SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 31 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de agosto - 13. avgusta 2009 KO BI SE VRNIL NIETZSCHE ALOJZ REBULA Ko bi se bil v soboto, 25. julija, vrnil filozof Nietzsche in se znašel v Italiji in si kupil dnevnik tistega dne - ne kakšnega katoliškega ,,Avvenire" seveda, ampak laično ,,La Repubb-lica" - in ga odprl, bi zagledal na sredi velik napis ,,Il ritorno di DIO — Vrnitev BOGA" z zadevnim večstranskim servisom. Torej nekaj popolnoma nasprotnega temu, kar je bil on, Nietzsche, pred sto leti razglasil 20. stoletju ,,Bog je mrtev!" Bi ob tistem naslovu vrgel časopis stran? Nietzsche je bil bolj kot mislec poet, globoko čuteč duh. Smrti Boga ni razglasil z navdušenjem. Kakor njegov sodobnik Dostojevski se je zavedal, kaj je človek brez Boga. Bi mu bila vrnitev Boga bolj v olajšanje kot v grozo? Vsekakor po našem časopisa ne bi bil odvrgel. Bral bi naprej, negiben na pločniku sredi mimoidočih. Bral bi spremni članek in zvedel kup reči: da je prodaja verskih knjig v Italiji v enem letu zrasla za 27 %; da se je v trgovskih centrih skoraj potrojila; da je enciklika Benedikta XVI. ,,Caritas in veritate" izšla v 600.000 izvodih in da je na vrhu uspešnic; da je v Italiji čez 500 katoliških založnikov in da je njihova dejavnost v profitnem razmahu ^ Toda bi nemški profesor še stal na mestu in ga ne bi vrglo na najbližjo klop, ko bi bral intervju časnikarja z direktorjem lista ,,The Economist", potomcem stare angleške katoliške družine Johnom Mickletwaitom, avtorjem knjige ,,God is back — Bog se je vrnil"? Vprašanje: ,,Da je na svetu več religije, to ni videti novost, 11. septembra so se letala raztreščila ob Dvojčka z vzkrikom: 'Alah je velik!'" Odgovor: ,,Islam ni imel razsvetljenstva. Pustimo fundamentalizme, ker bi potem morali govoriti o križarskem tonu, ki si ga nadevajo nekatere zahodne pobude na Srednjem Vzhodu. Govorimo o 'zdravi' religiji, se pravi o tisti, ki je razumljena kot ideal, ne kot ideologija. Čez Kitajsko, da navedem en sam primer od mnogih, gre danes največji val kristjanizacije vseh časov, in to v koraku s širjenjem kapitalizma, kakor da bi bili obe stvari združeni ^ in kakor da bi zahodna religija poživljala svobodno gospodarstvo v nasprotju s komunističnim brezboštvom." Vprašanje: ,,V svoji knjigi na široko opisujete zablode ameriškega modela, pridobitniške pastorje itd." Odgovor: ,,V ZDA je 225 milijonov pripadnikov kakšne Cerkve, to je največji verski rezervoar na planetu z ogromnimi strukturami od šol do televizij ^ Po anabaptistu Bushu tudi levičarski predsednik kakor Obama napolnjuje svoje govore z omembami Boga. V knjigo smo skušali z mirnim pogledom naslikati moderno situacijo. Tehnologija in demokracija nista oddaljili ljudi od religije, kakor bi človek mislil, ampak jih približali. Kolikor bolj sta se Cerkev in država ločili, toliko važnejša je postala Cerkev. V nasprotju s tem, kar je napovedoval Fukuyama." Mož na klopci bi bral naprej. Morda v pričakovanju šepeta: ,,Še misliš, da sem mrtev?" (P'o Druž^^^) SLOVENIJA-HRVAŠKA Jadranka ima težave Srečanje slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške predsednice vlade Jadranke Kosor (glej prejšnjo številko) še vedno odmeva na obeh straneh meje. Razni zapleti so se pojavili zlasti na Hrvaškem. Tako je hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudof je pozval predsednico hrvaške vlade k objavi podlage za načelni dogovor s premierom Borutom Pahorjem. ,,Nihče ne zahteva, da naša predsednica vlade objavi vse podrobnosti pogovora v Trakoščanu, vendar pa morajo morebitne temelje za rešitev vprašanj, ki so pomembna za državo, njeni državljani poznati," je zapisal Rudolf. Rudolf, ki je bil svoj čas hrvaški zunanji minister, pa tudi predsednik hrvaškega dela slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo, je ob tem dodal, da so se v novejši zgodovini na žalost posamezni nosilci najvišjih državnih funkcij v tajnosti pogajali in tudi sprejemali določene rešitve v odnosih z drugimi državami, ki so bile pomembne za državo. Kasneje, ko so bile objavljene, pa so se izkazale kot nesprejemljive in sta se jim odpovedala vlada ali sabor. Kosorjeva in Pahor sta po srečanju v Trakoščanu pred tednom dni povedala, da sta Hrvaška in Slovenija dosegli okvirni načrt za rešitev spora o meji in umika slovenske blokade hrvaški pogajanj z EU, nista pa sporočila podrobnosti. Kosorjeva je nato izrazila pričakovanje, da se bosta s Pahorjem znova srečala septembra, ko naj bi, kot upa, dosegli tudi bolj natančen dogovor. Po srečanju so se ta teden v hrvaških in slovenskih medijih pojavila različna ugi- banja, kaj naj bi se dogovorila, uradna Ljubljana in Zagreb pa jih nista želela komentirati v skladu z dogovorom pre-mierjev, da strani ne bosta javno govorili o podrobnostih srečanja. To je Kosorjeva potrdila tudi v odgovoru Rudolfu. ,,Kot predsednica hrvaške vlade znova spominjam, da sta obe strani na srečanju prejšnji teden soglašali, da o podrobnostih dogovora ne govorita v javnosti. V tem kontekstu zavračam tudi vsa dosedanja medijska ugibanja glede teme omenjenega pogovora," je sporočila predsednica hrvaške vlade. Kosorjeva je spomnila, da sta se s Pahorjem dogovorila za okvirni načrt, ki naj bi ga uskladili do jeseni. ,,Ko bo prišel čas, ob soglasju obeh strani, bodo s končnimi podrobnostmi dogovora seznanjene vse parlamentarne stranke in celotna hrvaška javnost," je še sporočila Kosorjeva. Poudarila je, da bo tako sama kot hrvaška vlada v iskanju kompromisne rešitve tako kot doslej ščitila hrvaške nacionalne interese. ,,Ne glede na različne zahteve, ugibanja in manipulacije z dejstvi, se bom trdno držala dogovora s srečanja s premierom Pahorjem in ne bom razkrila nobene podrobnosti najinega pogovora, ker je v mojemu interesu sklenitev dogovora in deblokada pogajanj z EU," je sklenila hrvaška premierka v sporočilu urada vlade za informiranje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič pa je v Kamanju, kraju ob slovenski-hrvaški meji, ki ima skupne čezmejne projekte z občino Metlika, izjavil, da se da veliko narediti, če se „združijo potenciali znotraj in čez mejo, ne da se čaka, da bo lokalne probleme uredil nekdo drug". Mesič je obiskal gradbišče nove gozdne ceste, ki jo v občini Kamanje pri Karlovcu gradi hrvaška vojska, nato pa so mu predstavili razvojne projekte za območja ob reki Kolpi, ki jih financirajo iz skladov EU. V omenjenih projektih sodelujejo hrvaške občine Kamanje, Žakanje, Ribnik in kraj Ozalj v sodelovanju z občino Metlika. Med gosti srečanja je bila tudi slovenska poslanka Renata Brunskole (SD), ki je sporočila hrvaški in slovenski politični eliti, da dober sosed pogosto pomeni več kot sorodnik. Dodala je, da je Hrvaška slovenska soseda ter da je treba dobro sodelovanje ,,malega človeka v malih skupnostih" preslikati na državno raven, da bi obe državi lahko uživali, kot ,,danes uživajo dobri sosedje in njihovi gostje v Kaman-ju". Podpredsednik hrvaškega Istrskega demokratskega zbora (IDS) Damir Kajin PA je v pogovoru za Reporter kot pozitivno oceni, da sta se slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor začela pogovarjati o reševanju spora o meji. Po drugi strani pa je dodal, da