r/i. stemiRa.                                                      v Liubiiau. i dubibiicr. zi. luma igia.                                                        alvi. ieio.
|||^|» ^^^fl ^^^V  ^H ^^^fl ^L^i ^^^V ^^L^^L ^^L       ^L^h ^K^^L J&BL «UV JS^^m ^t
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:                      v upravništvu prejeman:
*elo leto.......K 24—     ćelo leto.......K  22 —
pol leta......   .    9 12*—     pol leta........   11 —
ćetrt leta     ••••..    .    6—      četrt leta *.••...    .    550
na mesec    •   *••«.    .   2'—      na mesec    ..••..    »    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Iredntthro j Snmllo*a ulltti it 9 (v prttHčju levo,) telefon ftt Si.
Uhata viak daa sveter Isvzemil nedelfe in prasaike.
Inserati veljajo:   peterostopna  pefit  vrsta  za enkrat   po   *6 vin., za   dvakrat po 14 vin., z& trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo mročnine, reklamacije, inserati Ltd,
to je administrativne stvarL
———   Posamema fttevttka veli« 10 vtaarfev.   ———
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna ti*kaimau telefon ftt 99.
.Slovenski Narod' velja po pošti:                  • ^?
za Avstro-Ogrsko:                                             za Nemčljo:
ćelo leto.......K 25—      ćelo leto ...              .    -    K 30*—
?°! ,lc.ta,  ".......]2'TL        za Ameriko in vse druge dežele:
ćetrt leta     .•••••    m   6*oO                                                  6
na mesec    .«••••    ,   2 30     ćelo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. DpravuiAtvo (spodaj, dvorišče levo). Rnaflova ulica *t 5, telefon št 85.
„Bog in Bolgari!"
Klicati smo svoj čas slišali: Bog in Hrvati! in vedeli smo. da to govori hrvatski ekskluzivist. Pozna Boga in z njim Hrvata, vse drugo mu je tule; mrzek mu je zlasti Srb.
Klicati smo svoj Čas slišali: Bog in Srbi!« in vedeli smo, da to govori srski ekskluzivist. Pozna Boga in z njim Srba. vse drugo mu je taje; mrzek mu je zlasti Hrvat, mrzek pa tuđi Bolgar.
Dandanes se ta pompozna fraza med dobrimi Hrvati in Srbi ne sliši več; umaknila se je hrvatsko-srb-skemu edinstvu.
Dobro, da se je to zgodilo. Pre-prečena utegne biti s tem katastrofa enega dela tega naroda, katastrofa, kakor je pravkar doletela nesrečne Boigare.
Bolgare je uničila visoka samo-zavest separatistienega gesla: »Bog in Bolgari!«
Bolgari so veljali za trezne ljudi, za dobre organizatorje in za dobro organizirano ljudstvo. Nekaki balkanski Cehi so nam bili. drugim pa so se zdeli morda balkanski Slovenci.
biavospevi pokvarjajo človeka in ga sfepe. da ne vidi samega sebe v pravi perspektivi. Precenjevati se začne. Tista prevzetnost se pojavi, kl so jo Grki imenovali hvbris. Za nio priđe vselej Nemezis. ki reducira vse na pravo mero in ustvari zopet harmonijo delov-
Srbohrvati so se mnogokomu v primeri z Bolgari zdeli pomehkužen, neorganiziran, sentimentalnosti in irazarn vdan narod.
Vnanje mnenje, povzdigovanje Bolgarske in poniževanje Srbske, je pri nas večinoma poteklo iz nemških vi rov.
Mi Slovenci se zadnja desetietja silno zavedamo samih sebe — pa ne proti Nemcem, ampak proti ostalim Jugoslovanom. zlasti proti Hrvatom, ki se z njimi naravno — spričo ge-ografskega položaja — najlažje pri-merjamo. Vidimo samo svoje vrline, ne pa tuđi svojih slabosti. Ponašamo se — evo nas Bolgare: — s svojo na-videzno treznostjo, ki ne trpi niti vina, niti fraze, s svojo gospodarsko organizacijo,  s   solidno    delavnostjo
preprostih siojev. Ćutimo se poklica-ne in jim dajemo nauke, rnorda ćelo »lekcije«. »Kulturni iniperializem, se je nekoć reklo, ker državnega ne moremo izvajati; drugi bi rekli, da je to teženje po hegemoniji.
Bolgare je zadela nagia usoda; nepričakovana je bila in pomešala je račune vseni, ki so verjeli bolj po žeijah nego sodili po spoznanju. Bolgare same bo težka škoda iztrezrila, jih potegnila iz pijane samozavesti in jih naučila, spoznavati samega sebe. Pa sele težka lastna škoda!
Naj se nam Slovencem ne zgodi tako! Ne čakajmo kaiastrof, ki bi nas
sele izučile! Ne smemo precenjevati samih sebe v razmerju z ostalimi Ju-goslovani. pred vsem z najbližnjimi Hrvati — trdi bodimo in neomajni le proti nemškim in italijanskim sose-dom! Priznajmo si vso težo svojega obstanka in uvidevajrno, da imamo pomen in bodočnost edinole v intimni zvezi z vsem ostalim Jugoslovan-stvom.
