Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
MO TOZ . ijjAfc
J ia. XII. 1931
Cena ])os**iezai številki Din 1‘5§.
TRGOVSKI I.IST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
IB ar očalna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za Va l*ta 90 Din, za 14 leta 46 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. Plača ln toži se v Linhiiant.'
DradoUtvo ln npmrautvo ). , IJublJ.nl , Oregona« ulici .«». 23. — Dopul se ne vr»6*o. -	hrSld	HlSum	uiS
bto XIV.
Telefon it. 2S52.
Ljubljana, v četrtek, 17. decembra 1931.
Telefon it. 2S52.
Štev. 144.
Predsedstyena seja Zveze trgovskih gremijev
V torek 15. t. m. se je vršila v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani iv. redna predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev.
Zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič se je po otvoritvenem nagovoru v svojem poročilu spominjal pred kratkim preminulega soustanovitelja gremija trgovcev v Kranju, dolgoletnega zveznega delegata in vnetega sodelavca na humanitarnem in kulturnem polju g. Janko Sajovica iz Kranja. Predsedstvo je počastilo spomin pokojnika s trikratnim »Slava«. Poročal je nato o najvažnejših akcijah, ki jih je podvzela Zveza v razdobju od zadnje predsedstvene seje in prešel nato na razpravo o zveznem proračunu za leto 1932. in določitev zvezne doklade.
V obširnem govoru je predsednik g. Josip J. Kavčič obrazložil pomen in važnost stanovske organizacije, nakar se je razvila debata, v kateri so sodelovali vsi navzoči člani predsedstva.
Soglasno je bil sprejet proračun za prihodnje poslovno leto v znesku 169.800 dinarjev.
Glede porazdelitve proračuna na včlanjene gremije se je stavilo več predlogov, po katerih naj bi se porazdelil proračun na gremije enakomerno po številu članov, odnosno da bi se porazdelila zvezna doklada po kategorijah po jakosti posameznih strok, odnosno po gospodarski moči trgovstva v posameznih krajih.
Pri popoldanskem nadaljevanju seje se Je sklenilo z večino glasov, da se porazdeli proračun na včlanjene gremije enakomerno po številu čla-
nov z dne 1. januarja 1932. Gremiji pa naj porazdele določeno doklado na svoje člane po svojem preudarku.
Zvezni tajnik g. I. Kaiser Je podal nato referat o najvažnejših določbah novega obrtnega zakona. O posameznih važnejših določbah, se je vršila debata, nakar se je soglasno sklenilo, predlagati noveliranje zakona.
Sklep se dobesedno glasi: »Z ozirom na predidoča tolmačenja določb novega obrtnega zakona naj se izvrši novelizacija zakona v sledečem zmi-slu:
1. učna doba za učence v trgovskih strokah naj traja 3 leta, pomočniška doba pa 4 leta. Meščanska in srednje šolska predizobrazba naj nadomešča eno leto učne dobe;
2. Predmete, s katerimi smejo obratovati »piljarski« in slični mali obrati, je taksativno našteti;
3. glede posečanja zasebnikov po potnikih, naj odpade iz zakona določba: »Pri drugih osebah morejo iskati naročila s tem blagom sami ali preko svojih trgovskih potnikov samo na poziv«;
4. gremijalne organizacije v dravski banovini naj ostanejo kolektivne;
5. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo naj postane obligatorna;
6. galanterija, manufaktura in železnina naj se vnese med predmete, s katerimi ni dovoljeno krošnjariti.
Pri »Raznoterostih« se je razpravljalo o prošnji društva »Merkur« za podporo in na predlog gremija trgovcev v Slovenjgradcu o sedanjem kritičnem položaju v naši trgovini.
O sklepih seje bo Zveza podrobno poročala vsem gremijem.
V petek in soboto bo zasedala Zbor_ nica TOI. V petek popoldne začnejo razprave v odsekih, v soboto pa bo seja plenuma.
Na dnevnem redu seje trgovskega odseka je: 1. Poročilo načelnika. 2 Predlogi ministrstva trgovine in industrije k nekaterim določilom novega zakona o obrtih. 3. Dispenzne prošnje in obrtnopravne izjave. 4. Tolmačenje določil zakona o nelojalni konkurenci. 5. Proračun zbornice za leto 1932. 6. Točenje pijač iz pletenih steklenic. 7. Razprave ih predlogi glede krošnjarjenja. 8. Potreba izdaje posebne naredbe glede kontrole potnikov. 9. Razdelitev podpor trgovskim nadaljevalnim šolam. 10. Socijalno politična vprašanja. 11. Predlogi zborničnih članov.
Obrtni odsek bo razpravljal po naslednjem dnevnem redu: 1. Pozdrav in poročilo načelnika odseka. 2. Proračun zbornice za leto 1932. 3. Raz_ prava in sklepanje o važnejših obrt-nopravnih zadevah. 4. Dispenzne in koncesijske prošnje. 5. Imenovanje zastopnikov v odbore obrtno-nada-ljevalnlh šol. 6. Dodelitev dobav malim obrtnikom. 7. Točenje alkoholnih pijač iz pletenih steklenic. 8. Eksistenčni minimum za pridobnino in uvrstitev malih obrtnikov, ki izdelujejo svoje izdelke pretežno iz si-rovin naročnikov. 9. Razdelitev podpor za obrtne nadaljevalne šole. 10. Predlogi poedinih članov.
Dnevni red seje industrijskega odseka Je: l. Naznanila predsedstva. 2. Bankarska kriza in Industrija. 3. Akcija za omejitev uvoza ln nakup do-
Zasedanje naše Zbornice TOI.
mačega blaga. 4. Trgovinska poga janja z inozemstvom. 5. Vpogledi v poslovne knjige za davčne namene 6. Poročilo o socijalno političnih akcijah zbornice. 7. železniške tarife za les In oglje. 8. Zbornični proračun za leto 1932.
V petek popoldne se vršijo še seje širše uprave Zavoda za pospeševanje obrti. Dnevni red plenarne seje je: 1. Naznanila predsedstva in poslovno poročilo za leto 1931. 2. Proračun zbornice za leto 1932. 3. Znižanje davčnih dajatev za male obrtnike. 4. Predlogi za izpremembo zakonitih določil o vpogledu v poslovne knjige.
5. Poročilo o delovanju Zavoda PO v letu 1931 in program za leto 1932.
6. Predlogi glede poslovanja in legitimiranja trgovskih potnikov. 7. Poročilo o konferenci zbornic v Ljub. IJani. 8. Samostojni predlogi odsekov in zborničnih članov. 9. Tajna seja.
DELNIŠKI INDEKSI v JUGOSLAVIJI
Po. računih Narodne banke je znašal indeks bančnih delnic v Jugoslaviji koncu oktobra t. 1. 114 0 proti 117-8 v septembru in 112-5 v lanskem oktobru; agrarna industrija 50-7, 5-38, 968; prometna podjetja 115-8, 122-2, 1306; kovinska industrija 844, 84-4, 92-5; gozdna industrija 49-7, 55-4, 81-2; razna podjetja 91-2, 91-9, 125-2. Skupni indeks 90-1, 93-5 m-g.