za zaustavitev pogajanj EU s Hrvaško ni odgovorna le Ljubljana. HUDA JAMA Čas za obnovitev dogodkov SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Razpis za nagradni natečaj ,,Po vseh pogovorih o dogodku v Hudi Jami smo lahko dokaj dobro rekonstruirali dogodek v tej jami," je v pogovoru za Mladino dejal Pavel Jamnik. O tem, ali imajo še živečo osebo, ki je pri pobojih sodelovala, pa za zdaj, kot je dejal, še ne more govoriti. Po vojni so sicer po njegovih besedah pobijali pripadniki Ozne in Knoja. Po besedah pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije in vodje kriminalistične akcije Sprava se je na poziv policije, naj se oglasijo vsi, ki kaj vedo o Hudi Jami, ,,javilo res ogromno ljudi". Ker preiskava še teče o tem, kaj so povedali ljudje, ki bi lahko sodelovali pri poboju, ni želel govoriti, je pa grobišče Huda Jama po njegovem medijsko tako razvpito, ,,da bo, ko bo preiskava končana, javnost treba obvestiti o ugotovitvah". Izkop žrtev v Hudi Jami je po njegovih besedah v fazi, ko je vodoravni del izpraznjen. Tudi posutje v prvem od treh jaškov je odstranjeno, obstaja pa tudi groba sodnomedicinska ocena, koliko ljudi bi lahko bilo v vsej 47-metrski globini prvega jaška. Dela so začeli izvajati tudi v drugem jašku, ,,vendar zdaj delo stoji, saj je rudarska inšpekcija presodila, da je odredba preiskovalnega sodnika že izpolnjena," in bo treba pridobiti dopolnilno odredbo. Potem je tu ,,še tretji jašek, ki pa je zasut na enak način, kot je bilo zasutih sto metrov rova do trupel," pravi. Krivdo za povojne poboje je po njegovem težko dokazovati, saj za to potrebujejo predvsem pisne dokumente, teh pa, kot je dejal, ni ali pa so pomanjkljivi: ,,Dokumenti, iz katerih je mogoče rekonstruirati, katere enote so se kje gibale, kdo je imel komando nad posameznim območjem, kako je šla poveljniška linija, ampak v teh dokumentih, razen redkih izjem, povojni poboji niso omenjeni niti z besedo." Razlog za to je po njegovem selekcija dokumentacije, ki je bila ,,tolikšna, da je šlo vse. Ostali so trije, morda štirje kosi dokumentov. Iz dokumentacije o pobojih kulturbundov-cev so recimo ohranjeni nekateri zapisniki o zaslišanju in se točno vidi, da je odtrgan točno tisti list, na katerem je bila napisana usoda tega zaslišanca skupaj s podpisom tistega, ki je odloči , da gre v smrt," je dejal. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil razpis o nagradnem natečaju za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Prijaviti se je možno do 1. decembra 2009 Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj se lahko prijavite iz Slovenije in tujine, pogoj je uspešno od 1. novembra lani do 31. oktobra letos zagovarja-no diplomsko, magistrsko in doktorsko delo na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije. Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Kom-enskega 11, 1000 Ljubljana s pripisom ,,ZA NAGRADNI NATEČAJ" pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 01.12.2009, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca marca 2010. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi leta 2010. Dodatne informacije na tel. +386 1 230 8000 in na spletni strani Urada (www.uszs.gov.si). Bodo premestili Aljažev stolp? IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Na protestu proti prestavitvi Aljaževega stolpa v muzej, ki ga je na Triglavu pripravila civilna iniciativa Prijatelji Triglava, je bilo prisotnih okoli 100 ljudi, ki so prišli protestirat. Na protestu so izrazili svoje nasprotovanje proti prestavitvi stolpa, ki je „simbol slovenstva" v Slovenski planinski muzej, kar je predlagala Planinska zveza Slovenije (PZS), vsi pa so se ,,lahko prepričali, da je Aljažev stolp v dobrem stanju, da ni tako slab, kot se govori", je poudaril predstavnik iniciative Igor Zlodej. Na vprašanje, ali bo protest zale-gel in bo spomenik ostal na vrhu najvišje slovenske gore, je Zlodej odgovoril: ,,Če so kolikor toliko razumni ljudje v PZS in v gradbenem odboru za planinski muzej, potem bodo morali ugotoviti, da Alježev stolp sodi edino na Triglav in nikamor drugam." ,,Ne morejo se igrati s temi stvarmi, to je tako, kot da bi se igral s čustvi Slovencev," meni predstavnik civilne iniciative Prijatelji Triglava. Pobudo, da bi stolp, če bi se izkazala potreba po tem, prestavili v muzej, je pred časom podala PZS. Menijo namreč, da je spomenik načel zob časa in da bi ga bilo zato smiselno umakniti, namesto njega pa postaviti njegovo repliko. Igor Zlodej je ob tem izrazil prepričanje, da premestitev stolpa v muzej ni potrebna, saj je stolp v zelo dobrem stanju: ,,Že leta 2005 smo ga namreč v naši iniciativi očistili ter odstranili napise in nalepke z njega. Popravili smo tudi zastavico, ga prebarvali in popravili jeklenice." V želji po premestitvi stolpa v muzej bi šlo lahko po Zlodejevih besedah tudi za komercialni interes. ,,Že pred časom je predsednik PZS Franc Ekar povedal, da bi bil stolp kot tak magnet za obiskovalce Slovenskega planinskega muzeja, ki ga bodo avgusta 2010 odprli v Mojstrani," je poudaril. Polemika se nadaljuje. Predsednik PZS Franc Ekar je pojasnil, da so predlog o tem, da se razmisli, ka narediti s stolpom, podali pred pol leta, ko je bil stolp pregledan in ko se je ugotovilo, da ni v najboljšem stanju. Takrat je bila dana pobuda, da stolp pregledajo strokovnjaki, nato pa se ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije odločita, kaj s stolpom narediti, vendar za zdaj končne odločitve o tem še ni. Aljažev stolp je namreč po Ekarje-vih besedah spomenik prve kategorije državnega pomena, ,,zato brez soglasja ministrstva oziroma zavoda s spomenikom ni mogoče delati ničesar". Je pa Ekar opozoril tudi na nerešena razmerja med lastnikom stolpa in državo. ,,Po oporoki Jakoba Aljaža je namreč lastnik stolpa PZS, zato je nekoliko nenavadno, da slednja kot lastnica nima pravice odločati o tem, kaj s spomenikom narediti," je dejal in dodal, da bo treba urediti razmerja med državo in PZS. Odzval pa se je tudi na izjave, da gre v ozadju želje po premestitvi za komercialni interes, da bi si s spomenikom povečali obisk v Slovenskem planinskem muzeju. Če je nekdo lastnik, ima po njegovem pravico, da s stvarjo, ki jo ima v lasti, svobodno razpolaga. Stolp na Triglavu je leta 1895 postavi takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž, pred tem pa je za pet goldinarjev kupil vrh Triglava in Kredarico. Stolp je imel štiri manjša okna, visok je bil 1,90 metrov, v premeru pa je meril 1,25 metra. Narejen je iz debele pocinkane pločevine, prvega pa je izdelal Anton Belec. Postavljen je na betonske temelje in ozemljen s strelovodom. 