Intimna zveza z ostalim Jugo-slovanstvom!
Bolgarska in Srbska sta bili državi, dasi ena nekoliko večja od druge, vendar nekako državi enake vrste; Bolgarska država je bila večja, a srbskesra nartKla je več. Trajno taka organizma ništa mogla biti dri^g poleg drugesa. Moral je priti hip. ki odloči. komu gre prvo mesto. In pri-šel je! Prišlo ie do spopada; Bolgar-ska ne bo uničena, ker io ščitijo razni diplomatski oziri tretjih faktorjev, a ponižana bo.
Ta vojska ni čudež; ta vojska ie marveč naraven poiav; ucinek je psihološko - socijoloskih izrodkov.
Dva ne moreta biti enaka in ena-kopravna in enakomočna, kjer se 5?re za isti predmet in isto podrocje. Dva > bogova . to je nesmisel sam v sebi. Vselej je eden vrgel drugega-
Naši desperatni »junaki% ki bi radi bili izkliučno samoslovenski separatisti, a ne morejo tega r,a glas povedati. ker jih čas prehiteva in ker je njih mise! »crna«, govore v tej sili o ravnopravnih jugoslovanskih na-rodih". t. j., Slovenci in 'irvati in Srbi in Bolgari naj bodo c' ugi poleg drugih povsem enakopra\ ni in ena-komočni.
Ta misel ostane na pr- irju, imamo skunna bivališča in del^ma skup-
no upravo in čisto sorodne jezike; ako se pri tem lomimo v posebne individualnosti, se radi onih — skupnih ^Macedonij« brž skregamo
>Bratomornim vojnam- %se na-prej izognemo le, ako smatramo vsa-ki vse naše ozemlje, vse jugoslovan-ske dežele in »narode- za svoje, tako, da nam je vse eno, kateri izmed nas gospodari tu, kateri tam. To je, jugoslovanska zveza < mora biti globlja, nego je biia vnanja, papirnata prve balkanske zveze.
Ako bo pa zveza tako intimna — rekel bi, taka, kakor med možem in ženo. ki irnata skupno posest, a lo-čen delokrog — potem bo smešno, se upirati naravnim procesom, na prim. polaganega iezikovnega izenačenja. Mi Slovenci borno čim hitreje in čim močneje prejemali hrvatsko-srbski jezik, a Srbohrvati bodo v svojo "literaturo prejeli tuđi našo. Doslej je bilo tako: Mi se nismo brigaji za srbo-lirvatski jezik, a Hrvato-brbi ne za našojiteraturo.
Ziveli smo kot ravnopravni Ju-goslovani« drugi poleg drugih — indiferentno do drugih, ako ne v bojfl z njimi. Restotrariada, »tuđi jugo^ slovanska- , je prazna fraza, ki ne more dobiti nikoli življenske vse-bine.
Kdor govori nsaJmo: »Bog in Slovenci I« pa naperi to besedo proti Hrvatski (ne proti Nemški), ta govori glupo besedo.
2al, da nas tega mora učiti sele nesreća bolgarska, ki so io zarnan iz-kusali zadržat\ možje kakor Oešov, Bobčev in Todorov, ti srbsko- in slo-vanofili.         _________
Ustavni preobrat na ČešHem.
Včerajšnja uradna »Wiener Zei-tung< objavlja cesarske patente, s katerimi se ustanavlja posebna upravna komisija za kraljesto Češko in s katerimi se suspendira deželna samouprava na nedoločen čas. Vse panoge javne uprave na Českern, ki so bile dozdaj ohranjene pred centralizmom in ki jih je dozdaj obladovala avtonomna većina češka, so za ne-dogledno dobo v rokah dunaiske vlade. Par državnih uradnikov je pre-vzelo vso moč izvoljenih ljudskih zastopnikov v kraljestvu češkem, na
čelu jim klerikalen veleposestnik, ki je bil vedno slepo orodje v rokah vlade.
Vlada, ki je sedaj na krmilu, je zopet dokazala, da ne more več iz-hajati z zakonitimi sredstvi, vsled česar je apelirala na avtoriteto kro-ne, da v njenem imenu napravi red na Ceškem. Vlada pravi, da je bila prisiljena k temu koraku. S tein pa vlada le priznava, da je zamudila storiti svojo dolžnost. Dolžnost vlade je bila, da pravočasno energično na-stopi proti nemški frivolni obstrukci-ji, njena dolžnost je bila. da pravočasno vse potrebno ukrcne, da resi deželo pred konkurzorn. Vlada pa ni niti z mazincem ganila, temveč je mirno gledala, kako Neinci s svojo frivolno obstrukcijo nišo onemogo-čili samo delovanja českega dežel-nega zbora, temveč tuđi delovanja deželnega odbora, s čemer so bili kar najbolj oškodovani najvitalnejši interesi češke dežele. In če uposte-vamo, kako so razne avstriiske vlade nastopale proti obstrukciji v dr-žavnem zboru, tedai moramo pač strmeti. da je sedania Stiirgkhova vlada žrtvovala nemški obstrukciii ćelo — ustavo. Toda gre za nernško obstrukcijo. za obstrukcijo privilegi-ranega naroda, kateremu je pri nas vse dovolieno in kateremu se žrtvu-jejo tuđi najvitalnejši interesi ene ćele dežele.