Kdor podpira »Trgovski liste koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi!
Žitni režim
Izvajanje žitnega režima zadeva vedno na večje težkoče, ker so prilike v posameznih delih naše države ravno v tem pogledu tako različne, da se predpisi prikrojeni za žitorodne kraje v Vojvodini ne morejo izvajati brez ostrin tudi pri nas. Te dni sta se zglasila radi tega v ministrstvu trgovine in industrije narodna poslanca gg. Ivan Mohorič in Anton Krejči, da opozorita na težave, ki nastajajo v praksi pri izvajanju žitnega režima. Ob tej priliki sta navajala konkretne primere, ki jasno kažejo, da se morajo predpisi bistveno izpremeniti, da se bodo dali brez trdot tudi pri nas izvajati. Med drugim sta navajala, da zahteva privilegirana družba, da vodijo tudi mlini na merico kontrolne knjige, dasi ta zahteva ni v skladu s predpisi. Referent ministrstva je vzel opozoritve na znanje in zagotovil, da tvori vprašanje žitnega režima predmet intenzivnega proučavanja, da se spravi v sklad s potrebami in željami gospodarstva.
ODKUPNE CENE ZA STAR SREBRN DENAR
Kakor je bilo že uradno objavljeno, kupuje Narodna banka za državo (v zvezi s pripravami za kovanje srebrnikov po 10 ln 20 Din) stare srebrne novce. Zaenkrat so na podlagi svetovne cene srebra določene naslednje odkupne cene: srebrni dinarji 2-25 Din, srebrni novci za 2 Din 4-50 Din ln srebrni novci za 5 Din 12 Din; srebrni avstro-ogrski novci za 1 krono 2-25 Din, za 2 kroni 4-50, za 5 kron 11-60 Din; srebrni avstrijski goldinarji 5-50 Din; srebrni tolarji Marije Terezije 12 50 Din (vse za komad). Te cene so izračunane po vsebini čistega srebra na podlagi svetovne tržne cene za srebro.
* * *
PROTEKCIONIZEM TUDI V ŠVICI
Glede na sklep švicarskega zvez nega sveta, da zaradi neugodnega potekanja nemško-švicarskih pogajanj o ureditvi trgovinskih odnoša-jev med obema državama odpove sedanjo trgovinsko pogodbo, izjavljajo v poučenih švicarskih krogih, da bo do poteka roka odpovedne pogodbe, to je do 4. februarja prihodnjega leta, možno skleniti novo pogodbo po novih pogajanjih.
Zvezni svet je izročil rarlamentu zakonski načrt, ki daje zveznemu svetu pooblastila, da sme do 13. decembra 1932. omejiti uvoz tujega blaga in določiti posebne carine za to blago. Prav tako naj bi v tej dobi zvezni svet smel sklenati kratkoročne pogodbe z onimi držav mi, ki so omejile devizni promet za izplačilo uvoženega blaga.
RAZVOJ AVTOMOBILSKEGA PROMETA
Dočim smo uvozili leta 1927 samo za 5,200.000 Din tovornih avtomobilov, smo Jih uvozili lani že za Din 21,700.000. Uvoz drugih avtomobilov je narasel v istem času od 69,400.000 na 83,700.000 Din. Uvoz avtcmobilskih sestavnih delov je padel od 2,100.000 na 300.000 Din, uvoz pneumatik od 7,500.000 na 7,200 tisoč Din, uvoz pnevmatskih sestavnih delov je pa narasel od 26,500.000 na 45 milijonov Din. Uvoz mazalnega olja je padel od 34 na 28-3 milijona Din, uvoz bencina od 38 5 na 12-7 mil. Din, nasprotno je pa narasel uvoz surove nafte od 59 na 148 5 mil. Din.
Ing. Milan Šuklje:
Zaščita umne svojine
(Nadaljevanje.)
IV. Zaščita naučne (znanstvene) svojine.
Leta 1923. je Komisija za umno sodelovanje (CommissiondeCooperation Intellectuelle) pri Društvu narodov tej instituciji predložila načrt Mednarodne konvencije o naučni svojini, kojega avtorja sta bila gg. F. Ruffini, profesor matematike na univerzi v Turinu, in John Wigmore, profesor v čikagi. Ta eleborat je bil dostavljen vsem vladam držav, ki pripadajo Društvu narodov. Na poziv našega Ministrstva trgovine in industrije je podala svoje mnenje o elaboratu ljubljanska Univerza oziroma njena pravna fakulteta, dočim je imenom beograjske Univerze ter beograjske Akademije nauka in umetnosti sestavil poročilo g. živo j in Perič, profesor beograjske Univerze. Načrt konvencije, ki se običajno imenuje po g. Ruffiniju, hoče ustanovitev Unije za zaščito avtorskega prava na znanstvena odkritja in izume. On tedaj hoče zaščititi znanstvena odkritja (spoznanja dotlej nepoznanih zakonov, principov, svojstev živih bitij ali materije) in znanstvene izume (t. J. metode, aparate, proizvode, nove uporabe odkritij in izumov), ki so po svojem čisto znanstvenem značaju izključeni od zaščite, katera je zajamčena proizvodom umetnosti in literature, in ki je zajamčena, ali — pravilnejše rečeno — dosegljiva novim proizvodom industrije. Avtorji znanstvenih odkritij ali izumov imajo pravico zahtevati odškodnino od onih, ki hočejo na industrijski ali trgovski način izkoristiti uporabo njihovih odkritij ali izumov, pri čemer pa obdržijo avtorsko pravo tudi po prestanku patenta, kateri bi bil podeljen na uporabo njihovega odkritja ali izuma. To svoje avtorsko pravo si da avtor lahko še posebej potrditi s pridobitvijo »patenta na princip« (brevet de principe). Vsekakor traja zaščita avtorskega prava do smrti avtorja in še 50 let po njegovi smrti! — Ta zahteva se meni ne zdi ravno preskromna.
