemški živci so šibkejši od zavezniških, zato je tudi zelo verjetno,da bi pri takih množenstvenih napadih nemški nacizem poklonil še predno bi en sam zavezniški vojak prestopil nemško zemljo.
KAJ JE NOVEGA V DOMOVINI?
Že večkrat smo na tem mestu povedali, da Mussolinijeva slava kopni kot spomladanski sneg. Tudi Hitlerju že preseda Mussolinijevo obotavljanje , da pošlje v Rusijo "sveže laške divizije", ki jih je obljubil.. Mussolini je namreč napravil čisto po laško. Vse je obljubil in ko je bilo treba obljube tudi izpolniti, je hitel pripovedovati sto in sto vzrokov, zakaj je stvar v zastoju. Pri tem pa rimski diktatorček ni zamudil zamolčati svojega strahu pred ljudskimi množicami, ki zahtevajo mir, ne pa novih žrtev neizprosne ruske zime. Križ je pa tudi v tem, da tistih, ki bi se jih rad znebil, ne more poslati v Rusijo, kjer bi naj-brže ponovili "demoghelo" iz prve svetovne vojne. Tako bi bil revež zopet bogatejši za novo blamažo.. Tistih maloštevilnih plačancev, ki zaradi ljubih lir še držijo preljuknano fašistovsko zastavo po konci, pa zopet ne kaže pošiljati izven ljube patrije, ker kdo naj mu potem še varuje glavo, če se kaj skuha. Ja, ja, to so presnete skrbi, zato ni čuda, Če je neki južnoameriški diplomat, ki je nedavno obiskal Mussolinčka, izjavil, da je revež izgubil še tistih pet las, ki mu jih je ostalo po albanski blamaži. Ampak Hitler je mož "bliskovitih dejanj", zato mu du-Čejevo cincanje ni bilo všeč in kar čez noč je prišlo iz Berlina povelje, da je Hitler postavil svojega "prijatelja" na suho. Zamenjal ga je Parinacci. Tako ima sedaj srečna Italija kar dva diktatorja. Eden diktira V palači Chigi med štirimi stenami, kjer ga varno čuvajo gestapovci, drugi pa z germanskimi manirami kroti ostalo laško ljudstvo.
Na gospodarskem polju vlada v Italiji pravi cirkus. Nadzor nad cenami je samo krinka, s katero hoče fašizem slepiti italijanski narod. Da bi organizirali pravično razdelitev razpoložljivih dobrin, so fašisti preizkusili najrazličnejše recepte svojih berlinskih gospodov, ali brez uspeha, Verižniki žanjejo po Italiji bogato žetev. In to ne samo pri malih odjemalcih, ki plačujejo ogromne zneske za malovredno blago, pač pa zavzema prepovedana trgovina orjaške razsežnosti tudi med industrijskimi potrebščinami. Tako je morala "Stampa" priobčiti zanimiv razgovor urednika lista z znanim italijanskim veleindustrijcem, ki je na vprašanje, kako bi se moglo dvigniti industrijsko zmogljivost, če bi angleška blokada trajala še nadalje, odgovoril tako-le: Za Solvay sodo, pri kateri znaša uradna cena 60 lir, moram plačati 280 lir, če jo hočem dobiti. Za terpentin (uradna cena 7.05 lir za kg) plačam 23 lir, za glicerin (uradna cena 13 lir) plačam 76 lir, za ricinovo olje (uradna cena 18.50 lir za kg) plačam 52 lir, za kopal (uradna cena 27 lir za kg)plačam 178 lir, za bencol (uradna cena 3,60) plačam 9 lir itd.
Pošiljanje italijanskih delavcev v Nemčijo se nadaljuje z nezmanj šano razsežnostjo. Sedaj prihajajo iz Nemčije poročila, ki kažejo, da nemški vojni kapitalizem postavlja italijanske delavce v taka središča vojne industrije, ki so najbolj izpostavljena udarcem angleškega letalstva. Pritožujejo se, da je bilo že nekaj desetin laških delavcev ubitih pri bombardiranju nekih tvornic v Kolnu in Essenu. Laški delavci se tudi živahno pritožujejo nad nemško prehrano in nezadostno preskrbo. Tedensko zaslužijo po 13 do 27 mark, kar jim komaj zadostuje za najnujnejše potrebe. Za nadure in nedeljsko delo ne prejemajo italijanski- delavci nobenih doklad. Določene vrste živil so italijanskim delavcem nepristopne, posebno to velja za maslo, testenine in jajca. Zdravstvene prilike so v Nemčiji - tako pripovedujejo delavci, ki so se vrnili iz Nemčije - mnogo slabše kakor pa v Italiji. Oboleli delavec mora dokazati temperaturo najmanj 39 stopinj, da ga zdravnik proglasi za bolnega in za delo nesposobnega. Vračajoči se delavci so vsi več ali manj "zastrupljeni" s komunističnimi nauki, kar je dokaz, da se je .komunizem med nemškim delavstvom že zelo razširil in okrepil.