Grof Stiirgkh pač misli, da ie rešil Češko s tem, da je dal osmini uradnikom pravico, da pobirajo za dvajset milijonov več davkov. Toda moti se, če to misli in če upa s tem drakoničnim sredstvom, da je su-spendiral deželno samoupravo, iz-boljsati položaj v deželi. Pred ban-kerotom, ki bi pomer.ial evropski skandal, bo pač rešil češko deželo, sicer pa bo vse tako ostalo, kakor je bilo, oziroma se bo deioma še poslab-Šalo. Nemci že sedaj naznanjajo, da bodo v tem noveni deželnem zboru toliko časa obstruirali, dckler se ne bodo izpolnile njihove »upravičene zr.hteve^.Če pa Čehov ni niti finarsč-na kriza pripravila do tega. da bi iz-polnili »upravičene zahteve« Nem-cev. se prav gotovo tuđi sedaj ne bodo upognili, ker pač nemške zahteve nišo — upravičene. In posledica tega je, da raztnere na Češkem toliko časa ne bodo ozdravele. dokier se telo
naše države ne ozdravi pri glavi, dokier ne dobimo na krmilo vlade, ki bo enako upoštevala upravičene želje vseh narodov.
In tako smo srečno prijadrali do tega, da imamo kornisarijat na Hr-vaškem, komisijo na Češkem. Če ho-čemo s tem imponirai v inozemstvu, se pač motimo.
*                              ♦      ■:.■; x: \    *»■
Ražen cesarskega patenta o na-daljcvanju deželne uprave češkega kraljesiva,objavlja AViener Zeitung« tuđi statut deželne upravne komisije za kraljestvo Češko in pa člane te upravne komisije. Za predsednika je imenovan tajni svetnik, namestnik predsednika državnega sodisča Adal-bert grof Schonborn; za člane pa so imenovani: dvorni svetnik Adolf Stitzenberger, dvorni svetnik Karei Spora, višji finančni svetnik Otomar K v e c h; namestni-ški svetnik Rudoli Widimsky, namestniški svetnik Kazimir P r e-c e c li t e 1, namestiijški svetnik Otokar P ii c h 1, namestniški svetnik Karnil Len dečke in namestniški svetnik Karei Dostrasil; za na-mestniKe pa: visji finančni svetnik Jožef H a w 1 e n a, okrajni glavar Leopold Prusa, okrajni glavar Karei M a 1 k o v s k y in namestniški tajnik Jožef S c h w a r z.
MQwna uojno no ErilHonu.
Velesila zlezle pred Turčijo pod klop.
Prizor za bogove je, kako je ziezla vsa slavna evropska diplomacija pred Turčijo pod klop. Turčija se norčuje iz velesil. kakor se hoče, te sicer razglašaio po časopisju, da ne puste Odrina Turčiji, da bi ga ji pa hotele vzeti, o tem ni nikjer govora. Turčija med tem slepari po Evropi, kar se da. Najširšim krogom je znano, da je tursko regularno vojaštvo prekoračilo mejo strre Bolgarske, Turčija pravi, da so to storile le iregularne čete. Ćela Evropa ve, da je dala turska vlada svoji vojski povelje, da naj zasede ćelo Trakijo, sedaj slepari Turčija s trditvijo, da je zapo •
LISTEK.
Dolga paka.
M. O a r d e n h i r e.
(Dalje.)
Nisem imel časa, da bi ugovar-jal temu njegovemu naziranju, kaiti vrata so se odpria in vstopil je na~ povedani obiskovalec.
Bil je brhek, mlad mož, star kakšnih enoindvajset let. Oblećen je bil v elegantno, brezhibno obleko. Njegov nastop je pričah da je spadal med boljšo družbo. Njegov obraz je bil odkrit in prikupljiv. koža rdečka-sta, tupatam je imei par peg. Zaprl je vrata z odločnostjo, iz katere se je lahko sklepalo, da je samozavesten. Stopil ie sredi sobe ter se odkril.
*Kateri izmed gospodov ie mr. Conners?« je vljudno vprašal.
Moj prijatelj je pokimal ter se s tem predstavi!.
»Vi ste bili, kakor vidim, tako prijazni, da ste čakali name .. .«
Mladi mož se je z zanimanjem oziral po sobi. Conners ga je oštro in z nekakim začudenjem opazoval. Gotovo si je drugače predstavljat obiskovalca.
»Jaz ne poznam nenavadnih ur,^ je pripomnil Conners ter s tem opo-zoril obiskovalca naše.    »Toda mi-
' dva sva pričakovala obisk. in ^zdi se mi, da ste vi tišti, ki je naznanil svoj obisk. Če je tako, prosim sedite. Tu je moj prijatelj . . . še nimam časti, poznati vaše ime . . .«
»Ne,« je odgovoril mladi mož ter sedel na stol. ki mu ga je Conners ponudi], »moje ime je tuđi brezpo-membno pri vsej zadevi. Sicer pa se imenujem Charles Vining. Moj oče živi v Bostonu in je glavni lastnik neke tvornice v Lovvellu, ki sem io Drei zastopal v Londonu in kojo zdaj zastopam tu. Pa sem vas ob-iskal, mr. Conners, to se je zgodilo na željo miss liortense Maitland. Ta je rekla, da boste vi to uvideli. L)o-ločiia je to uro, ker je vedela, da sem bil namenjen iti v gledališče, predno je ona pisala. Pričakoval sem, da pridem v kak poizvedovalni zavod; vidim pa, da sem se zmotil.«
>Ne poznam miss Maitland,« je odgovoril  Conners.