Ljubljanska Univerza je tedaj leta 1924. izročila kraljevski vladi obširno izjavo k Ruffinijevem načrtu konvencije. Izjavo je izdelal g. prof. Milan Škerlj, menda ob sodelovanju gg. Kreka in Dolenca ter g. Lapajneta. Smatrati bi tedaj bilo, da Je v njej podano avtoritativno mnenje. Navzlic temu ne morem soglašati z izjavo. Redaktor izjave izhaja iz premise, da je zaščita Industrijske svojine ustanovljena z namenom, da tvorcu (Urheber) predmeta industrijske svojine zajamči materijelno korist izrabe njegovega intelektualnega produkta. Ker Je zaščita industrijske svojine s patentom oziroma vzorcem, modelom in žigom omejena na one produkte intelektualnega dela, ki se dajo v Industriji ali trgovini uporabiti, naj se taka zaščita razširi na čisto znanstvena odkritja ln izume, bodisi s posebno mednarodno konvencijo, kakor jo predlaga Ruffinijev načrt, bodisi z razširjenjem obsega zaščite industrijske svojine. V bistvu soglaša izjava z načrtom g. Rufflnija in z nameni načrta. Dočim se pa načrt g. Ruffinija praktično cmejuje na zaščito onih odkritij in izumov, ki
tvorijo indirektno podlago industrijski uporabi, in hoče zlasti nakloniti znanstvenemu avtorju delež na materij elnem uspehu patentov, katere drugi pridobijo na tej podlagi, bi vendar ostali brez nagrade znanstveniki, ki se bavijo z moralnimi vedami. Odkritja in izumi teh znanstvenikov se ne dajo gospodarsko izkoristiti, dasi-ravno lahko pomagajo napredku človeške kulture in splošnega blagostanja. Ljubljanska izjava hoče, da se naj nagradijo tudi ti znanstveniki.. Nagrade naj se dajo iz državnega fonda, v katerega se stekajo posebne takse na industrijske patente. Tako bi tedaj lastniki patentov plačevali nagrado za nova spoznanja v pravni zgodovini, v čisti filozofiji ali v apologetiki. Po mojem mnenju je ta koncept pogrešen. Ako hoče država deliti nagrade za nova znanstvena spoznanja, mora uporabiti splošna državna sredstva in ne sme to breme naložiti malemu številu lastnikov in dustrijskih patentov.
Ljubljjinska izjava pa vsebuje še ta predlog, da naj zapadle patente izkorišča država na ta način, da vsakemu dovoli rabo patentnega predmeta, kdor plača posebno pristojbino v korist fondu za nagrade znanstvenim spoznanjem. Ta predlog je v očitnem nasprotstvu z veljavnim patentnim pravom, katero je osnovano na principu, da se podeli patent samo za nove izume, tedaj na principu novosti. Vsi patentni zakoni so po svojem značaju formalistični. Oni nikakor ne dajo načelno zaščito vsakemu novemu izumu, marveč zahtevajo, da se kandidat podvrže strogim formalnim predpisom glede pridobitve patenta in glede njegovega obstoja. Vsaka pogreška proti tem formalnim predpisom, tako n. pr. zamuda pravočasnega plačila tiskovnih stroškov za objave ali zamuda plačila letne zaščitne takse, ima za posledico, da patent ugasne. Patent se a pri-ori podeli samo na 15 let, pri čemer se letna taksa od leta do leta stopnjuje, tako da doseže v kasnejših letih že znatno višino. Vsi zapadli in ugasli patenti so splošno dobro (Ge meingut). Ako govorimo de lege lata, je oni predlog neizvedljiv, vsled tega Se more obravnavati edino z vidika de lege ferenda. V naj novejšem času se žal širi naziranje, kakor da 3 e za-Sčita industrijske svojine v bistvu zaščita avtorskega prava na izumih, vsled česar bi se mogle za njo uporabiti metode, ki veljajo glede zaščite avtorskega prava na proizvode v literaturi, fotografiji in umetnosti. Te metode so kar preveč dobrohotne. S pomočjo vpliva novinarstva in Pen-kluba je Mednarodno literarno in Umetniško udruženje (1’Association littčraire et artistique internationale) že v večini držav dosegla zaščito avtorskih pravic do 50 let po smrti avtorja, tedaj še preko prve generacije dedičev. Taka dobrohotnost je morda mogoča pri proizvodih pisatelja in umetnika, ki nimajo neposrednega ali ne velikega vpliva na razvoj gospodarstva. Nemogoča in nedopustna pa bi bila tam, kjer gre za izume tehnične in industrijske narave.
(Dalje prihodnjič.)
Izredni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug
v Mariboru
Ob navzočnosti okrog 100 zadružnih zastopnikov in precejšnjega števila ne delegiranih obrtnikov se je v nedeljo 13. t. m. izvršil v mariborski mestni posvetovalnici izredni glavni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug pod vodstvom g Bureša. Zboru so prisostvovali in ga pozdravili z izrazi simpatije iinančni inšpektor g. Sedlar, mestni načelnik g dr. LipoUi, narodni poslanec g. Krejči, ki je prihitel iz Beograda, obrtno-zadiužni nadzornik g. Založnik, konzulent Zbornice za TOI g. Žagar, tajnik gostilničarske zadružne zveze g- Peteln.
Namen izrednega zbora je bil, informirati zadruge o aktualnih davčnih vprašanjih in vsebini novega obrtnega zakona in zavzeti v teh točkah stališče. Izčrpna poročila sta podala o prvem predmetu g. žagar, o drugem pa g. Založnik, Po kratki debati, ki je sledila referatom, je zbor soglasno sklenil na predlog zveznega podpredsednika g Za dravca resolucije, kojih bistvena vsebina je sledeča:
1. Zahteva se preuvrstitev malih obrtnikov iz druge v tretjo davčno skupino pri odmeri pridobnine in črtanje dopolnilnega davka na pridobnino od čistega dohodka, ki ne presega Din 20.000-—.
2. Podeželski obrtniki naj se oprosle plačevanja zgradarine enako, kakor to velja za kmetovalce. V trgih in mestih naj se pri odmeri zgradarine od najemne vrednosti lastnih prostorov hišnih posestnikov smatra prijava za pravilno, ako ni prijavljena najemna vrednost za
več nego 30% nižja nego krajevno običajna najemnina za enake prostore.
3. Obrtništvo pozdravijo uovi obrlni zakon, v kolikor pomenijo njegova določila napredek napram sedanjemu stanju, zahteva pa, da se odpravijo, še predno se začne novi zakon izvajati, z novelo pomanjkljivosti. Ta določila so nesprejemljiva. Zveznemu predsedstvu se nalaga, da izdela potrebne predloge za spremembo zakona in čimprej z utemeljitvijo predloži merodajnim činiteljem.
4-	Vse zadruge zveznega področja se poživljajo, da o vsakem razpisu rednega ali izrednega zadružnega zbora obvestijo zvezo, katera bo skrbela za to, da bo vse obrtništvo čim temeljitejše informirano o vsebini novega obrtnega zakona in pripravljeno za prevedbo na nove predpise.
5. Zveznemu predsedstvu se nadalje nalaga, da takoj pripravi in rednemu glavnemu zboru meseca februarja predloži osnutek novih pravil, v katerih ima priti do izraza solidarnost obrtništva zveznega področja.
Napredek naše industrije
V Beogradu se je ustanovila Yarow jadranska brodogradna d. d. (Knez Mi-hajlova ul. 7/11), ki bo proizvajala parne kotle vsake vrste in zlasti za suho-zemsko industrijo: električne centrale, rudnike, livarne, tvornice vseh vrst, hotele itd.
Družba bo sodelovala z znano angleško družbo Yarow & Co. Ltd., Glasgow, ikoje produkti uživajo svetovni sloves. >Yarowc kotli so zelo upoštevani v voj ni mornarici in skoro ni prekooceanskega parnika, ki bi ne bil opremljen z njimi.