9. septembra 1999 je bil z odlokom države razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, v odloku pa je zapisano: ,,Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 metrov visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije." TONE MIZERIT VTISI IZ SLOVENIJE IZLETI (OD NAŠEGA DOPISNIKAL Gora ni nora ^ Kljub davnim željam in načrtom, še nisem pravi Slovenec. Za tak naslov se je treba potruditi do vrha Triglava, meni pa to še ni uspelo. Pa ne, da ne bi hotel; včasih ne gre. Enkrat sem že imel rezervacijo, pa je vreme odločilo, naj prosim za nov termin. Potem je bilo koleno, pa prebavne motnje -vedno je kaj. In to kljub temu, da se bivši kolega Bojan, ki je tudi gorski vodnik (letos je peljal dijake RASTi na Triglav), redno oglaša in vabi. Ker pa mora človek vedno stremeti po višjih ciljih (in jih po možnosti tudi dosegati), smo se v letošnjih kratkih počitnicah kar precej nahodili. Po Bojanovem priporočilu, da Triglav ni vse in da se z Viševnika zelo lepo vidi naokrog, smo se opogumili in odšli na Pokljuko. Viševnik ima 2060 metrov višine, višinske razlike pa je 710 m. To se pravi, da sem stal na svoji najvišji zemeljski točki! Res ni dosti razlike, saj je Uritorco visok 1950 m, Refugio meteorologico na Tronadorju pa tudi ni višji, - a tudi Isinbayeva se veseli vsakega centimetra, ki ga s palico preskoči! Kamen do kamna palača — letos Viševnik, Triglav pa ... Tudi okoli Ljubelja smo hodili in si spet ogledali cerkvico sv. Ane, pa ljubeljski prelaz. Ko se nikamor ne mudi, je možno spoznati marsikaj, česar prej ni vprašljivo. Ob sprehajanju k sv. Ani so mi padli v oči kamni ob potki. To niso navadni kamni, ampak slab meter visoki, z luknjo pod vrhom, kjer je bila nameščena kovinska cev, ki jih je povezovala. Padli pa so mi v oči zato, ker so ravno taki na široki cesti, ki pelje do vrha prelaza. Ko sem se potem pozanimal pri g. Pečniku v Oazi miru, mi je potrdil, da je cesta na Ljubelj tekla prav mimo cerkvice; da je dolga leta (stoletja?) služila za povezavo med slovensko in koroško stranjo. Da so begunci maja 1945 potovali po njej in ne po tej, ki je danes asfaltirana! In po njej so potovali še dolgo po koncu svetovne vojne. Pa saj je bil predor prebit in prevozen že 4. decembra 1944! Res, predor je bil prebit, a ga potniki še dolga leta niso mogli (smeli) uporabljati; morali so Triglav z Viševnika Na ljubeljskem prelazu še vedno mimo obeh kamnitih stolpov na vrhu prelaza (v kolikor je železna zavesa dopuščala). Nova cesta je nastala šele v šestdesetih letih (menda 1963), ko so končno odprli predor za potniški in tovorni promet. Tudi to je bilo presenetljivo, da današnji ljubeljski predor ni prvi na Ljubelju. Da je bil - skoraj pod vrhom prelaza - že v šestnajstem stoletju predor, dolg dobrih sto metrov in da je leta 1578 šla skozi ta predor koroška vojska nad Turke. Sto petdeset let kasneje se je napovedal na obisk cesar Karl V., zato je deželni glavar Wolf Waikard Gallenberg dal predor - ki ni bil več v dobrem stanju - razkopati in napraviti cestni usek, kot ga poznamo danes. In od takrat stojita kamniti piramidi, ki so ju pripeljali iz Ljubljane na dvajsetih vozovih, za kar so potrebovali 187 vlečnih konj. Ja, ni slabo biti vsaj majčkeno nor ... GB Položaj se zapleta. Stvari niso lahke za vlado, ki ne najde pravega izhoda. Seveda to pomanjkanje rešitev posameznih problemov najbolj prizadene družbo. Podražitve storitvam elektrike in plina so le viden vrh ledene gore, ob katero se zaletava argentinska barka. Škandal revščine. Kot vsako leto bo argentinska Cerkev tudi to pot izvedla dobrodelno kampanjo ,,Mas por menos", v kateri se vabi tiste, ki imajo več, naj darujejo za one, ki imajo manj, ali nimajo ničesar. Vsako leto tudi Sveti Oče za to priložnost pošlje pozdravno in vzpodbudno pismo. V letošnjem roti, na se čim prej reši ,,škanda revščine", ki vlada v Argentini. Papeževa omemba ne preseneča, saj domača hierarhija že nekaj časa pritiska na vlado in prosi, naj se vendar podvzamejo potrebni koraki v prid najbolj prizadetim. Ob tem pa se poraja kar nekaj vprašanj. Eno izmed njih je na otvoritvi kmetijskega sejma izrazil poljedeljski vodja Biolcati, ko je vprašal, kam je šlo 30.000 milijonov dolarjev, ki so kot sad davkov na izvoz prešli v državno blagajno pod izgovorom, da gredo za socialno potrebne. Drugo vprašanje pa je, kako naj vlada rešuje položaj, ki ga zanika. Po uradnih statistikah namreč revščine skoraj ni, saj ne dosega niti 10 odstotkov prebivalstva, medtem ko privatne številke trdijo, da zavzema skoraj 40% vseh Argentincev. Sam bivši predsednik je moral priznati, da je revnih „nekoliko več", kot trdijo uradni računi. A koliko več? Prav te dni je presenetila ugotovitev, da se vsak dan rodi 600 otrok, ki so zapisani revščini, z vsemi zdravstvenimi in socialnimi posledicami. Razumljivo pa je, da je papeževa izjava globoko pretresla vladno strukturo in se je celo mislilo na odpoved obiska, ki ga načrtuje predsednica meseca novembra pri Benediktu XVI. Ta misel je končno padla v vodo. A če se vrnemo k revščini: država dnevno vlaga v letalsko družbo Aerolineas Argentina 9,6 milijonov pesov. S tem bi lahko nahranili 685.714 argentinskih družin. Kdo bo plačal? Zadnjič smo omenjali ogromne povišice cen javnih storitev. Plin in elektrika se nahajata v podobnem položaju. Zadeva je, da je vlada zaradi naivnosti, neznanja ali raznih interesov dejansko zavrla razvoj na energetskem področju. Ni investicij v raziskovanju novih petro-lejskih in plinskih ležišč, ne v pospešitvi proizvodnje. Se spomnite, ko je tedanji minister Lavagna predlagal, naj se omejijo državne podpore energetskim podjetjem in se postopoma dvi- gajo cene? Moral je zapustiti svoje mesto. Sedaj pa zgleda, da hočejo s tem povišicam nadoknaditi vse, kar so v tem času zapravili. Kdo naj plača vladne napake iz preteklosti? Da lahko vzdrži nivo proizvodnje elektrike, Argentina uvaža fuell oil iz Venezuele; prav tako plin in druga goriva. Zanimivo je, da teh Venezuela ne proizvaja, temveč jih kupuje drugod in pre-kupčuje. Triangulacija stane našo državo vsaj 8 odstotkov več, kot če bi goriva kupila direktno. Izgovor je, da Venezuela daje kredit. A ker smo že kar preveč dolžni, hoče Chavez sedaj, da se plača ,,na roko". Vse to dviga ceno proizvodnje elektrike in plina. Vlada je sicer sedaj izdala odlok, naj se računi za porabo elektrike pregledajo, ker da ona ni dovolila povišic; podjetja pa trdijo prav obratno. Zapletene številke. Sploh je na področju raznih državnih podpor in fondov popoln kaos. Tudi vešči strokovnjaki ne morejo podrobno razložiti, kam in v kakšnih količinah gre denar. Vprašanje državne letalske družbe je le eden izmed primerov, ki kaže, kam lahko zapelje nevestno upravljanje. Tudi del sedanjih povišic elektrike in plina naj bi usmerili v poseben fond v obliki fidejkomi-sa, za katerega ni jasno ne kdo ga bo upravlja, ne kakšen je njegov smoter. Ko človek bere posamezne številke, ki segajo v težke milijone, se kar zgrozi, kako je sploh to mogoče, do kakšne mere država zapravlja brez pravega nadzorstva. Oziroma, bolje povedano, je zapravljala, ker denarja je vedno manj in vsi vemo kako je, če zmanjka denarja. Ne obetajo se nam rožnati časi. Pozicija in opozicija. V enem si je vlada zvesta: nadaljuje s svojim načinom postopanja, kot da se ne bi nič zgodilo. Ves dialog je le pesek v oči. Bivši predsednik Nestor Kirchner pa organizira dejavnosti in vodi srečanja, na katerih pripravlja novo politično ofenzivo. Ponovno se spušča v provinco Buenos Aires, kjer še vedno upa, da bo obdržal večji del svoje moči. Je pa ponovno nejasno, ali se bo skušal obdržati na vodstvu peroniz-ma, ali bo segel po opevani, pozabljeni in ponovno obujeni ,,transvrzalnosti". V peronizmu vedno manj računajo nanj. Opozicija pa ima svoje težave. To vidimo predvsem na levici, kjer gospa Elisa Carrio povzroča nove zaplete. Nasproti ji stoji Margarita Stzolbizer. Obe sta bivši članici radikalne stranke, obe imata svojo politično (in tudi sicer) težo. V enotnosti, ki jo je ta del levice trudoma ohranjal, se poraja razpoka. In tudi to ni dobro. V LUČI SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA Več kot 20 let kongresne ideje MED NAMI OD 22. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA Društvo slovenskih izobražencev na Tržaškem je začelo pred 44. leti pripravljati odmevne študijske dneve Draga na Opčinah pri Trstu z namenom, ki je še vedno enak: potrjevanje narodove identitete. Iskali so temelje svojih vrednot, med njimi pripadnost krščanstvu, in gojili v nasprotju s takratnim režimom v Sloveniji politični pluralizem. Danes je Draga le še pomemben prostor srečevanja ljudi in izmenjav pogledov. Leta 1988 je na Dragi na Opčinah pri Trstu vzniknila kongresna ideja in bila sprejeta na ustanovnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) junija 1991 v Ljubljani, prav v prvih dneh vojne za samostojno slovensko državo. SSK je civilna družba. Je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal Slovence doma in po svetu po vzoru Judov, Ukrajincev, Poljakov, Italijanov in drugih. Sestavlja ga poleg slovenske konference še 10 konferenc: argentinska, avstralska, avstrijska, italijanska, koroška, nemška, konferenca za Bosno in Hercegovino, konferenca za Veliko Britanijo, ameriški slovenski kongres in kanadski slovenski kongres. Ideja o SSK je našla v začetku najmočnejši odmev v Kanadi, za kar ima zasluge kanadska konferenca zdomskih Slovencev z osrednjo osebo dr. Francetom Habjanom, izjemnim samostojnim hodcem v slovenski družbi. Po besedah zgodovinarja dr. Stanislava Grande so videli v kongresu predvsem nadstrankarski organ. Ta naj bi pred svetovno javnostjo predstavljal Slovence v njihovih prizadevanjih za osamosvojitev. Sicer naj bi se izoblikoval vseslovenski značaj. Ta naj bi zamenjal hlapčevstvo in upogibanje s pokončnostjo, ločevanje z združevanjem, ozkost s širino, monolog z dialogom, izključevanje s sodelovanjem in obračunavanje s spravo. To so predstavili tudi v posebni brošuri dr. Zlatka A. Verbiča. Za prvim predsednikom SSK Bojanom Brezigarjem (Italija) je za dva mandata prevzel vodstvo dr. Jože Ber-nik (ZDA), za njim pa že tretji mandat dr. Boris Pleskovič (ZDA). Nekajletne težave v delovanju kongresa zaradi neurejenih razmer med osrednjim vodstvom in slovensko konferenco so reševali v Ljubljani Danijel Starman, Franci Feltrin in dr. Jože Bernik. Z nastankom slovenske države, ki pa še ni tisto, kar smo pričakovali njeni državljani in okrog pol milijona Slo- venk in Slovencev po svetu, se je velik del vložene energije v SSK izpraznil. Od šestih programskih točk, sprejetih na zasedanju 1991 v Ljubljani, so aktualne še štiri: prizadevanje za ohranjanje slovenstva, sprava, spodbujanje kulturnih, znanstvenikih, gospodarskih in drugih vezi za vsestranski dvig slovenskega občestva. SSK s sedežem v Ljubljani skupaj s Slovensko konferenco (ima 500 članov) organizira in pripravlja številne projekte: strokovne konference za znanstvenike in raziskovalce, gospodarstvenike, zdravnike, arhitekte, glasbenike iz sveta in Slovenije. Pripravili so že sedem simpozijev pod skupnim naslovom Ko ni več meje. V pogovorih Večeri izza kongresa obravnavajo pereče slovenske teme. Vsako leto pripravijo v drugem kraju Slovenije Tabor slovenskih otrok po svetu. Soorganizirajo Drago mladih. Predstavljajo galerijsko dejavnost v skupnih prostorih tajništva SSK na Cankarjevi ulici v Ljubljani. Podeljujejo številčnejšim slovenskim družinam že vrsto let v času sv. Miklavža prestižni cekin. Pomagajo pa tudi rojakom pri pridobivanju slovenskega državljanstva in pri vračanju v Slovenijo ... SSK sprejema mnenja, stališča in priporočila o slehernem vprašanju, za katero meni, da je pomembno za slovenske narodove interese in njegov obstoj. Po do sedaj prehojeni kongresni poti lahko pritrdimo besedam dr. Rave-la Kodriča, izrečenim na prvem zborovanju SSK v Ljubljani v juniju 1991: ,,Upati je, da ne bo več nihče slovenstva istovetil s svojim lastnim gledanjem na svet in si jemal pravico, da na tej podlagi druge Slovence izključuje iz narodovega telesa. Slovenstvo nima nihče več v zakupu, saj je last vseh nas." SSK z dokaj uspešnim izpopolnjevanjem zastavljenih programskih točk to upanje vzdržuje, obenem pa opozarja na nujnost zavesti narodne pripadnosti, ohranjanja in zakonskega varstva slovenskega jezika ter kulture, da bi se v močnih družbenih vrtincih ne izgubili ob gospodarski in politični premoči sosednjih narodov. Zato naj bo ta članek tudi skromna zahvala vsem mrtvim in živim Slovenkam in Slovencem doma in po svetu, ki so bili pripravljeni nuditi svoje talente in moči za uresničevanje programa in projektov SSK in s tem za Slovenijo in naše rojake po vsem svetu. mag. Karolina Godina, dr. med. Celje, 27.07.2009 Oktet Suha s Koroške in podjunski Trio Lipusch Začelo se je leta 1981, ko je študent glasbe Bertej Logar zbral okrog sebe nekaj fantov iz cerkvenega zbora na Suhi, da bi z njimi poživljal stare, že skoraj pozabljene domače ljudske pesmi. S pevskimi nastopi so kmalu postali znani po vsej dvojezični Koroški, pa tudi v drugih delih Koroške in Avstrije. Tudi v sosednji Sloveniji so navdušili poslušalce s svojim izvirnim pevskim programom. Repertoar Okteta Suha je poleg ljudskih in cerkvenih pesmi ter svetov- ne pevske literature vseboval tudi nove popevke, ki jih je na besedila domačih avtorjev aranžiral Bertej Logar. Prvi višek v delovanju Okteta Suha je bila leta 1988 tritedenska turneja po Združenih državah Amerike, kjer je zbor gostoval predvsem pri rojakih iz Slovenije in Avstrije. Leta 1989 je umetniško vodstvo zbora prevzel profesor Matevž Fabijan iz Kranja. Od leta 2007 naprej je umetniški vodja Okteta Suha Edi Oraže. Oktet Suha je od svoje ustanovitve doživel nešteto zahtevnih in kreativnih ur na vajah in seminarjih ter opravil daleč nad 1000 nastopov na raznih koncertih v domačih krajih, v Sloveniji, Italiji, na Češkem, Madžarskem, v Ukrajini, na Švedskem, v ZDA in v Avstraliji. Tako je ponesel slovensko ljudsko pesem, pa tudi nove, izvirne pesmi domačih avtorjev v svet. Oktet se je predstavil tudi v raznih televizijskih in radijskih oddajah ter v mnogih časopisnih člankih v Avstriji in Sloveniji. Obširno pevsko ustvarjanje Okteta Suha je ohranjeno na štirih glasbenih kasetah in na sedmih CD-jih. Najnovejši glasbeni CD predstavlja oktet prav ob svoji letošnji turneji po Argentini. Zelo ponosen je Oktet Suha na Evropsko nagrado za ljudsko glasbeno umetnost, ki mu je bila podeljena leta 1997 ter na Srebrno plaketo Republike Slovenije, ki jo je prejel leta 2006. V današnji zasedbi sestavljajo oktet sledeči pevci: 1. tenor, Pepej Krop in Günter Weratschnig; 2. tenor, Pavel Olip in Jokej Logar; 1. bas, Franc Opetnik in Lenart Katz; 2. bas, Branko Kolter in Sigi Kolter. Podjunski Trio Lipusch je bil ustanovljen leta 1995. Glasbeniki v skupini so harmonikar Stefan Petjak, basist Albert Krop ter kitarist in vodja skupine, Bertl Lipusch. Na koncertnem potovanju po Argentini se jim bo kot pevka pridružila še Alina Logar. Skupina nastopa na manjših in večjih veselicah in je imela že nad 400 predstav po Koroškem, v Sloveniji in Nemčiji, ter na pevskih pjotovanjih z Oktetom Suha po Avstraliji in Švedski. Leta 1998 je trio izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom „Podjunski zvoki". Med gostovanjem po Argentini bodo nastopali v Našem domu San Justo, v Zavetišču škofa Gregorija Rožmana, na Slovenski Pristavi, v Sanmartinskem domu in Carapachays-kem domu, v Slomškovem domu in Hlad-nikovem domu, v Muzeju Isaac Fernandez Blanco pod pokroviteljstvom slovenskega in avstrijskega veleposlaništva, v Barilochah in v Mendozi. Vabljeni prav vsi k uživanju njihove glasbe! ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA Prošnja Umrl slikar in kipar Erik Lovko ,,Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel. Kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel." (sv. Pavel, 2 Kor 9,6) V imenu Zveze slovenskih mater in žena se obračamo na vse rojake, da bi povezani v ljubezni do bližnjega skrbeli za rojake v stiski. Kot veste, je naša organizacija v preteklih krizah prevzela skrb za socialno delo med rojaki. Skušala je lajšati življenje potrebnim na razne načine: z denarno podporo, s paketi živil dvakrat na leto, z nakupom zdravil, s popravili hiše,, z obiski itn. Živimo v krizi, ne samo v Argentini ampak svetovni. Rojaki po svetu, ki so nam pomagali, so zdaj sami v krizi. Zato se obračamo na vas v upanju, da se bodo dobili dobri ljudje, ki imajo srce za besližnjega in ne bodo odrekli pomoči. Le tako bo Zveza lahko nadaljevala z dobrodelnim delom. Jezus nam govori: ,,Bodite kakor seme v dobri zemlji in s svojim delom pomagajte ljudem." Gotovo vas zanima, kako deluje Zveza. Centralni Odbor pomaga vsem krajevnim odsekom. V krajevnih slovenskih Domovih, kjer so odseki zveze dobro organizirani, damo po $ 150.- na podporo in žene odseka dodajo še $ 70.-. Kjer pa ni organizirane zveze, da centrala celotno vsoto, to je $ 220.-, ki je danes mesečna denarna pomoč. Tako smo izenačile podpore. Seveda so v primeru bolezni tudi izjeme. Sedaj dajemo 28 podpor na mesec, za katere potrebujemo $ 5.700.-. Te dobrodelnosti pa ne moremo opravljati same, ampak le s skupnimi močmi. Zveza se razveseli prav vsakega daru, vsak dar je dobrodošel. Načini prispevanja so lahko različni, na primer mesečno, ali za več mesecev skupaj, ali letno. To bo vsak sam izbral in nam sporočil. Vedno smo vam na razpolago za morebitna pojasnila. Približajte se nam! Lahko se zgodi, da bi kdo mislil, da dobiva pomoč kaka oseba, ki je ni tako nujno potrebna. Pa mu odgovarjamo z besedami papeža bl. Janeza XXIII.: ,,Raje sem devetkrat prevaran, kot pa da enkrat ne bi dal tistemu, ki je resnično potreben." Iskrena hvala prav vsakemu dobrotniku! Ana Bajda Podržaj Socialna referentka Za posledicami bolezni je v soboto 8. t.m. v 57. letu starosti umrl priznani primorski slikar in kipar Erik Lovko. Lovko (1953), rojen v Postojni, bo ostal zapisan v sodobni slovenski likovni umetnosti kot kipar, slikar, grafik, ilustrator in karikaturist, prepoznaven z avtorsko določljivim izrazom. V 70-ih letih je v Lovkovih plastikah čutiti vpliv Brancusija in nadrealizma, v 80-ih letih je raziskoval vlogo barve in umetnih materialov v kiparstvu, pozneje motiv antičnega torza, ki ga je prenesel tudi v slikarstvo. Osrednja tema njegovega slikarstva je postala monumentalna človeška figura, poudarjeno plastično oblikovana ter naslikana v intenzivnem koloritu, o Lovkovem delu piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti. Od začetka junija je v Galeriji Banke Koper na ogled Lovkova razstava z naslovom Tri stene na temo plesalcev tanga in glasbenikov. Na razstavi, pod okriljem Obalnih galerij Piran, so javnosti prvič na ogled tudi platna manjših formatov z motivi sienskih mestnih četrti. Kot slikar, kipar, grafik in risar je Lovko, tako Marvinova, ohranjal tradicionalno figuraliko kot bistveni likovni element, katera je v korelaciji z drugimi elementi določevala izrazito sodobno angažirano in intimno občuteno izpoved. Njegov celoten likovni opus je zaznamovan z večplastno bipolarnostjo v vsebini in sporočilnosti, pogojeno s številnimi dejavniki, meni kustosinja Nives Marvin. Lovko je slikarstvo študiral na beneški Akademiji lepih umetnosti pri prof. Ed-mondu Bacciju in se nato prepisal na Akademijo lepih umetnosti v Firencah, kjer je leta 1976 diplomiral pri prof. Silviu Loffredu. Na ljubljanski likovni akademiji je leta 1979 opravil še kiparsko specialko pri prof. Slavku Tihcu. Četrt stoletja je Lovko deloval kot profesor umetnostne vzgoje v Šolskem centru Postojna. Od leta 1976 je imel več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi pri številnih skupinskih postavitvah v Sloveniji in tujini. Redno se je udeleževal mednarodnih kiparskih simpozijev. Za svoja dela je preje več pomembnih nagrad. SLOVENCI V ARGENTINI CASTELAR Koline na Pristavi V petek, 24. julija se je zbrala na Pristavi skupina fantov in mož, da bi delali koline. Dejavn-_ _ ost po- meni v _ _ prvi vrsti - priložn- ost za ^ srečanje s ^ prijatelji, sredstvo za ohran-r , janje ku- ~ linarične tradicije J T in možn- I ost da se dobi nekaj denarja za Pristavo. Okoli 23. ure se je prekinilo delo in posedlo za mizo za večerjo. Večerjali so meso na žaru, ki ga je pripravila mladina, ki je ob priložnosti praznovala ,,dan prijatelja". V soboto se je nadaljevalo z delom, in sicer od 8. zjutraj do 20. zvečer. Opoldne se je dejavnost ustavila, da bi se zaužili kosilo; za izvrsten posladek je poskrbela ga. Monika Kenda. Zvečer pa je, po opravljenem delu, sledila prijateljska večerja. Uspešno delovanje se je izkazalo v številkah: okoli 1800 narejenih klobas in krvavic. O kakovosti pripravl-j e n e g a pa je zgovorno pove dejstvo, kako so rojaki povpraševali po njih in da so bile že v nedeljo do zadnjega razprodane. Jože M. Rožanec Sodobna slovenska kuharica v novi preobleki Cankarjeva založba je izdala Sodobno slovensko kuharico, ki je naslednica Velike slovenske kuharice sestre Felicite Kalinšek, ki je prvič izšla pred 141 leti. Sodobna slovenska kuharica vsebuje več kot 1000 tradicionalnih slovenskih receptov, od predjedi do sladic. Recepti so posodobljeni v skladu z novimi kuharskimi trendi in zdravim načinom prehrane. Avtor priredbe Boris Kuhar je sledil priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije o zdravi prehrani. Sestavine in njihove količine so prilagojene potrebam sodobne družine, recepti pa jasno odgovarjajo na vprašanja o času kuhanja in sestavinah. Dodatno so zapisani še namigi o vinu, ki sodi k izbrani hrani in o tem, kako ga servirati. V knjigi so navedena posamezna poimenovanja in upodobitve razrezov govejega, telečjega in svinjskega mesa, kar je lahko v pomoč pri nakupu in pripravi mesnih jedi. Kuharica nadaljuje tradicijo Velike slovenske kuharice tudi v tem, da so vsi recepti zanesljivo preverjeni in preprosto zapisani. Knjiga je dostojno nadaljevanje častitljive verige osrednje kuharice za Slovenijo, ki se je začela leta 1868, je v recenziji zapisal Janez Bogataj. SLOVENIJA - HRVAŠKA Kronologija mejnega nesporazuma (2) Nadaljujemo z objavo kronologije nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih s vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško v več kot 18 letih osamosvojitve. 