»To vidim, kajti tuđi miss Maitland je vas smatrala za detektiva, inogoče tuđi za duhovnika- To sta vendar pokliča, na katera smo se obrnili v svoji stiski,<' je pripomnil mladi mož ter se nasmejal, kakor da bi se hotel oprostiti.
»Čeprav nisem niti duhovnik, niti pravnik, niti detektiv po pokliču,^ je rekel Conners ter se tuđi na-smehnil, »so marsikateri Ijudje uvideli, da je boljše, obrniti se namc. Kaj mi hoćete povedati?«
Dolga je zgodba in tako nejasna, da se natihoma ves čas vprašu-jem, zakaj sem tu,« je odgovoril Vi-jnng, ki je postal zelo resen. »Miss Maitland je hči doktorja Henrvja Maitlanda, ki je ustanovil Maitland — sanatorij, ter iznašel in izdelovui Maitlandove pilule. Rodbina je ob-stojala ražen njega še iz njegove so-proge. ene hčere in dveh sinov. Miss Hortenza je bila najstarejši otrok; zdaj je stara dvajset let. Neka gotova mrs. Parton je bila prej odgojiteljica v tej niši; ta še zdaj občuje v rodbini, in njej je Hortenza danes zjuiraj nekoliko zaupala o naših te-zavali. Mrs. Parton je potem rekla, da ste ji vi enkrat pomagali in da ste zelo spretni ter vajeni. razreše-vati take temne zadeve. Prosila je tiortenzo, naj se obrne na vas, in jo je končno pripravila do tega, da je končno v resnici to storila. Ponudila se je tuđi, da spremi osebno Horten-zo ,•; vam, toda uboga deklica je faktično bolna. Poudarjali so tuđi, da ne sniem napram vam omeniti de-narne^a vprašanja, ker ste v tem oziru zelo občutljivi — vsled tega sem inislil, da ste duhovnik. 2enske pa se ne razumejo na take posle, in ne morem si misliti, da bi jim pre-ostajalo toliko časa, da bi se bavile z zadevami drugih ljudi. Navadno ima ćlovek dovolj opraviti s svojimi lastnirm zadevami. In tako sem hotel pripomniti, da vam je, če bi šio za
denar, na razpolaganje vsaka vsota, ki bi jo potrebovali ali zahtevali.«
»Vsekako je prijetno, če se kaj takega sliši,< je odgovoril Conners. »In zdaj mi povejte. zakaj pravza-I,r3v gre?«
^Gre za to — da je moje življenje v nevarnosti.« se je glasil odgovor mlađega moža. »Jaz nisem že po naravi strahopetec in tuđi zdaj so moji živci še v dobrem stanju. Toda vendar ni nič kaj zabavno, Če mora človek vedno misliti, da ima nekdo namen. spraviti ga s tega sveta.«
»In kdo  ogroža vaše  življenje.^
Vining je skomizgnil z rameni.
»Ne smejte se, če vam povem, d.i ne vem tega,« je odgovoril, »in navzlic temu sem prepričan o nevarnosti.^
Natančno sem si ogledal moža, vendar pa nisem mogel ničesar zapaziti, iz česar bi mogel sklepati, da je umobolen. Vprasujoče sem pogle-dal Connersa. Ta pa je gledal tako, da nisem mogel uganiti njegovih misli.
»Boljše bi bilo, če bi mi pove-dali ves slučaj od začetka,« je rekel: »Potrpežljivo vas bom poslušal. Poznam mrs. Parton in rad se spominjani tega, da sem pomagal tej dami. Povejte mi vse!«
»Jaz sam ne poznam popolnoma težkoč, v katerih se nahajamo; če bi to bilo, bi morda ne sedel tukaj,« je rekel mladi mož z   energičnim gla-
som. » toda zapleteni smo v čudno tisodo. Ko si je doktor Maitland pri-dobil zelo veliko premoženje, je opu-sill svoj posel in je živel deioma tukaj, delorna na svojem posestvu v \Vestehestru. Nekaj časa je rodbina tuđi potovala po Evropi, in pri tem sem jih popolnoma slučajno spoznal v Londonu. Vzljubil sem miss Hor-tei:zo in jo še danes ljubim! Ko so se Maitlandovi vrnili v Ameriko, sem epustil zastopstvo v Londonu ter prosil svojega očeta, naj mi poveri tukcijšnje zastopstvo. Tuđi mi smo piemcžni,« je skromno pripomnil, -naše premoženje je skoraj tako ve- • liko kakor premoženje Maitlandovih. A'oje nagnenje do miss Hortenze je vsa rodbina odkrito odobravala; postal <?em domač v hiši in so me smatrali že kakor člana rodbine. Popolnoma sva bila srečna; radostno sem p«*ičakoval trenotka, ko postane Ilonenza moja žena. Pred seboj sem vkfcl svojo bodočnost jasno in solnč-no, dokier se ni zgodila ta nesreća. Najprvo sem opazil, da se je Hor-tenza izpremenila. Vedel sem, da me
tuđi ona ljubi, toda kar naenkrat je bilo, kakor da bi se me začela bati. Njeno obnašanje je bilo kakor vreme. En dan me je iskreno pozdravila, dru^i dan se je bala, da sem bil poleg nje. Vedno pa je bila dobra na-prani meni. Nato je umri njen oče, vsled česar bi tuđi ona kmalu umrla.«   .-                  (Dalje prih.)