Pri ustanovitvi le naše nove družbe je važno to, da bo družba proizvajala razen ladijskih kotlov, tudi kotle za subo-zemsko industrijo ter bomo lahko tako krili svoje potrebe v tem pogledu doma.
ZNIŽANA VOŽNJA PRI PAROPLOVNIH DRUŽBAH.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani poziva svoje člane, kateri reflektirajo na ugodnost vožnje pri Jadranski in Dubro-vački paroplovni družbi, da izvolijo najkasneje do 25. decembra poslati stare legitimacije v svrho obnovitve za leto 1932. Oni člani, ki še teh legitimacij niso imeli, a jih želijo za leto 1932, naj priložijo dve fotografiji (Visit format). Društvo opozarja, da se tega roka točno držijo vsi, ker imenovani družbi po 15. januarju legitimacij sploh več ne izdajata. Legitimacije veljajo »razred za razred«.
Nameščenci Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani so mesto venca na grob pokojne gospe Ljudmile Cvirn, zbrali 280 Din in ga darovali Trgovskemu društvu »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani v podporni fond. Iskrena hvala!
Angleški trgovinski minister o britanskih zaščitnih carinah.
Angleški protekcionizem se nahaja v polnem razvoju. Dasi so se čula v začetku od vseh strani zagotovila, da imajo angleške zaščitne carine le začasni značaj ter, da se te niti ne bodo poviševale in niti širile na nove produkte, je vendar angleški parlament pretekli teden sprejel nov zakon o zaščitnih črvinah in to s 234 glasovi proti 37.
Ob tej priliki je angleški trgovinski minister Runciman podal obširno izjavo, v kateri je zagovarjal ta novi vladni čin ter skušal navali^ krivdo na one države, ki so nameravale uničiti s svojim protekcijonizr*om angleško produkcijo. Anglija, da je bila vedno ona država, ki je branila svobodno trgovino vse dotlej, dokler ni bilo njeno gospodarstvo resno ogroženo. Anglija pa sedaj, je nadaljeval g. Runciman, ne more več mirno gledati akcije zaščitnih carin, ki je naperjena proti Angliji. Francija naj bi že pred angleškimi carinami, povišala svoje carine na angleško blago, nemški izvoz pa pri vsem skoro niti tangiran ni. Nadalje je g. minister izrazil upanje, da bo v najkrajšem času prišlo do prijateljske ureditve medsebojnih odnošajev. v to svrho bo v kratkem dopotovala v London francoska delegacija, ki bi naj pro-
RO'LEX
knfigovodslvo
VSAK DAN BILANCA
,.KARTOTEKA" d. z o. z. Liubljana, Selenburgova 6/1
Telefon štev.
Veletrgovina
A. Šarabon
v L|tibliani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninslto votlo
Lastna p raž a m a za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
l o
entwm
26-66
učila možnosti carinskega sporazuma med Anglijo in Francijo. Prav tako bo prišla v London nemška delegacija in holandski zunanji minister ter bo tako paralelno mogoče proučiti gospodarske odnošaje med tremi najbližjimi in najvažnejšimi sosedi Anglije, to so Francija, Holandska in Nemčija. —
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri tvrdki Fr. I*. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trse 9.
Javna dražba najema
V petletni najem, ki se prične s 1. julijem 1932, se daje trgovski lokal, to je hiša št. 37 Gaber j e, tik ob postaji Dobova, s skladiščem, gospodarskim poslopjem, kozolcem in kolar -nico, obenem z 49 arov merečo njivo in četrt orala velikim travnikom, vse tik poslopij. Mesečna najemnina se bo določila z dražbanjem od zneska 2000 Din navzgor. V hiši se pridrže za lastnico v prosto razpolago dve sobi in kuhinja s pritiklinami. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6.
Interesenti naj pošljejo svoje pismene ponudbe na podpisano sodišče do 1. januarja 1932. — Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I., dne 29. novembra 1931.
&4vetu
Sladkorna kampanja t Jugoslaviji bo
zaključena deloma šele v bodočem januarju, kar pomeni za tri tedne podaljšano zaposlenost delavcev.
Monopolni dohodki od 1. aprila do
1.	oktobra t. 1. so znašali 1140 2 mil. dinarjev proti 1198 9 mil. dinarjev v isti lanski dobi.
Število vlagateljev pri Poštni hranilnici Jugoslavije je v novembru naraslo za 2395 na 174.539, vsota vlog za 7 milijonov na 313-86 mil. Din, število čekovnih računov za 103 na 20.260, dočim je promet znašal 5168 6 mil. Din.
Izvoz jabolk iz Jugoslavije v Avstrijo je znašal v tekoči seziji do 30. novembra 830 vagonov, v Nemčijo 131, v Češkoslovaško 500, v Grčijo 150, v Italijo 189 itd.; izvoz orehov v Avstrijo 105 vagonov, v Nemčijo 98, v Češkoslovaško 77 itd.
Za izvoz čebel preko Nemčije v skandinavske in baltske dežele bo za vsako posamezno pošiljko izdano posebno dovoljenje. Vse podatke je treba vposlati Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Izvozu perotnine iz Donavske banovine v Anglijo nove angleške carine ne bodo posebno škodovale in je izvoz že v polnem teku.
Produkcija sladkorja na Javi je re-stringirana za 17-5 odstotkov in bo dala leta 1932 najbrž samo 2,400.000 ton.
Mednarodni sindikat žice, pred kratkim ustanovljen, je praznoval svoj prvi nastop s precejšnjim zvišanjem cen.
1’oljska hoče uvozne carine na novo zvišali, in sicer še v teku decembra. Ne gre za ukrepe proti kakšni posamezni deželi, temveč za splošno zvišanje v okviru stare poljske carinske tarife, ker bodo pripravljalna dela za uvedbo nove tarife trajala več mesecev.
A. E. G. (Allgemeine Elektrizilats-gesellscbaft) zaključuje preteklo poslovno leto prvič z zgubo. Promet v znesku 370 milijonov mark je bil za ca. 30 milijonov mark manjši kot leto prej. Naročil je bilo manj, izvozne možnosti so se zmanjšale.
Mednarodna zveza surovega jekla je podaljšana do 31. marca 1932. Francija, Nemčija, Belgija in Luksemburška so se sporazumele glede ustanovitve centralnega prodajnega urada.
Nemških inženerjev v Rusiji hoče nastaviti sovjetska vlada v še večjem številu kot jih je doslej. Plačo bodo dobivali v celoti aii pa vsaj deloma v inozemski valuti, kar bo zanje največje važnosti.
Ogrska je glede surovin zadostno preskrbljena; premoga ima doma dosti in bo uvoz inozemskega premoga odvišen.
Brezposelnost v Nemčiji je v času od 15. do 30. novembra narasla za 214 000 na 5,057.000 oseb.
Brezposelnih v Avstriji so našteli na koncu novembra ca. 274.000, kar je ca.
23.000	več kot v sredi novembra.