3. oktober 2003 - Hrvaški sabor je kljub protestom Ljubljane in Rima sprejel odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) čez leto dni. 19. december 2003 - DZ je sprejel zakon o dopolnitvah pomorskega zakonika, ki je vzpostavil notranjepravno podlago za slovensko razglasitev morskih pasov. 26. november 2004 - Hrvaška je na konferenci o trajnostnem razvoju Sredozemlja v Benetkah potrdila pripravljenost na pogovore s Italijo, Slovenijo in drugimi državami Sredozemlja o zaščitnih ukrepih na morju. 10. junij 2005 - Na prvem skupnem srečanju slovenske in hrvaške vlade na Brionih je bila podpisana brionska izjava o izogibanju incidentom, v kateri sta se strani zavezali spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991. 10. junij 2005 - V Pulju se je prvič sešla mešana zgodovinska komisija, ki sta jo vodila Janko Prunk in Petar Strčič. 4. oktober 2005 - DZ je sprejel zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, ki je stopil v veljavo 22. oktobra 2005. Vprašanje razmejitve cone je treba še dvostransko dogovoriti. 4. oktober 2005 - Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarovič je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo. 15. december 2005 - V veljavo je stopil hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, s katerim so ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključili ERC, torej območje do sredine Piranskega zaliva. 5. januar 2006 - Slovenija je sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja, ki obsega ves Piranski zaliv. 12. februar 2006 - Slovenski predsednik Janez Drnovšek je predlagal sklenitev začasnega sporazuma o meji, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih. Temeljil bi na sporazumu Drnovšek-Račan, le teritorialnega dostopa na odprto morje ne bi določal. 19. junij 2006 - Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo belo knjigo o meji med državama, ki vsebuje dokumente, ki utemeljujejo slovenska stališča. 29. junij 2006 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Stipe Mesič sta na srečanju napovedala lastno pobudo o meji, če je ne bosta oblikovali vladi. (nadaljuje prihodnjič) G. JOŽE RAZMIŠLJA Vztrajajmo V veselih in nasprotnih primerih. 60 let je minilo in smo obstali, ker smo vztrajali. Je to prava življenjska doba. Sveto pismo pravi, da je normalna doba 70 let, če pa smo krepki, pridemo tudi do 80 let. Ni se nam izpolnila želja, da se bomo po 14 dnevih vrnili domov. Tega danes nihče več ne misli. Pretekla leta nam življenje ni bilo z rožicami postlano. Zemlja nam je rodila tudi trnje in osat. Mnogi so že odšli v večnost in med njimi veliki delavci za narod. Vedno nas je manj. Pa se za to ne smemo naveličati. Moramo vztrajati še naprej. Oni so stali na obrambnem zidu do zadnjega diha življenja. Vsak je na svojem mestu za narod napravil največ, kar je mogel. Bili smo odvisni od samih sebe in od našega dela. V nekaterih pogledih smo še vedno na istem. Ker smo vztrajali, smo obdržali glavo nad vodo, kakor je dejal ljubljanski škof dr. Rožman. V 60 letih smo popustili veliko. To nam ve povedati naša mladina, ki hvala Bogu, gre za nami. Nikjer ni rečeno, da gre skupnost navzdol, da se kaže naveličanost pri delu in še ne pridobljenih idealih. Potrebno pa je, da si včasih to povemo in da si med seboj pomagamo. Vemo, da ni nihče odveč in da smo drug drugemu potrebni. Vsakdo je kakor en člen verige, da je ta močna in odporna. Pred 60 leti nas je vodil en sam in skupen cilj. In isti obstoja še danes. Nihče se ni odpovedal slovenstvu. Sredstva so v različnih dobah življenja drugačna. Danes niso ista kot takrat. Imamo dobre izkušnje, ker slabih ni potrebno omenjati. Dobro vemo, kaj nam koristi in kaj ne. Stanovitnost in vztrajnost vseh pa nam je vsem gotovo zelo potrebna. SODOBNA DRUŽBA Ne vpelji me v skušnjavo Prijateljica mi je poslala elektronsko pošto o treh angelih, ki so se pogovarjali o tem, kako so prišli v nebesa. Nemec si je kupil najboljši Mercedes in se z njim ponesrečil. Italijan si je kupil najnovejšega Ferrarija in se zaletel. Slovenec je kupil boljšega Audija in je umrl od lakote. Hočemo večje, boljše. Če že ne najboljše pa vsaj boljše kot ima sosed, prijatelj, brat. Da bi umrli od zavisti. Pisec seznama poglavitnih grehov je poznal človeško naravo. Zavist ni le eden od teh grehov, zavist povzroča požrešnost, lakomnost, jezo, skopost, napuh, častihlep-nost, itd. Povzpeli bi se prav na vrh. Ni dosti biti blizu Boga, radi bi bili Bog. Res ni nič novega pod soncem. Kot da se nismo ničesar naučili iz Svetega pisma. Po vesoljnem potopu je menda mogočni vladar Nimrod začel zidati stolp do nebes, da Bog ne bo več uspel potopiti ljudi. Hotel je biti boljši. No, preden so prišli na vrh, jim je Bog zmešal jezike. (Od tam poznamo Bebel, blebet, blebetanje, Babilon.) Zaradi tega stolpa je močni vladar Nimrod za večno zapisan kot neumnež. Kajn je zavidal svojemu bratu in trpel posledice. Res smo si vsi bratje in sestre. Da bi vsaj malo vladali. Tudi zgodovina nas ni nič naučila. Rimski imperij je propadel, ko so se vladarji začeli imenovati bogovi. Spomnimo se Tita. Otroci mogočnežev pogosto delajo samomore ali se predajajo mamilom, ker ne vidijo več poti navzgor. Nič nam ne pomaga. Je življenje samo boj proti zelenemu hudobcu? Ni čudno, da kristjani kar naprej molimo: ne vpelji me v skušnjavo. Moja najboljša prijateljica mi je prišla povedat, da gre na počitnice okrog sveta s tremi drugimi prijateljicami. Prinesla je brošure in navdušeno Ne vpelji me v skušnjavo čebljala o tem, kaj vse si bodo ogledale. Smehljaje sem poslušala, čeprav me je zeleni hudobec hujskal naj bom nesrečna, ker se bo MOJA prijateljica veselila z drugimi in ne bo delala družbo meni. Potiho sem se tolažila, da bi tudi jaz lahko šla na počitnice in morda našla celo štiri prijateljice. Samo, da bi se maščevala moji najboljši prijateljici. Druga prijateljica mi je pisala, da gre njena družina na pot, da preizkusijo nov avto. Za moment me je hudobec uščipnil pod rebra, češ: drugi se bolj veselijo kot jaz. Seveda sem se opozorila, da moj avto spi v garaži in bi tudi jaz lahko šla na pot. Pa vendar. Tretja prijateljica mi je sporočila, da so imeli čudovito srečanje svojih najbližjih, s katerimi so se spominjali dobrih starih časov. Hudobec me je takoj sunil v bolečo stran, češ: kaj ti nisi najbližja. Moji sošolci me vabijo, ker bodo praznovali petdeset let, odkar smo se razkropili po svetu kot novopečeni učitelji. Kar na jok mi gre. Petdeset let se srečujejo in pojejo in se veselijo v poletni Sloveniji, medtem ko jaz tu samevam in se tepem s hudobcem, ki mi brani, da bi se veselila njihove sreče. Oh, ne vpelji me v skušnjavo. Vse tako ali drugače pridobljene dobrine nam ne vrnejo ne mladosti in ne zdravja. Tudi življenja ne podaljšajo za minuto. Kot pravi Pridigar: Vse je nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost. Prazno je znanje, uživanje in modrost. Le z ljubeznijo lahko še malo prizadenem zelenega hudobca. Srečno! Cilka Žagar - avstralske Misli NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ŽE IN Se dolgo zaprt predor Sanacijska dela v predoru pod Ljubljanskim gradom se bodo začela 15. avgusta, najpozneje 1. novembra