Pojačana angleška ofenziva na južnoitalijanska mesta vzbuja med prebivalstvom strah in paniko. Napad na Brindisi je bil eden največjih, kar jih je doživela Italija. Mussolini je poslal generalnega tajnika fašistovske stranke, da ljudi nekoliko potolaži. Kljub temu, da so tudi za to priliko, kakor je to v fašistovski državi že običaj, navlekli v Brindisi polne vlake fašistovskih plačancev, ki naj bi vlili prebivalstvu nekoliko poguma, so ljudje sprejeli dušejevega poslanca z velikimi demonstracijami. Posebno glasne in srborite so bile ženske, ki so navalile na črne uniformirance in jih pošteno naklestile. Zelo glasni so bili vzkliki proti fašizmu in Nemcem. Sam fašistovski tisk priznava, da^ so ljudje precej nervozni in da je škoda ogromna. Sedanjo britansko zrae no ofenzivo na Italijo si tolmačijo rimski vojaški krogi kot pričetek velikih zavezniških operacij, ki so usmerjene proti Italiji.
Strah pred anglgšin udaren na Jušno Italijo se je po zadnjih letalskih napadih sano še povečal. Dela za obrambo laške obali se nadaljujejo z vso naglico. Ta dela opravljajo po večini vpoklicane!, ki pravijo s da primanjkuje cementa, čeravno so v Jugoslaviji Lahi izpraznili vse zaloge in so splitske tvornice polno zaposlene. Trgovska mornarica je ostala že skoro brez plovnih edinic. Po Jadranu in tudi po Sredozemskem morju plovejo jadrnice. Prav posebno občutno pa je pomanjkanje lad-ji-cistern za prevažanje nafte. Pravijo, da je Italija do sedaj izgubila tri četrtine teh ladji.
Veliko smeha je povzročilo čenčanje lista "II Regine Bascista', ki je v eni svojih zadnjih številk presenetil svet z novim odkritjem, Češ, da na Sredozemskem morju ukazuje in vlada sano fasistovska Italija. Proti tej drzni in lažnjivi'trditvi se je oglasil turški poluradni list "leni Sabah", ki je na precej .otipljiv način povedal Lahom1, da pr iz 'dava prav rad laško prevlado po dnu Sredozemskega morja, ne more pa priz havati laške nadoblasti na površinah tega morja, kjer se nemoteno sprc-jhaja zavezniško brodovje in kjer se vsakih 12 ur potopi po ena laška ladja. Nad ten resničnim in odkritosrčnim odgovorom se je ves fašistov-ski tisk strašno razburil in napovedal Turkom dan maščevanja.
Ko so pred izbruhom sovražnosti zvišali laškim vojakom na fronti dnevno plačo na 5 lir, je fašistovski tisk prikazal to dejanje kot višek Hussolinijevih naporov za čim boljšo preskrbo italijanskega vojaka, delo glasno so vpili fašistovski listi takrat, da si bo od sedaj dalje 1 Italijanski vojak prihranil celo premoženje za čas, ko bo slekel vojaš-I ko suknjo. No od teh napovedanih "milijonarjev" ni bilo ne duha ne sluha, ker so vojaki kljub petim liram dobesedno stradali, zaradi nezadostne in slabe prehrane, ki jo je nudila vojaška kuhinja. Sedaj so vojakom znižali plačo na eno liro - laški tisk pa trd vratno molči.
DELO NOČNIH LOVCEV PRI NAS
Šele takrat, ko bo vojna zaključena, bo tudi širša javnost zvedela nškaj več o junakih zraka - nočnih lovcih. Za sedaj pa ostajajo njihovi junaški podvigi več ali manj prikriti javnosti in s tem tudi sovražnikovemu ušesu.