Druga ruska petletka je v načrtu določena; predvideno je takšno pomnože-nje sovjotskoruske industrije, da bo poslala Rusija popolnoma neodvisna od inozemstva.
Brazilija ne bo podaljšala moratorija; proglašen je bil 8. oktobra za dobo 60 dni. Moratorij je veljal za zasebne in za kupčijske dolgove.
Hranilne vloge v Nemčiji padajo; leta 1927 jih je bilo za 4665 milijonov mark in so rasle do letošnjega junija, ko so dosegle 11.074 milijonov mark. Nato so se vsak mesec zmanjšale in jih je bilo na koncu oktobra za 9936 milijonov mark.
Švicarji hočejo zgraditi v Splitu moderen hotel s ca 180 sobami. Sodeloval bi tudi domači kapital. Uresničenje tega načrta bi bilo za našo hotelsko industrijo važno tudi zato, ker bi bil hotel nr'-akšna šola za naše strokovnjake; kajti obratovan bi bil po švicarskih metodah.
Že v 24 urah
barva. pl««lra t» kemičn«
Inke klobuke itd.
Skrobl in »vetlolika »r»J*«. »parnik« In mant«t«. fer«. •■*». "»“"M ta Hka domače perilo  ___________
tovarna JOS. REICH.
Dolgovi naših samouprav
Ljubljana stoji v pogledu obremenitve prebivalstva na prvem
mestu
Ministrstvo financ je v posebni knjigi izdalo statistiko komunalnih dolgov s stanjem dne 31. dec. 1931. leta; statisti-iko sta sestavila gg. 2, Kasalarič in dr.
A.	Strehalov ter je dragocen pripomoček za spoznavanje gospodarstva naših občin.
Statistika nam kaže, da so znašali celokupni dolgovi vseh samouprav v državi — t- j. banovin, banovinskih, mestnih in podeželskih občin — dne 1. dec. 1931 Din 1.746,952.254-—. Vseh posojil je bilo sklenjenih 1549, od katerih odpade 746 posojil na podeželske občine v skupnem znesku Din 74,802.642-—, 592 posojil na 212 mestnih občin — razen Beograda in mest s sedežem bano-ivin — v iznosu Din 430,689.601. Od te zadnje vsote odpade Din 116,416.046'— na 35 mestnih občin (Zagreb izvzet) eavske banovine, takoj sledi Dravska banovina, razen Ljubljane, s svojimi 28 mestnimi občinami in z zneskom Din 114,939.040-; na zadnjem mestu stoji Primorska banovina s svojimi 18 občinami in zneskom Din 9,815.635-—.
Prav posebno interesantna je statistika višine dolgov onih mestnih občin, kjer je sedež banovin.
Vse te občine skupaj so sklenile 123 posojil v nominalni vrednosti Din 1.055,034.611, dejansko prejetih posojil ipa v iznosu Din 955,064.558'—. Od tega odpade na Beograd Din 521,275.390 — (dejansko prejetih Din 471,275.300 —), na Zagreb Din 181,919.070, na Ljubljano Din 162,402.316- (159,496.671 -), na Split Din 79,539.767-—, na Niš Din 50,000.000, na Skoplje Din 16,800.000-—, na Banjaluko Din 10,940.000-—, na Sarajevo Din 22,682.510, na Novi Sad Din
6,187.000	in na Cetinje Din 4,291.503'—.
Iz tega je razvidno, da zavzema tu v pogledu absolutne višine dolgov prvo mesto Beograd, temu sledi Zagreb in nato Ljubljana.
Višino beograjskih dolgov se da opravičiti z velikim številom prebivalstva ter s povojno obnovo mesta samega. Koliko je Beograd napredoval v svoji modernizaciji tekom zadnjih let, je pač vsakomur znano!
V celi državi imamo 4283 podeželskih občin, od katerih jih je 391 najelo posojila v skupnem iznosu Din 63 milj on o v 500.000.
Najbolj so obremenjene občine Dravske banovine, kjer znaša % 20-21, njim slede občine Savske banovine z 19-88% in na zadnjem mestu stoje občine Primorske banovine s svojimi 5-85 %.
Kar se obrestne mere tiče je treba poudarjati, da ima Dravska banovina najnižjo obrestno mero, sledi ji Savska, a na najslabšem sta v tem oziru Vardar-eka in Zetska banovi a, kjer se dobe občine, ki plačujejo celo 20 % obresti. i— Pomanjkanje posebnega zavoda za
financiranje samouprav, se pač tu zelo občuti.
Vse samouprave plačajo letno 146-7 milijonov Din anuitet, od katerega zneska odpade 112-8 milj. Din na obresti in 33'9 milijonov Din za amortizacijo dolgov Postavka za amortizacijo je v padcu.
Važni so statistični podatki, ki nam kažejo povprečno koliko samoupravnih dolgov odpade na vsakega prebivalca v banovini oz. občini. Tu zavzema prvo mesto Dravska banovina, kjer odpade na vsakega prebivalca Din 278'31, sledi ji Savska z Din 117-81 in nato Primorska z Din 102'26; v Moravski banovini znaša obremenitev Din 54'45 na glavo, v Vrbaski 71-13, v Drinski Din 36-63, v Zetski Din 51-17 in na zadnjem mestu stoji Dunavska banovina z Din 28'52. Vzrok, da stoji Dunavska banovina na zadnjem mestu je ta, da niso všteti dolgovi Beograda kot mesta, ki je iz teritorija Dunavske banovine izvzeto.
Posamezna mesta s sedeži banovin kažejo sledečo obremenitev: na prvem mestu stoji Ljubljana, kjer odpade na vsakega prebivalca 2197-65 Din občinskih dolgov, šele za njo pride Beograd s svojimi Din 1871-48 na vsakega prebivalca in nato slede Split z Din 1741-67, Niš z Din 1379-10, Zagreb z Din 968-36, Cetinje z Din 650'25, Banjaluka z Din 469'35, Skoplje z Din 215-94 in Novi Sad z Din 6661.
Zanimivo je tudi vedeti kdo kreditira vsem tem našim samoupravam. Statistika nam kaže, da zavzema prvo mesto pri kreditiranju mestnim občinam Drž. hip. banka, ki je dala 36-56 % vseh posojil teh občin; ostale domače banke so sodelovale z 28'35 % in šele na tretjem mestu stoji tuji kapital z 27'35 %. Pri podeželskih občinah zavzemajo prvo mesto domači den. zavodi s 60-41 °/o, sledi jim Drž. Hip. banka z 20-67 %\ tuji kapital je udeležen komaj z 8-45 %.
Zlasti veliko najemanje posojil kaže leto 1930, ko so se dolgovi samouprav povišali za 28'8 % ali Din 444,500.000, od katerih odpade Din 73,000.000 na banovine, ki so pač z ozirom na to, da so bile komaj ustanovljene in brez lastnih sredstev, navezane na najemanje posojil.