pa naj bi predor odprli, je napovedal ljubljanski župan Zoran Janko-vič. A predor je zaprt že nekaj mesecev, ker tečejo dela pred jim, na Kopitarjevi in sosednih ulicah. POVSOD JE ZGODOVINA Arheologi so pri izkopavanjih v Ljubljani med drugim našli večje število odlomkov prazgodovinskega keramičnega posodja in kamnita orodja na Kopitarjevi cesti. Raziskave na Vodnikovem trgu so potrdile njihove domneve o legi mestnih vrat, t.i. Kloštrskih vrat, pod Ciril Metodovim trgom pa so našli različno antično keramično gradivo. V BOJ PROTI NOVI GRIPI V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pospešeno pripravljajo pandemski plan za napovedano jesensko pandemijo nove gripe. Po besedah strokovne direktorice Brigite Drnovšek Olup načrtujejo, da bi glavno stavbo UKC Ljubljana ,,zaprli", da se okužbe ne bi mešale, za zdravljenje obolelih pa bi namenili nekatere bolj izolirane objekte, kot je stavba stare pediatrije. NEKAJ JE TEORIJA, DRUGO PRAKSA Slovenija odločitve o morebitnem sprejemu terorističnih osumljencev iz ameriškega zapora Guantanamo na Kubi, ki se ga je predsednik ZDA Barack Obama odločil zapreti, še ni sprejela, a to možnost preučuje. Parlamentarne stranke so zaprtje zapora večinoma pozdravile, a bile zadržane glede možnosti sprejema katerega od zapornikov v Sloveniji. PO SVETU DEMOGRAFIJA Evropski statistični urad Eurostat ocenjuje, da je v 27 državah članice Evropske unije 1. januarja letos živelo 499,8 milijona prebivalcev. Prebivalstvo unije se je od 1. januarja 2008 povečalo za 2,1 milijona, k čemur so selitve prispevale 1,5 milijona, naravni prirastek pa 0,6 milijona. Letna stopnja rasti prebivalstva tako znaša 0,4 odstotka. ETA Baskovska separatistična organizacija Eta je prevzela odgovornost za več napadov v zadnjem času, med drugim za nedavnega na španskem otoku Mallorca, v katerem sta bila 30. julija ubita pripadnika Civilne garde. Eta je v izjavi, ki jo je organizacija poslala baskovskemu dnevniku Gara, prevzela odgovornost tudi za napad 19. junija v baskovskem mestu Arrigorriagia, v katerem je umrl policijski inšpektor. Baskovska organizacija je prevzela še odgovornost za eksplozijo avtomobila bombe v mestu Burgos na severu Španije, v katerem je bilo 29. julija ranjenih več kot 60 ljudi. Eta, ki se bori za neodvisno baskovsko državo, je sicer 31. julija obeležila 50-letnico svojega delovanja. V tem času je bilo v napadih Ete, ki jo Evropska unija in ZDA uvrščata med teroristične organizacije, ubitih že več kot 825 ljudi. ANA POLITKOVSKA Rusko sodišče je odločilo, da se bo novo sojenje za umor ruske raziskovalne novinarke Ane Politkovske nadaljevalo, s čimer je zavrnilo zahtevo njenih svojcev, da se primer vrne v roke tožilstva in se sproži nova preiskava. Porota bo izbrana na zaslišanju 7. septembra. Ana Politkov-ska, ki je ostro kritizirala tedanjega predsednika Vladimirja Putina in njegovo politiko v čečeniji, je bila v slogu naročenih umorov ustreljena leta 2006 na stopnišču bloka, v katerem je stanovala. hrvaSka obletnica Na Hrvaškem so preteklo sredo praznovali dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan veteranov v spomin na operacijo Nevihta. V tej operaciji so hrvaški vojaki in policisti leta 1995 vrnili Knin in del hrvaškega ozemlja, ki je bilo pet let pod nadzorom srbskih upornikov. Več kot 20 tisoč pripadnikov hrvaških varnostnih sil je po 84 urah akcije Nevihta uspelo vrniti približno 10 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja ali približno petino državnega teritorija. Kot poudarjajo na Hrvaškem, je uspešna akcija, ki se je končala 5. avgusta 1995, med ostalim vplivala na konec vojne v BiH ter na mirno reintegracijo vzhodne Slavonije, ki je sicer ostala pod nadzorom srbskih upornikov do leta 1997. PLJUČNA KUGA Pljučna kuga na severozahodu Kitajske je terjala že tretjo žrtev. Gre za 64-letnega moškega, ki je umrl v mestu Ziketan v provinci Qinghai, od koder so poročali tudi o prvih dveh smrtnih žrtvah kuge. Z nevarno boleznijo je okuženih najmanj devet ljudi, večinoma sorodnikov prve smrtne žrtve. Mesto z 10 tisoč prebivalci pa med tem ostaja v karanteni. Oblasti se bojijo nadaljnjih žrtev te nalezljive in smrtonosne pljučne bolezni. Pljučna kuga je sicer najbolj USPELO ZBOROVANJE ZAUPNIKOV SLS V nedeljo dne 9. t. m. je bilo v Buenos Airesu zborovanje zaupnikov Slovenske ljudske stranke za področje Vel. Buenos Airesa. Udeležba je bila skoro polnoštevilna, ker je bilo navzočih nad sto mož in fantov. Starejšim zaupnikom, ki so že v domovini pred drugo svetovno vojno bili strankini zaupniki, se pridružuje stalno lepo število mladih fantov in mož. To dejstvo je bilo na zborovanju posebno razveseljivo. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Prejšnjo nedeljo, 9. avgusta je v šentpetrski cerkvi v Ljubljani daroval svojo prvo sveto mašo jezuit p. France Kovač. Sorodniki v Buenos Airesu so ob njegovem novomašniškem slavju bili v duhu z njim in domačimi. Zbrali so se s še nekaterimi najožjimi znanci iz šentpetrske fare v Slovenski hiši, kjer je g. svetnik Košmrlj, župnik pri Št. Petru v Ljubljani, daroval sveto mašo in se v lepem govoru spomnil novomašniškega slavja doma. Po maši so se zbrali v prostorih Slovenske hiše k prigrizku. LANUS Igra Pavelčkova piščalka Prejšnjo nedeljo je tukajšnja mladina pod vodstvom režiserjev g. Lovra in ge. Zdenke Janove igrala pravljično igro p. Krizostoma, v 4. dejanjih: Pavelčkova piščalka. Pevske točke sta spremljala na instrumentih gg. Špacapan in Mele. Vaščani, zlasti starši in sorodniki igralcev, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so igro pazljivo spremljali in navdušeno nagradili prisrčna izvajanja najmlajših. (... ) OSEBNE NOVICE Na praznik Marijinega vnebovzetja v soboto dne 15. avgusta bo ob 17. uri popoldne posvečen v duhovnika v semeniški kapeli v Adrogueju slovenski bogoslovec g. Janez Langus. Duhovniško posvečenje mu bo podelil škof iz mesta Lomas de Zamora Msrg. Aleksander Shell. Novomašnik g. Janez Langus bo daroval svojo prvo daritev Bogu v nedeljo dne 16. avgusta ob 11.30 v župni cerkvi v San Martinu. Družinska sreča. V družini Janka Šterbenca in njegove žene ge. Angele roj. Šilc v Berazategui je bil rojen 20. julija sin Janko. (...) V župni cerkvi sv. Roze v Munro je pa bil 25. julija krščen Pavle Sušnik, sin Ivana in njegove žene ge. Lojzke roj. Koprivec. Botrovala sta ga. Angelca in Miha Klemen, krstitelj je pa bil g. Albin Avguštin. Srečnim družinam naše čestitke. Poroka. V soboto, 8. t.m., sta se v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco v Ramos Mejia poročila gdč. Magda Kocjan in g. Marjan Mikelj. Za priči sta bila nevesti njen oče g. Pavle Kocjan, ženinu pa njegova mati ga. Kristina Mikelj. Mlademu paru želimo vso srečo! Svobodna Slovenija, 13. avgusta 1959 - številka 33 RESUMEN DE ESTA EDICION smrtonosna in obenem najmanj pogosta oblika kuge. Bolniki lahko umrejo že v 24 urah po okužbi. Okužbo povzroča enaka bakterija, ki povzroča tudi črno kugo oz. črno smrt, ki je v srednjem veku zahtevala življenja približno 25 milijonov Evropejcev NAPAD V AFGANISTANU V mestu Kunduz na severu Afganistana je davi samomorilski napadalec blizu konvoja sil zveze Nato razstrelil z eksplozivom napolnjen avtomobil. Po navedbah