Nočni lovci so angleška iznajdba. Ko so Nemci pričeli z vsemi silami in s prusko surovostjo rušiti angleška mesta po noči, so bili odločujoči krogi na Angleškem v velikih skrbeh, kako naj najdejo sredstva, s katerimi bi preprečili ali vsaj onemogočili germansko ponočno divjaštvo. Trajalo je nekaj časa, da so angleški inženerji dogradili posebno letalo, ki je bilo prav posebno uporabno za nočne polete. Tudi šolanje pilotov je zahtevalo nekaj časa. Ze prvi poskusi so pokazali, da je nočni lovec tisto zdravilo za pruske bandite, ki jih odvaja počasi od njihovih nočnih obiskov nad angleškim ozračjem. Nemški ponočnjaki so postali vse bolj redki in danes jih skoro več ni.
Izkušnje na Angleškem so dovedle do uporabe novih nočnih stražarjev tudi na Srednjem vzhodu. S to novo letalsko panogo se sedaj ukvarjajo tudi naši letalci.
Nočni lovci se pojavijo takrat, ko jih najmanj pričakujejo. Večinoma pa zvedo sovražni letalci za njihovo prisotnost šele v trenotku, ko zaropočejo njihove strojnice in ko se sovražno letalo zruši v plamenu. Nočni lovci "lovijo" večinoma po mesečini, ker so takrat obiski sovražnih bombnikov najverjetnejši. Nočni lovci so pravi ponočnjaki.Povelja dobijo tik pred večerjo. Po večerji skupno razpravljajo o podrobnostih nalog, ki jih imajo izvršiti.
Pripravljeni do najmanjše podrobnosti čakajo, da se oglasi telefonski poziv, ko se imajo javiti operativnemu častniku. Po danem pozivu se prično razvijati dogodki z bliskovito hitrostjo. V manj ko eni minuti že sedijo v svojih letalih. Podrobna povelja dobivajo po radiju in v večini slučajev lovci kaj hitro najdejo sovražna letala.
Nočni lovci po dnevi ne poznajo delovnega urnika. Ustanejo lahko kadar se jim zljubi. Za njih so jedila in tudi pijača vedno na razpolago .Razumljivo je, da so letala nočnih letalcev pod stalnim nadzorstvom mehanikov in strokovnjakov.
Vzleti in pristajanja nočnih lovcev so najtežja naloga pilotov. Letališče mora biti stalno v snopu žarometov. Najtežje za pilota j- merjenje oddaljenosti, ker je zelo teško priučiti oko na umetno svetlobo, ki daj v oceni čisto drugačne sklepe kakor pa dnevna svetloba. Zate porabijo paleti veliko časa zato, da se privadijo merjenja pri nočni, u-me tni r a z s ve 11 j avi.
ZaNIMIVA VPRAŠANJA IiTŽMIMIVI ODGOVORI
Arabski list "AL-ITNEIN", ki izhaja v Kairu je priobčil zelo zanimiva vprašanja in odgovore, ki jih je njegov urednik postavil 120 članom diplomatskega zbora v Kairu in 30 političnim osebnostim. Vprašanja in odgovore je pod osebni nadzor prevzel profesorski zbor Ameriškega vse Učilišča v Kairu s sodelovanjem ameriškega dijaštva, ki študira politične znanosti na tej univerzi,
|l. vprašan je; KDAJ BO KONEC VOJKE?
1,1941 je odgovorilo 12 oseb; v petih letih je odgovorilo 18 oseb;
" 1942 »	"	56	»	" desetih "	»	"	16 "
" 1943 "	»	48	"
2.	vprašan j e; KAM BO HITLER OBRNIL SVOJ NASLEDNJI BLISKOVITI POHOD?
"Na angleška otočja"je odgovorilo 62 oseb; "Na Turčijo"......28 oseb;
"Na Srednji vzhod" "	"	40	" "Na Indijo" ...... 20	"
3.	vprašanj e: ALI BO VOJNA KONČALA S POBOTANJEM ALI S POPOLNO ZMAGO?
"S pobotanjem" Je odgovorilo 65 oseb; "S popolno zmago '..,.7.85 oseb;
4.	vprašanj e: ALI BO V L.1942 STOPILA AMERIKA V VOJNO?
"DA" je odgovorilo 117 oseb; "NE" je odgovorilo”33 oseb.
5.	vprašanj e s ALI BO JAPONSKA STOPILA V VOJNO?
"DA" je odgovorilo 123 oseb'; "NE" je odgovorilo 27 oseb. iG.vpr aš an j e s ALI OSTANE EGIPT BOJIŠČE?