Povdarimo naj še, da je večina dolgov kratko- in srednjeročnih in le malo dolgoročnih ter da izhaja iz gorenjih podatkov, da kažejo največje zadolženje mestne občine in zlasti mesta s sedeži banovin in le majhno podeželske občine.
Na vprašanje, do katere mere bi smelo iti zadolževanje naših samouprav je težko odgovoriti. V splošnem pa lahko rečemo, da sedanje stanje še ne more biti zanje nevarno, četudi je treba naglasiti, da je potrebna kar največja opreznost v tem pogledu.
Vaš cilj — Vaš uspeh
Kje je človek, ki si ne želi uspeha? Uspeh je cilj, po katerem hrepeni naša natura. Umetnik polaga v umetnino vso svojo dušo, vse svoje hotenje po uspehu. Športnik trenira svoje telo več let, da doseže svoj cilj. Lovec potrpežljivo zasleduje divjad toliko časa, da je njegov trud poplačan z uspehom. Špekulant postavi vse na eno kocko, samo da bi imel uspeh, žena se lišpa zato, da doseže svoj namen pri možu, in celo otrok kaže pri svoji igri, da stremi za uspehom.
Vsak človek hrepeni po nečem. Eden hoče slavo, drugi moč, tretji ženo, četrti bogastvo in denar. Vsem tem žari močno, kakor solnce daleč tam na obzorju z zlatom zapisana beseda »Uspeh«.
Kdo more zameriti nam poslovnim ljudem, če je tudi v naši krvi eno samo hotenje, ena sama misel, eno samo hrepenenje, in to je »Uspeh«.
Uspeh je nagrada za delo, za voljo, za dolgo pričakovanje, za upanje, za našo inteligenco, za sposobnost ln za našo poštenost. Za uspeh se borimo dan za dnem, leto za letom,
neprestano do konca našega življenja.
Med ljudstvom živi vera, da je uspeh odvisen od sreče. Kdor to verjame, je bedak in je vse življenje nesrečen.
Uspeh ima lahko vsak človek. Uspeh je matematična formula, ki se lahko natančno izračuni, če so znana posamezna pravila, na katerih sloni formula. Kdor o tem razmišlja, ta prav gotovo najde primeren ključ.
Tisti, ki majo uspehe v življenju, so voditelji človeške družhe.
Naloga, ki jo ima gibanje »Effici-ency« je, da pokaže pot, kako je treba delati, da se doseže uspeh. To gibanje je nastalo najprej v Ameriki. Od tam se je preneslo na Angleško in v zadnjem času po vsej Evropi. »Efficiencv« uči, kako se premagajo sedanje gospodarske težave.
Danes napreduje samo tisti, ki izrabi vse svoje ideje v svoj prid. Današnji čas zahteva ljudi, ki hitro mislijo in hitro ukrepajo. Tudi nam Slovencem je to gibanje potrebno. Zato smo si pridobili pravico, da iz-
dajamo v našem jeziku »Efficiency Magazin« s slovenskim imenom »Uspeh«.
Tale uvodnik je napisan v prvi številki »Slovenskega Efficiency Magazina*.
Oče »Efficiency« gibanja je sloviti gospodarstvenik Herbert N. Casson. Pozna ga skoro ves svet. Njegovi izvirni članki in praktični nasveti so priobčeni po raznih inozemskih dnevnikih.
Pri nas je še malo znan. Dobro pa ga poznajo bratje Cehi. Njegove knjige so razširjene povsod.
Herbert N. Casson se je rodil leta 1869. v majhni kanadski vasi. Bil je sin anglikanskega misijonarja in dobro vzgojen. Univerzo je dovršil v Torontu, glavnem mestu Kanade.
Napredoval je zelo hitro. Posvetil se je socijalizmu in se pečal s časnikarstvom. Komaj 24 leten je že predaval o socijalnem izboljšanju na slavni Harvard univerzi.
Leta 1900. je postal sotrudnik velikega dnevnika »Newyork World«. Strastno se je zavzemal za delavstvo, za znižanje delovnih ur, za sistematično izboljšanje delavskih organizacij in za zvišanje plač vsled dvignjene produkcije.
Svoje teorije je hotel izvesti tudi praktično. Potoval je po Združenih državah, Kanadi in tudi po Angleškem od tvornice do tvornice. Povsod je bil strokovni svetovalec. Pomagal je preosnavljati industrijske organizacije.
Leta 1906. je izdal svoje prvo večje delo »Roman jekla«.
Zelo pomembno je bilo zanj srečanje s Harringtonom Emersonom, ki je bil med prvimi pionirji pri ustanovitvi gibanja »Efficiency« (»Uspeha«). Postal je njegov družabnik. Specijaliziral se je za povesti in članke iz trgovskega in finančnega življenja. Sodeloval jd pri naj večjih in najpomembnejših podjetjih sveta, ki mu dolgujejo svoj uspeh.
V Newyorku je osnoval založništvo »H. K. Mac Can Company«, ki je že v drugem letu svojega obstoja izkazalo milijon dolarjev dobička.
Leta 1914. je obiskal Anglijo, domovino svojega očeta.
Vnela se je vojska ostal je na Angleškem, kjer je ustanovil »The Efficiecy Magazine«. Ta trgovska revija izhaja danes v 90.009 izvodih in je prevedena v 5 tujih jezikov v veliki nakladi. Odslej bo izhajala tudi pri nas pod naslovom »Uspeh« revija za trgovsko znanstvo.
Na Angleškem je imel neverjeten uspeh. Spisal je 69 knjig, ki se pečajo s trgovstvom. Povsod so našle priznanje. Ni pa slovel samo kot dober pisatelj. Tudi njegov govorniški talent je bil znan. Zaslovel je tako, da so mu za palurno predavanje na trgovskem kongresu ponudili ameriški podjetniki 1000 dolarjev (56.000 dinarjev).
Zdaj živi v Londonu. Je bogat in uvaževan mož. Vedno se še trudi, da bi razširil svoje ogromno znanje v finančnih in trgovskih poslih. Mnogim trgovcem in industrijcem je zvest in nepogrešljiv prijatelj in svetovalec. Pa tudi mladim ljudem je vodnik. Povsod jim hoče pomagati, da bi uspeli.
Njegove knjige morajo biti na mizi vsakega izkušenega poslovnega in po napredku stremečega človeka, kajti Cassonove knjige prinašajo v hišo blaginjo.
V našem listu smo že večkrat prinesli razne zanimive članke iz njegovih knjig. Danes pa smo prejeli njegovo knjigo »Sreča je v tebi« v slovenskem'jeziku. Herbert N. Casson uči v tej knjigi, kaj je sreča v poslovnem življenju. Daje trinajst migljajev, kako morate delati, da boste imeli srečo in uspehe. Proučuj povprečno verjetnost, doženi povsod vzrok, podvizaj se, išči srečo, ki sedi na razpotju, vzbujaj ugodno pozornost. Poizkusi srečo, zanimaj se za vsako reč, ravnaj po svoje, a poslušaj druge, vztrajaj za vse na svetu, pridobi si prijateljev in deli svojo srečo z njimi, bodi poštenjak, tvoja žena pa naj ti bo tovarišica. To so prvine prave sreče.