Stran 2                                                                                                   .SLOVENSKI NAROD", dne 28. Juliji 1913.                                                                                                171 štev.
vedala svoji vojski, da naj se ustavi ori Odrinu.
In velesile vpijejo: Me nočemo, nočemo! ne povedo pa, da hočejo pregnati Turčijo. Na konferenci v Londonu govore o financijalnih re-presalijah napram Turčiji, kakor bi hoteli Turčijo strašiti z bav - bavom, ne vedo pa, da ie Turčija toliko moderna, da na take strahove ne verja-me. Če zapro Turčiji denarni trg, dobi Turčija vendar lahko skrivaj še vedno potrebni denar. S takimi grož-njami tedaj velesile ne bodo ničesar drugega dosegle, kakor da se blamirajo. Demonstracije brodovja pred Carigradom pa se velesile boje — kakor Turek Rusa. Ker pa bi se utegnil Turek Rusa oreveč ustrašiti, če bi ta položil svoj prst na Arme-nijo, seveda niti v Rimu, niti na Du-naju, ali v Berlinu ne bi bili zadovoljni, če bi se to zgodilo.
Turčija pa se smeje v pest in se norčuje iz neodločnosti velesil. V di-plomatičnih delavnicah pilijo in me-rijo besede, vihajo nosove in si ližejo prste, turski Enver pa sedi v Odrinu in si kuha svojo kavo. In skuhal je Turčiji prav dobro kavo. Očitno diplomati vendar ne smejo pripoznati, da so doživeli fiasko, sedaj bi bilo še prezgodai, podariti Turčiji Odrin, zato ji ponujajo sedaj diplomati »rekti-fikacijo« meje Enos - Midia, z drugi-mi besedami se to pravi, da prizna-vajo velesile, da nimajo moči, prisiliti Turčijo, da upošteva njih sklepe. S takim mešetarenjem delajo diplomati sami sebi največjo sramoto.
♦              *
*
Prodiranje  Turkov.
>Tanin« poroča, da so turske Čete zasedle vse pokrajine do stare bolgarske meje- Kapitan Rešid, sin maršala Fuad paše, je bii pri zasle-dovanju Bolgarov severno od Odrina ubit.
K zasedenju Mustafe Paše (Svilena) poročajo iz Odrina še sledeče: Turska konjenica je maloštevilne bolgarske čete po krvavem napadu pognala v beg ter zasedla mesto, kjer so Turki vplenili 70 (!) topov.
Zelo neverjetno je. da bi bili mogli Turki vzeti Bolgarom tako množino topov, ker je popolnoma gotovo, da so Bolgari vzeli vse porab-ne topove s seboj na srbska in grška bojišča.
Iz Sofije poročaio. da so Turki vdrli v okrai Kizol Agač ter zasedli, moreč in požigajoč kraje Konstanti-novo, Sobudžak. Vakuf in Dervent. Kraje Gadžilovo, Srem in Urombegli so Turki požgali. Vse prebivalstvo je zbežalo.
Iz Odrina poroča »Lokalanzei-ger« še sledeče: Vse bolgarske voia-ške in civilne oblasti so zapustile Odrin v najvecji naglici. Vojaki so vzeli s seboj vse. kar se je le dalo premakniti. skladišča in mostove pa so pognali v zrak. Na čelu turske vojske so prispeli v Odrin beduinski konjeniki pod vodstvom Enver bega in Hursid paše. Tuđi Izet paša je že dospel v Odrin, ravnotako fiadži Adil beg, novoimenovani odrinski vali.
Tursko vrhovno poveljništvo je izdalo na vojsko povelje, da turski vojaki ne smejo streljati na noben način na grške čete.
Iz Carigrada poročaio, da je pri-refalo občinstvo sultanu povodom njegove običajne vožnje k selamliku patrijotične ovacije. Turski listi pri-povedujejo, da je sultan izjavil, da je pripravljen prodati kronske drago-cenosti, če bi denarno vprašanje ogrožalo akcije armade. Vlada pripravlja poziv na Turke, da naj pod-pirajo vlado pri njeni patrijotični na-logi. Najbrže bo iskala Turčija np-tranje posojilo.
♦ Konference.
Kakor poročajo iz Londona, Je vDailv Telegraph« predlagal, da se naj vrši kljub vsem težkočam poga-janje o premirju v Nišu, konferenca o preliminarnem miru pa v Bukare-šti. Iz Aten poročajo, da odpotuje tuđi grški ministrski predsednik Veni-selos v Bukarešto. Odpotoval je že v Solun, kjer se sestane z grškim kraljem Konstantinom, iz Soluna pa se napoti direktno v Bukarešto.