"DA" je odgovorilo 124 oseb; "NE" je odgovorilo 26 oseb.
7.vprašanjej'ALI BO NEMČIJA PONUDILA POBOTANJE BRED KONCEM VOJNE?
"DA" je odgovorilo 137 oseb; "NE" je odgovorile 13 oseb.
3.vprašanj e s 'ALI BO RUSIJA POLOŽILA OROŽJE PRED KONCEM VOJKE?
"NE" jo odgovorilo 122 .oseb; "DA" 21 oseb; 7 oseb ni dalo odgovora.
9.vprašan j o: 'ALI BO FAŠIZEM PROPADEL PRED KONCEM VOJNE?
"DA" je odgovorile 65 oseb; "NE" je odgovorilo 22 oseb; Mussolini bo zletel, fašizem ostane, je odgovorilo 44; 19 oseb ni odgovorilo.
tA ORNI PRIMORSKI RAPALLSEI DAN - 12.NOV.1941 JE GOVORIL NA LONDONSKEM 3-ADIJU NAŠ PREDSEDNIK DR.ČOK,DEJAL JE: PRAVICA JE NA NAŠI STRANI - POGUM
POD ČRTO
Sestreljeni bombnik je ležal na oni strani močvirja.Letalo se je globoko zarilo v razmočeno zemljo. Pilot je ležal mrtev preko volana, njegov obraz je imel pošastni izglod.
"Nedelja je, mogoče je bil zmenjen za nocoj s svojini dekletom", je de Ijal eden izmed vojakov. "Tako mlad je, ampak poljubil ne bo nobene več". "Mo.oče" se je oglasil drugi "je njegova bomba raznesla nekoga, ki je kavno objemal svojega dekliča."
Komandant nas je v majhnih skupinah razposlal po razsežni hosti, da hajdemo ostale sovražne letalce; pet ali šest jih je odskočilo s padali. Moj vodja patrole je bil kaplar Striko.V temni jutranji sivini smo rinili v goščavo,spodtikali se ob koreninah in trgali hlače ob trnju. Jutranja zora se je komaj slutila na obzorju.
"Ali si mu pogledal obraz?" sem vprašal, "strah in groza"."Prav mu je hudiču švabskenu. Škoda, da si ni vseh šest raztresnilo ' utice ob srbski Zemlji." "Zakaj škoda? Ce jih polovimo so ravno tako neškodljivi, kakor Če bi jim možgani viseli po vejah. Kaj nam koristi njihova smrt?" "In kaj nam koristi njihovo življenje? Te preklete beštije! Ne, že vem kaj kom storil, če mi en sam pride živ v roke."
Z grmičevja smo se počasi dokopali obširnega travnika. Tla so bila Mehka in mokra. Bilo je pročej hladno.
"Neumnost" sem dejal, "bojujemo se zato, ker smo proti ubijalcem.Mi sani vendar ne moremo biti ubijalci, če pa smo, se od njih v ničemer no Razlikuj emo."
"Ti tako govoriš, budalo. To so prazne besede. Ampak jaz sem jih vi-lel. Bil sem šofer v Sarajevu, ko so prišli. Pobrali so ni avto in me .Prisilili, da vozim nekega švabskega zelenca. Povsod so me vlačili,dokler se ni ni posrečilo, da jo ubrišen med četnike. Videl sen jih.Ampak 4ega ni za povedati. Ni besed, to so beštije.Ne slabši so od šivali. V Mostaru so Jugoslovani, ki se niso udali, obstreljevali kolono, s katero sem vozil Švabe, iz neke hiše. Iz katere niso točno vedeli. Pa to jim tudi ni bilo dosti mar. Izbrali so eno in pognali vse stanovalce na stre ko, noše, ženo in napol odraslega otroka."
Striko je za hip utihnil.
in poten so jih prisilili, da skočijo na cesto. Hiša je bila tri

1	nadstropna. Nisem mogel gledati.Slišal sen san o obupne klice in udarce,
3 katerimi so ljudi gonili preko strešnega porobka. In slišal sen tudi
izamolkle udare nesrečnih teles na cestnem asfaltu. Nobenemu niso prizanesli. Tudi otroku ne. Slabši so od živali."
"Ja, take so napravili. Vsi pa niso taki.Pobiti je treba tiste, ki ,so jim ukazali, da morijo. Ne pa tistih, ki vršijo svojo dolžnost iz j strahu."