če se boste ravnali natančno po nasvetih in boste dosti vztrajali, boste svojo srečo kaj hitro našli. Učimo se od mojstrov, ki so srečni. Tak mojster je Herbert N. Casson. Zato se pridružimo pokretu »Uspeha«, da tudi mi postanemo srečni. Knjiga stane 50 Din, v platno vezana z zlatim tiskom pa 62 Din. Naroča se pri upravi »Uspeha«, Dalmatinova 10/1.
Priporoča se
Cregorc & Ko.
Ljubljana
Veletrgovina Špecerijskega in Loloni|alnega blaga,
Zganja in špirita.
Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajta Apecijalne ponudb« <
il
j
i
:
:
i
Konkurzi in poravnavo
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. decembra 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Brodnik Ivan, Videm, p. Videm-Dobrepolje.
Primorska banovina: Plazonič Mijo, Split.
Drinska banovina: Petrovič M. Ljubomir, Koceljevo.
Zetska banovina: Djurdjevič Bedjir, Podgorica.
Dunavska banovina: Dentsch i Ste-sel, Senta; Nikolič A. Aleksandar, Kragujevac; Tešič Budimir, Lazarovac.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Menart Jakob, Domžale.
Savska banovina: Corkovič Peter, Glina; Hahn Eduard, Zagreb; Malina-rič Antun, Krk.
Vrbaska banovina: Softič Muhamed, Bos. Šamac.
Primorska banovina: Huseinovič Mu-stafa, Konjic; Šabič A., Split.
Drinska banovina: Pajevič i Jevtič, Valjevo.
Dunavska banovina: Libiš Jovan, Novi Sad; Majer Brača, Novi Sad; »Plev-na«, Teofanovič Danilo, Novi Sad; Ter-zin Djordje i supruga, Subotica.
Moravska banovina: Antič K. Sava, Negotin.	y
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Savska banovina:	Lončarič	Ivan,
Selca.
Primorska banovina: Nakušič Petar, Drniš.
Zetska banovina: Šabovič I. Milivoj, Ercegnovi.
Dunavska banovina: Djokič Milentije, Kragujevac; Lant Ilija i brat, Subotica.
Moravska banovina: Pantič Vojislav, Paračin.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Dunavska banovina:	Sonenberg	1
drug, Subotica.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno. se izve v društvenem tainištvu.
ho
Tedaj 16. decembra 1981.
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M.............
Bruselj 100 belg • . . . Budimpešta 100 pen"B
Cur"i 100 fr.............
Dunaj 100 Šilingov . . , London 1 fun4 .... Newyork 100 dolarjev .
Paril 100 fr.............
Praga 100 kron ..........
Stockholm 100 Šved. kr. Trat 100 lir . .
Povpia-
ševanje
Din
Ponudbe Din
784 41	78677
1097-85	1101-15
191-68	199-18
Mil 4-05	5631-05
221-16	221-82
166-87	167-37
j 28689	291-89
izvoz sadja. Iz Maribora beremo: Sadna trgovina v severnem delu Drav-«■' banovine se za tekoče leto zaključuje. Proda se še nekaj sortiranega brezhibnega blaga, dočim po slabših kvali-le.ah ni povpraševanja. Nekaj se je prodalo letos tudi v Franciji, a le razmeroma alo. Pr< j živahno 4 Po povpraševanje iz Avstrije, kamor so bile poslane večje partije, zlasti jabolka. V zadnjem času nastopajo italijanske tvrdke kot nakupovalke, ki prodajajo naše sadje v Franciji in Levanti po ovinkih kot lastno blago. Letos se je posrečilo prodati majhno količino jabolk v Egiptu. Upati je, da bomo mogli v bližnjih letih prodajati naše sadje neposredno v Levanti. — Občutna kriza se pojavlja tudi na polju sadnega drevja. Živahna prodaja sadik je napotila sadjerejoe k osnovanju lastnih drevesnic, vsled česar je prišlo do nadprodukcije in do zastoja v prodaji. Naše javne drevesnice za naše razmere popolnoma zadostujejo. V zadnjem času nastopajo poljske tvrdke kot nakupovalke naših sadnih sadik, ki jih pošljejo nato deloma v Južno Rusijo naprej. Nekaj zanimanja kažeta tudi Češkoslovaška in Ogrska. Pomanjkanje sadik se javlja le v Hrvaški in v nekaterih drugih delih, sicer jih je pa dosti in moramo gledati, da jih prodamo.
KATASTROFA BOLGARSKE TOBAČNE KUPČIJE
Glavni izvozni predmet Bolgarije, tobak, je po poročilih iz Sofije zgubil vse inozemske trge. Da ti se preprečila katastrof na nevarr ost, iz te izgube izvirajoča, so se vršila nujna posvetovanja vlade, tobačnih producentov in tobačnih eksporterjev. Stremi se za sklep trgovskih pogodb z vsemi onimi deželami, ki bi mogle uvažati bolgarski tobak. Dalje naj se odpravi zaščitna carina za vse tako-zvane parazitne industrije. — O teh nepotrebnih industrijah, ki dajejo Bolgariji trenutno aktivnost trgovske bilance vsled nenakupovanja tujih industrijskih izdelkov, ki so pa v svojih končnih posledicah vendarle škodljive, je »Trg. list« že parkrat poročal. — Tobačne trge si hoče Bolgarija zagotoviti tudi z uvedbo kompenzacijskega sistema s tujimi državami, hoče nuditi producentom tobaka dolgoročne kredite itd. Vlada je šla v svojih obljubah zelo daleč; saj obstoji 45 odstotkov vsega bolgarskega eksporta iz tobaka. Odprava zaščitne carine za parazitne industrije je indirektno isto kot uvedba kompenzacijskega sistema, ki more obstojati od strani tobak odjemajočega Inozemstva le v izmenjavi za industrijske izdelke. Kompenzacijski sistem je nrišel v zadnjih mesecih vsled deviznih zaoor itd. že itak zelo v navado.
Ureditev prometa s filmi
N j. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o ureditvi prometa s filmi.
Podjetja, ki se pečajo z uvažanjem ali z izdelovanjem filmov, s prodajo in z izposojevanjem, morajo imeti potrebno dovoljenje (koncesijo) po določbah obrtnega zakona. Koncesije izdaja minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrom za notranje zadeve in po zaslišanju filmske centrale. Mesec dni po uveljavljenju tega zakona mora biti ustanovljena državna filmska centrala. Podrejena bo notranjemu ministrstvu. Filmsko centralo tvorijo šef centralnega presbiroja pri predsedni-štvu ministrskega sveta kot predsed-
nik in po en zastopnik ministrstva za notranje zadeve, prosvetnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, zatem predsednik udruženja lastnikov kinematografov in predsednik saveza izdelovalcev filmov v naši državi. Zastopnike ministrstev imenujejo dotični ministri iz uradniških vrst ali pa iz krogov kulturnih delavcev.