V Rimu sicer ne verjamejo vestern o premirju v Nišu, vendar z vso rezervo priznavajo, da bi Italija sporazumno z Avstrijo pozdravila tako rešitev. O pogojih Srbije in Grške ni znanega nič gotovega, ker obe vla-d iskrhno prikrivata svoje namene, vendar pa nišo utihnile vesti, da zali te v a Srbija pristanišne ob Egejskem morju. Možnost praktične rešitve tega vprasanja pa se po rimskih za« trdilih še ni pokazala, tako da sma-trajo srbski predlog v Rimu le bolj zst abstraktno idejo.
Kakor smo že poročali, so srbski, grški in crnogorski delegati že zapustili Belgrad ter se vkrcali na podonavski parnik. V Bukarešto do-spo delegati v ponedeljek. Tam se sestanejo z bolgarskimi   odposianci.
Iz uradnega srbskega viri se poroča, da so bili imenovani za pogajanla v Bukarešti kot srbski zastopniki sle-deći možje: Ministrski predsednik Pasić, bivši srbski poslanik v Sofiji Spalajković in srbski poslanik v Đu-karešti Mistić; kot voiaška delegata se udeležita pogajanj polkovnlka v generalnem štabu Smiljanoc in Kala-fatović, poleg tega odpotujeta še 2 ministerijalna tajnika. Ministrskega predsednika bo nadomestoval za Ča« sa njegove eventualne odsotnosti fi-nančni minister Paču.
*              •
Konferenca veleposlanikov.
Sir Edvard Grey hoče iti začetkom avgusta na dopust. In ker hoče imeti sir Edvard Grey svoj dopust, ne more konferenca veleposlanikov delj delovati, kakor samo do začetka avgusta. Konferenca upa, da se bodo veleposlaniki tekom prihodnjega te-dna zedinili glede albanskega statuta in da bodo potem lahko Šli na leto-višča. Glede začetka meje pri rtu Stvlos so se veleposlaniki že zedinili, glede meje v notranjosti dežele ob-stojajo še diference. Ce se konferenca tekom prihodnjega tedna glede te meje ne bo zedinila, se bo veleposla-niška konferenca razšla in posamez-ne velesile bodo imele zopet proste
roke.
*              *
Rusija hoče  Turčijo prisiliti, da odneha.
Car je poklical ruskega zunanje-ga ministra Sazonova k sebi, da mu je poročal o zunanjem položaju in o korakih, ki jih hoče storiti z ozirom na novi položaj.
Poročali smo že, da se stališče velesil in Rusije prav bistveno razli-kujeta. Veleposlaniki nameravajo svojim vladam, kakor poroča londonski Reuterjev urad. zopet predlagati, da naj v noti, — ali v kolektivni noti, ali ne, še ni znano, — da naj velesile porto zopet opozore na sklep velesil. da hočejo pripomoći določe-ni meji Enos - Midia do veljave. Da-siravno se je govorilo neobvezno tuđi o demonstraciji vojnega brodovja in o drugih sredstvih. s katerimi bi se dalo pritisniti na Turčijo, vendar ni prišlo do kakega sklepa. Gotovi diplomati so mnenja. da bo zadosto-val financijalen pritisk. Stališče Rusije se zaradi njenih posebnih intere-sov razlikuje od stališča drugih dr-žav. Rusija izjavlja. da pod nobenim pogojem ne pripusti zopetnega tur-škega gospodstva v pokrajinah, iz katerih so bili Turki pregnani. Rusija bi morala tedaj podvzeti akcijo, katere cilj hi bil, prisiliti Turčijo, da umakne svoje čete.
Ruski poslanik v Londonu grof Benkendorff je dobil predvčeraj-šniim od svoje vlade instrukcije, da naj na vsak način zahteva na konferenci veleposlanikov demonstracijo vojnega brodovia, če Turčija ne ustavi svojega prodiranja. Zasedenje Armenije oficijalno še ni bilo predlaga-no, vendar se ne taji, da obstoja tak namen.
»Dai!y News« poročaio iz Londona, da bi sledila okupaciji Armenije s strani Rusije okupacija sandžaka (?) novopazarskega s strani Av-stro - Ogrske.
* Prodiranje Srbov.
Kakor poroča srbski tiskovni urad, so pričele srbske čete po za-vzetju Bjelogradčika s cerniraniem Vidina ob Donavi. Bolgarske čete generala Kutinčeva se baje že vda-jajo. Poročali smo tuđi že o vesti ro-munskega lista »Minerve«,da so Srbi ujeli generala Kutinčeva. Iz Belgra-da pa poročajo. da so srbske čete sele v petek pričele oblegati Vidin- Mo-čvirni teren otežkoča operacije iz-redno. Vsi okopi se takoj naberejo vode, vendar mislijo Srbi. da se trd-njava ne bo dolgo držala. Vest o ujetju Kutinčeva tedaj ne more biti resnična.
Glasom uradnega srbskega po-rnčila o srb. Čete končale z obko-litvijo Vidina. V boju pri Godevarni-ku dne 20. julija je bil neki srbski pol-kovnik ranjen v bok. Srbska ambu-lanca ga ni mogla takoj odnesti. Med tem so pridrveli Bolgari ter polkov-nika zabodli. Polkovnik je bil pove-ljeval pred Odrinom en srbski polk, in sicer ob strani 8. bolgarske divizije.