"Dolžnost? Ne! Te beštije delajo to s satanskim užitkom. Na Drini so |dve. dni zastonj poskušali zavzeti neko jugoslovansko postojanko. Ko jim je prišlo na pomoč teško topništvo, so se naši umaknili, drugi pa so se j vdali. Nemški komandant, golobrada svinja, je bil strašno razpaljen,kor so. drugi nemški oddelki šc davno prekoračili reko. Med ujetniki je bilo nekaj oboroženih civilistov, ker ob mobilizaciji ni bilo mogoče dobiti dovolj uniform. Komandant je postrojil ujetnike na obrežju. "Četniki" je dejal "srbski psi, za vas je škoda nabojev." Z lopatami so njegovi ljudje pobili civiliste in jih vrgli v Drino. Napol omamljeni so Iposkušali, da se rešijo, švabske beštije pa so se smejale., ko so se potapljali .
Še več drugega sen videl. Ampak to je tako teško pripovedovati. Kako so jih trpinčili, sramotili in poniževali, da is njih izvlečejo besedo odpuščanja, in ko so tudi to dosegli so jih vseeno postrelili. Slabši so od živali."
Molčal sen.
Dospeli smo v močvirje. Megla je ležala nad vodo. Po ozki blatni stezi smo le počasi lezli dalje. Noge so nam bile mokre do gležnjev. Bili smo vsi presneto slabe volje.
Skozi poseko se je megla za trenotek razčistila. "Pozor", je zašepetal Striko. Strgali smo puške z ramen. V rahlih obrisih smo razpoznali belosivo površino napel razstrganega padala v vejah mogočnega hrasta.
Puško na "gotovs" smo se polagoma vlekli dalje. "Če visi Švaba na padalu" je dejal Striko, "ga ustrelim kot steklega psa".
Privlekli smo se do poseke. V vejevju stoletnega hrasta je viselo . truplo človeka.
Kaplar Striko je bil vodja naše patrole. Sedaj ima on besedo. Čakal s eri njegovega povelja, ali je molčal.
"No" sen dejal.
Zamaknjen je gledal v vejevje. Zdelo se je, da čujeno narahlo stokanje.
"Ti ostani tu na gotovs" mi je zapovedal Striko, "grem pogledati in Če se kaj zgane, pritisni. Jadna mu majka, ko ni pride pod roko."
Pritisnil sem puško k licu, ■medtem je Striko s puško pripravljeno na strel, lezel k hrastu. Truplo v vejah se ni zganilo. Striko je poklical 1 Herica. Ta pa jo ostal nem in negiben. Ali je nezavesten?
Striko je obesil puško na vejo, potegnil nož iz žepa, go vtaknil za opasač in splezal na hrast.
"Striko"-, sen zaklical in stekel k drevesu.
"Ostani, že san opravim!" ni je zaklical. Dosegel je Nemca v vejevju in izvlekel nož iz opasača.
"Striko", sem ponovil. V tem trenotku se je Striko nagnil nad obraz j Nemca in s krepkim zamahom prerezal padalo. Stopil jo za vejo niže tako, da ,je mogel padalca natovoriti na ramo in počasi plezal navzdol;skrbno je z levico odklanjal veje, ki so bile v nadlego njegovemu tovoru.
"JPazi" je dejal, ko sem mu pomagal položiti truplo na zemljo, "je ranjen". Izpod vratu je Nemcu polzela kri. Skozi poseko sva nesla truplo na pot. "Pazi" je dejal Striko, ko sva ga položila v travo poleg poti. Vzel je obvezo iz žepa in pretrgal omot. Prerezal sem obleko padalca in se nagnil nad njegovo srce. Bil je še gorak, ali srce mu ni več : bilo.
"Mrtev je".
Striko je molčal.
Umazana voda iz močvirja je nemarno zavdajala.
Ko smo prispeli v taborišče in se vsedli okrog toplega ognjišča, iz katerega je prijetne dihtela topla črna kava, smo hiteli drug drugemu pripovedovati sveže doživljaje. Prva skupina je ujela dva letalca in jih predala komandi. "In vi?" so vprašali. "Enega'.' "Kaj ste napravili
2	njim?"
Striko je dvignil napolnjeno čašico slivovke, jo izpil v duš len. "Kaj I uaj bi napravil z njim?" je odgovoril.
Vsi smo molčali. Pogledal sem Strika. Krepko je zahrčal, da spravi i> cllis slivovke z goltanca. Njegov obraz se ni spremenil.