Naloga državne filmske centrale je:
1. da ureja in nadzira uvoz, proizvajanje in promet s filmi;
2. da pospešuje in izpopolnjuje domačo filmsko proizvodnjo;
3. da podpira vzgojno in kulturno propagando s filmom.
Sredstva državne filmske centrale so:
1.	dohodki po tem zakonu, 2. dohodki denarnih kazni po tem zakonu, 3. krediti po državnem proračunu. Za dohodke 1. in 2. točke bo pri Drž. hipotekarni banki otvorjen tekoči račun. S tem računom bo razpolagala državna filmska centrala v svoje svrhe.
Podrobne odredbe o organizaciji in delu državne filmske centrale, o nagradah za njene člane in uslužbence in o potrošnji njenih sredstev bo predpisal notranji minister.
Vse filme, namenjene prometu, je treba prijaviti državni filmski centrali. Ta bo te filme izročala cenzuri in jili nato vračala lastnikom.
Za vsakih tisoč metrov uvoženega zabavnega filma do konca l. 1932 mora uvoznik nabaviti ali producirati in izročiti v promet najmanj 70 m lastnega filma, po tem času pa najmanj 150 m in sicer za uvožene neme filme predpisano dolžino nemega filma, za uvožene zvočne filme pa predpisano dolžino zvočnega filma.
Uvozniki, ki izjavijo, da teh pogojev ne morejo izpolniti, morajo za vsak meter domačega filma, ki bi ga morali nabaviti ali producirati, plačati v korist državne filmske centrale po 50 Din za neme in po 100 Din za zvočne filme.
Kinematografi morajo pred vsako predstavo predvajati kulturne filme z dolžino najmanj 10% od vsega programa predstave. Polovica teh kulturnih filmov mora biti izgotovljena doma. Kulturni so filmi s poučno ali znanstveno, prosvetno, gospodarsko, zdravstveno, socialno, državljansko ali nacijo-nalno smerjo. Semkaj spadajo tudi poučni dnevniki o aktualnih dogodkih/ Kdor prekrši ta zakon, se bo kaznoval z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 dinarjev v korist državne filmske centrale. Kazni bodo izrekale splošne upravne oblasti prve stopnje. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinatu. Obrtna dovoljenja se bodo izdala v treh mesecih po razglasitvi. Prav tako stopijo v tem roku v veljavo tudi določbe o obveznem predvajanju kulturnih filmov in o plačevanju pristojbine po tem zakonu.
Vpisali sta se nastopni firmi:
Sedež: Maribor.
Besedilo: Stiebler Hilda.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
imetnica: Stiebler Hilda, trgovka v Mariboru, dr. Rosinova ul. St. 21.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. avgusta 1931.
Firm. 767/31. — Reg. A ni 184/1.
■Sedež: Ormož.
Besedilo: Pečuh Alojzij.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, sadjem in suhimi gobami.
Imetnik: Pečuh Alojzij, trgovec v Ormožu.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. septembra 1931.
Firm. 842 '31. — Reg. A III 197/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Maribor.
Besedilo:	Prva spodnještajerska
stavbena družba z c ”• v Mariboru.
Družba se je razd:	ia	in prešla v
likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Prva spodnještajerska stavbena družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji. Likvidatorji:
1. Baumeister Josip, veletrgovec v Mariboru,
2. Kiffmann Rudolf, stavbenik v Mariboru, in
3. Nassimbeni Ubald, stavbenik v Mariboru.
Izbriše se dosedanji poslovodja Ha-ber Karl.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 19. novembra 1931.
Firm. 981/31. — Reg. C I 8/38.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Splošna stavbena družba d. d. v Mariboru.
Prokura se je podelila Babiču Francu, uradniku v Mariboru, Smetanova ulica 44.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 19. novembra 1931.
Firm. 974/31. — Reg. B I 9/19.
*
Sedež: Ptuj.
Besedilo: A. Senčar in sin.
Prokura se je podelila Senčar Mariji, soprogi trgovca Senčarja Milka v Ptuju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 19. novembra 19?’.
Firm. 977/31. — Reg. A n 289/7.
*
Sedež: Sv. Lovrenc nad Mariborom. Besedilo: Henrik Kiefer, tovarna kos, srpov, slamoreznih nožev, drugega železnega in jeklenega blaga ter nožev, v likvidaciji.
Namesto dosedanjega likvidatorja Kiefer Eme, ki se izbriše, se s tem postavlja za likvidatorja Neuman Oton ml. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 19. novembra 1931.
Firm. 953/31. — Ges. I. 30/28.
Sedež: Žalec.
Besedilo:	Jugoslovanska	tvornica
nepremočljivih predmetov Elsinger in sinovi, družba z omejeno zavezo.
Glasom sklepa družabnikov z dne 20. oktobra 1931 se je družba razdru-žila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta dosedanja poslovodji:. gen. ravnatelj Tosti Avgust in podravnatelj Jug Riko, oba v Ljubljani.
Likvidacijska firma:	Jugoslovan-
ska tvornica nepremočljivih predmetov Elsinger in sinovi, družba z omejeno zavezo, v likvidaciji.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. novembra 1931.
Firm. 539/31 — Reg. C II 3/8.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 40 m betonskih cevi ter glede dobave tiskovin. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave zakovic, železnih podlož-nic, matic, žičnikov, vijakov itd. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika Banja Luka sprejema do dne 24. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov lopat za premog in 100 steklenic sidola. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 23 m’ trdega lesa. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov električnih žarulj ter glede dobave »G« žice. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 30 plošč črne pločevine. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kožuhov; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave grafikonov; pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu pa glede dobave 2,500.000 komadov vreč od jute za sol. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja odpadkov. Dne 28. decembra t. 1. se bo vršila pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje raznih odpadkov od vojaških oblek in obutev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
jritii poročila
Na svinjski sejem dne 11. decembra 1931 je bilo pripeljanih 78 svinj. — Cene so bile sledeče: Mladi prašiči:
5—6 tednov stari kom. 70—80, 7—9 tednov stari 90—100, 3—4 mesece stari 150—200, 5—7 mesecev stari 300—400, 8—10 mesecev stari 450— —540, 1 leto stari 600—740, 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je bilo 22 svinj.
Trgovci, čitajte Trgovski list!
Pleskarstvo in ličarstvo
France Rebernik
Ljubljana
Komenskega ulica H- 22
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter se toplo prir poroča cenjenim naročnikom
Cee konkurenčne I Postrežba točnat
  Telefo SL 8177 -------
S&rsoiavi: SKrisptrcolonkUe JCfublfana — ftelefon št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
£aslnlk: Josip Verlič
Ljubljana
^J!igr** SDunajskd Cesta 33 Mintnlnt voJk.
ttam«**'« Ute 1S40 CmM a« mpelego
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohiitvo«
pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl
mizarstvo
Ljubljana Cegnarjeva ulica It. 4*
Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga svete praiene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko
industrijsko d.d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.