Iz Sofije poročajo, da so operacije na ćeli crti v soboto mirovale. Pri Vlasin so baje Srbi poskusili pri-četi z ofenzivo, z namenom, zopet prekoračiti mejo, bolgarska artilerija pa jih je pognala nazaj. Glasom zadnjih poročil posebnega bolgarskega oddelka pred bolgarsko fronto pri Kočani, so imeli baje Srbi in Crnogorci pri napadu dne 23. julija strahovite izgube. Na crti kakih 800 kora-kov, je obležalo pred desnim krilom 5.50 in pred levim krilom 1240 voja-kov, med njimi 8 čstnikov. Za temi pozicijami je ves teren naravnost posut z mrtvimL Ce se vzame nor-
malno rtzmeiic med mrtvbni in ra-njenimi, je ranjenih gotovo več tisoč vojakov, iz česar sledi baje, da so doživeli zavezniki pri Kočani krvav poraz.
Iz Sofije poročajo nadalje tuđi, da so poskusili Grki pri Pečovu ofenzivo, da so jih pa Bolgari krvavo za-vrnili.
Nezanesljiva Grška.
Iz Petrograda prihaja senzacijo-nalna vest, da vzbuja postopanje Grške v zadnjem času v ruskih dipio-niatičnih krogih prav resne skrbi. Ruski diplomatični krogi izjavljajo, aa glavno delo sedaj ni v Carigradu, marveč v Atenah. Skoraj gotovo je namreč, da bi se Grška zvezala ćelo s Turčijo proti Srbiji.
Štajersko.
Skiicanje štajerskega deželnega zbora. Graški dnevniki potrjujejo porobilo >»Slov. Naroda«, da se sedaj le premotriva, ali bi kazalo sklicati nu-jen štajerski deželni zbor ali ne — dalje pa še vodilni deželnozborski krogi s tem vprašanjem nišo prišli, kar istotako kot »Slov. Narod« kon-statirata »Volksblatt« in »Tagblatt«. Poročilo »Tagespošte«, da se bo sklical deželni zbor koncem avgusla, je bilo prenagljeno.
Poroka. Poročila sta se danes g. dr. Tone G o s a k , odvetnik v Ptuju in gdč. Emica Mahoričeva isto-tam. Iskreno čestitamo!
Koncert  »Vranske Vile«,    ki se
je vršil včeraj na Vranskem, je vspel nad vse pričakovanje krasno. Udeležba je bila velika, saj so prihi-teli na to prireditev gostje iz bližnje in daljne okolice: Iz Celja, Žalca, Braslovč, Mozirja, Trojan itd. Pev-ski zbor, obstoječ iz približno dvaj-set dam in prav toliko gospodov, je rešil svojo nalogo prav častno. Pozornost je vzbujal tenorist solo-pe-vec. Vojaška godba se ni posebno odlikovala. Za razrneroma visoko vsoto, ki jo je dobila, bi se od nje pač lahko zahtevalo nekoliko več. Kak^r smo že omenili, je bila udeležba prav številna, toda pogrešalo se je kmeč-kih slojev. Zdi se nam, da bi ne bi'o odveč malo več — demokratizma.
Iz Celja. Te dni smo v >Slov. Narodu« suho poročali, da so sklenili naši magistratovci prekrstiti Krožno cesto od kolodvora do Graške ceste na čast nemškonacijonalnemu huj-skaču Roseggerju »Roseggerjev ring«. No in razni mali in veliki nem-ški listi so nam silno zamerili, da smo imenovali krojača in poeta Ro-seggerja »nemško - nacijonalnega hujskača.<f Iz te zamere zveni oči-tanje, da ljudje, ki pišejo v »Slov. Narodu«, ne morejo ceniti Rosegger-ja kot pisatelja in umetnika in ga sploh ne poznajo. No, sramota bi ne bila za Slovenca nobena, če bi ne po-znal Roseggerja in njegove hialske in jokelske filozofije iz zgornještajer-skih hribov. Izgubil bi ne bil s tem ničesar in očitati bi se mu resnično ne smelo, da ni izobražen. Pisec teh vrst pa slučajno pozna Roseggerja in zlasti njegov »iieimgarten«, kjer piše Rosegger skoraj redno o Čehih in Slovencih (ti so mu sploh le »vindi-Še«-) tako umazane storije, da nič ne zaostajajo za »kulturonosnimi« listi, kakor je »vahtarica« ali »marburge-rica«. Taki ordinarni spisi pa ne ka-žejo nič posebne naobrazbe niti posebnega umetniškega okusa in se nji-hovega očeta ne sme drugače imenovati kot hujskača. Da za Celje nima Rosegger nič večjih zaslug kot znani Čiktinče, to bo pa menda ćelo celjskim Nemcem jasno in prekrstitev Krožne ceste je imela torej edino namen, dražiti Slovence. A tuđi tega namena naši rnestni očetje nišo dosegli. Zaradi nas lahko ćelo imenuje-jo kako ulico po Viljemu Oechsu. Mogoče tam zunaj kje na Otoku po-leg Rakuscheve ceste, da ostane žlahta skupaj.