policije je umrl napadalec, drugih smrtnih žrtev pa ni bilo. Do napada je prišlo, ko so se Natove sile pod vodstvom Belgijcev v konvoju premikale skozi mesto. Tiskovni predstavnik taliba-nov pa je povedal, da je napad izvedel eden izmed talibanskih napadalcev, in obenem zatrdil, da je bilo pri tem ubitih deset nemških vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. PROBLEMA LIMITROFE Luego del encuentro entre el premier esloveno Borut Pahor y la premier croata Jadranka Kosor el tema del problema lim^trofe paso a una zona de espera. A ambos lados de la frontera hay esperanza de una solucion, pero tambien presiones, que muchas veces responden mas a cuestiones pol^ticas internas que a la cuestion bilateral. El tema de la entrada de Croacia a la UE sigue sin progresar. (Pag. 1) CONCURSO La Oficina de los eslovenos en el mundo puso en marcha un concurso para los trabajos finales de licenci-aturas y doctorados en relacion con los eslovenos en el extranjero. La inscripcion cierra el 1/12/2009. El objetivo del concurso es promover la investigacion de los estudi-antes en la tematica senalada y fortalecer la conciencia de conservar la identidad eslovena en Eslovenia y fuera de su territorio. La condicion principal es haber defendi-do satisfactoriamente el trabajo en el per^odo comprendi-do entre el 1/11/2008 y el 31/10/2009. Mas informacio-nes y detalles se pueden obtener al tel. + 386 1 230 8000 o en www.uszs.gov.si (Pag. 1) VISITAS MUSICALES Entre el 22 de agosto y el 6 de septiembre nos visitaran desde Koroška (la region austriaca de Carintia, con minor^a eslovena) el "Oktet Suha" y el "Trio Lip-usch". El octeto se formo alla por 1981 para revivir las antiguas, casi olvidadas, canciones populares locales. Con sus presentaciones lograron ser reconocidos en la Koroška bilingüe, en otras regiones de Austria y en Eslovenia. Sus conciertos se extendieron por la Republica Checa, Hungr^a, Ucrania, EEUU y Australia. En su rep-ertorio incluyen canciones populares y otras nuevas con letra de autores de origen. El tr^o se formo en 1995 y actuo en varias fiestas populares de la region. En esta ocasion los acompanara la cantante Alina Logar. jQue-dan todos invitados a los distintos centros eslovenos donde se presentaran durante la estad^a! (Pag. 3) CONGRESO MUNDIAL ESLOVENO A poco mas de 20 anos del nacimiento de la idea de establecer un ente esloveno a nivel mundial se publica este art^culo, que habla sobre los comienzos y los objetivos sobre los cuales fue forjado, hasta la actualidad y la labor que realiza. Segun los dichos del publicista Viktor Blažič en la jornada estudios en Draga de 1988 surgio la idea de un Congreso mundial esloveno (Slovenski svetovni kongres -SSK) que fue aprobada en la sesion inaugural del SSK en junio de 1991 en Ljubljana, en aquellos primeros d^as de la guerra por la independencia de Eslovenia. SSK es una sociedad civil conformada por otras 10 conferencias eslove-nas en el mundo (la argentina, la australiana, la austriaca, la italiana, la carintia, la alemana, la de Bosnia y Herzegovina, la de Gran Bretana, la estadounidense y la canadiense). De los 6 puntos aprobados en la reunion inaugural, quedaron como actuales: los esfuerzos por mantener el sentir esloveno, la reconciliacion, la promocion de la cultura, la ciencia y la econom^a y otros v^nculos para aumentar la comunion eslovena. SSK, con su asiento en Ljubljana, organiza diver-sos proyectos como conferencias, simposios, exposiciones en galer^as, etc. (Pag. 3) AVISO IMPORTANTE A todos nuestros colaboradores que env^an sus art^cu-los, comentarios, fotograf^as y avisos para el semanario Eslovenia Libre les pedimos que env^en los documentos adjuntos a la direccion de siempre (esloveniau@sinectis.com.ar) con copia a la nueva direccion esloveniau@gmail.com No olviden anadirlo entre sus contactos. Estaremos (doblemente) honrados por sus aportes al semanario. (Pag. 6) ESLOVENIA-CROACIA En este numero se continua con el recorrido historico en forma de cronolog^a de los hechos mas importantes relacionados con el conflicto lim^trofe entre Croacia y Eslovenia, que lleva mas de 18 anos - desde que ambos pa^ses declararon su independencia - y aun no pudo resolverse. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Karolina Godina, Ana Bajda Podržaj, Martin Rožanec in Cilka Žagar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O -C PEVSKI TBÜRSANMAKI fN J,m I [I - MARIN^EK II LU^KA priddbäritiKJh id SLOVENSKI - <1 iSANi 'l''\FI H^inifjn C^uWh-. J3fi3 111 J ' II . Ii I n 1 ( I OSEBNE NOVICE Družinska sreča 13. julija je bila rojena Ana Julia Markež Mitton, mamica je Natalia Mariel Mitton, očka pa Martin Markež. Srečni družini iskreno čestitamo! Smrt Umrla sta v Capitalu g. Peter Buda (64) in v Men-dozi France Bajda (63). Naj počivata v miru! DODATNI NASLOV Vsem sodelavcem tednika, dopisnikom in prijateljem elektronskega peresa, ki pošiljate članke, pisma, slike, oglase in podobno gradivo za objavo v Svobodni Sloveniji, vljudno prosimo, da v prostor kamor vpišete naslov prejemnika poleg esloveniau@sinectis.com.ar dodate tudi (con copia) esloveniau@gmail.com (naš drugi naslov!) s priključno datoteko ali s sporočilom. Veseli bomo (kar dvakrat) vaših elektronskih pošt. SLOVENCI IN ŠPORT DAROVALI SO V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena sta darovala: N.N. Olivos, 100.- pesov; Biba in Jože Rus (USA) 400.- dolarjev. Bog povrni! V dobrodelni sklad ZSMŽ s Pristave je darovala ga. Pavči Eiletz 100.- dolarjev v zahvalo za zdravje sestre. Bog poplačaj! SLALOM NA DIVJIH VODAH Z zadnjo kontinentalno tekmo svetovnega pokala, panameriškim prvenstvom, se je končala serija tekem svetovnega pokala v slalomu. Na tekmovanju so uspešno nastopili tudi trije slovenski tekmovalci, saj je Peter Kauzer zmagal v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, Nina Mozetič in Benjamin Savšek pa sta končala na stopničkah. Peter Kauzer je bil po tekmi seveda zadovoljen: "Zelo sem vesel zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala. S tem sem izpolnil enega od ciljev v sezoni. Glavni cilj pa še vedno ostaja svetovno prvenstvo." NEPREMAGLJIVA MAJA Maja Vidmar je v Barceloni na drugi letošnji tekmi za svetovni pokal v težavnostnem plezanju premagala vso konkurenco in osvojila že enajsto zmago v karieri. Slovenski uspeh sta s četrtim in petim mestom dopolnili Mina Markovič in Natalija Gros. Ob praznovanju 60. letnice SLOMŠKOVA ŠOLA VABI na odrsko predstavo „Hvalnica družine Trapp" v izvedbi bivših in sedanjih učencev šole 17. in 18. oktobra. Vstopnice v predprodaji dobite: - ob nedeljah po maši v Slomškovem domu - preko spletne strani Doma: www.slomskovdom.org Po igri bomo vse prisotne pogostili s prijateljsko zakusko. Pričakujemo vas! in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju." (Jan 5, 29) V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da nas je v sredo, 5. avgusta, v 64. letu starosti, po težki bolezni zapustil in odšel po plačilo k Bogu naš dragi mož, oče in brat, gospod Peter Buda Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči: žena Adriana Carozzo, hčerki Guadalupe in Estefan^a, brat Marjan z družino in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Slovenija