Požarna bramba v Gotovljah izreka vsem, ki so pripomogli h kras-nemu moralnemu in sijajnemu gmot-nemu uspehu (blizu 800 K čistega preostanka) slavnosti o priliki njene desetletnice in blagoslavljenja nove-ga skladišča. Zahvaljujemo g. župnika, da je blagoslovil skladišČe; zahvaljujemo bratska društva iz Arje vaši, Dolenje vaši, Družmirja, Ga-berja, Levca, Polzele, Žalca, da so se odzvala našemu povabilu; imenoma zahvaljujemo Zvezinega načelnika, g. dr. Bergmanna, da je osebno vodil nastop požarnih bramb; zahvaljujemo vse druge cenjene goste, ki so ne oziraje se na vreme, prihiteli v našo sredo; zahvaljujemo vse cenjene do-brotnike, ki so darovali oziroma pri-spevali za šotore in srečolov; imenoma zahvaljujemo gospe Kunši-čevo, Steinerjevo in Nara k s o v o ter gdč. Zottelnovo, ki so nam z vso Ijubeznivostjo priskočile na pomoč v šotorih; zahva-
ljujemo tuđi vse domačinke in doma-čine za njih sodeiovanje, pomoć in sopomoč; končno zahvaljujemo Še one, ki nišo mogli priti, a so bili v duhu z nami.
Desetletnica požarne brambe v Gotovljah in blagoslovljenje njensga novega skladišča dne 20. julija t. 1. Strašna nevihta, ki je drevila ta po-poldan preko ćele Savinske doline, ni mogla razbiti naše slavnosti. Msd bliskom in gromom se je vršilo blagoslovljenje skladišča. še je grmelo, ko je nastopil slavnostni govornik, a jenjala je nevihta, spored se je vršil v najkrasnejšem redu. Živahno vr-venje je nastalo na slavnostnem prostoru, ki ga je ploha malo poprej oropala vsega zunanjega okrasa, pri-hajali so novi gostje, krasno ljudsko razveseljevanje je prišlo v polni tek. Namen ljudske slavnosti bodi ljudstvo vzgajati. Smelo trdimc, da je ta slavnost svoj vzgojni namen dosegla v veliki meri. Nišo ostale brez vtiska plameneče besede slavnostnega govornika: »Ljubezen bratska je, da prihitiš bližnjiku na pomoč, kadar mu ogenj uničuje dom. Še drug ogen nas ugonablja, ogen, ki je temboij ne-varen, ker prihaja zahrbtno: v mi-slih imam ogenj sovraštva, ogenj zavisti, ogenj nesloge. Tega pogubo-nosnega ognja je preveč v Slovencih, preveč v naših slovanskih bra-tih. Pogled na južne naše brate za-temneva mi oko. Bratoljubje bodi naše geslo! V bratoljubju druži nas današnje slavlje.« Gmotni uspeh urire-ditve je bil, naravnost sijajen, prese-netljiv. Čujte in strmite! Cistega do-bička v korist požarne brambe in s tem bližnjemu v pomoč bo ostalo blizo 800 K beri: osemsto hron! Sa-vinčani, mi smo mi!
V Petrovčah pri Žalcu se vrše dne 7. in 8. avgusta občinbke volitve, na kar posebno opozarjarro svoje somišljenike.
Iz Vranskega. Za župana našega narodnega trga je bil zneva izvoljen g. Karei S c h w e n t n e r . ki opravlja to častno službo že lepo vi sto let v splošno zadovoijnost trzanov. Še na mnoga leta!
Iz Vranskega. Na pošti se vidi samo nemški napis. To je neumestno in docela nepotrebno politiziranje c. kr. pošte v našem popolnoma sloven-skem trgu. Kajti drugega namsna kot izzivati in dražiti ta samo nemški napis ne more imeti. Občino in pošt-ne oblasti odločno pozivamo, da ta skandal čim preje odstranijo.
Savinska podružnica S. P. D. je
imela v soboto zvečer v celjskem Narodnem domu svoj redni letni obč-ni zbor. O delovanju te najmočnejše in najvažnejše podružnice S. P. D. na Štajerskem je podal obširno poročilo podružnični načelnik, nadučitelj Fr. K o c b e k iz Gornjega grada. (To poročilo priobčimo v eni izmed pri-hodnjih številk. Op. ur.) Iz natančno in vestno sestavljenega blagajniške-ga poročila posnemamo, da je imela podružnica v. 1. 1912 4676 K M v dohodkov in 4420 K 98 v izdatkov; čistega premože ima 19.345 K. Proračun za 1. 1913. izkazuje primanj-kljaja 725 K in je zato nujno potrebno, da pristopajo podružnici novi člani in se spominjamo tega preko-ristnega društva tuđi pri raznih pri-reditvah. Na predlog dr. E. Kalana je izrekel občni zbor naducitelju Kocbeku za njegovo požrtvoval-no in marljivo delo v podružnici posebno zahvalo. O delovanju celjske-ga odseka je poročal dr. Milko Hra-šovec; odsek je nabral v Celju 52 članov, priredil 16 zletov na bližnje in daljne gore, ki se jih je udeležilo skupno 274 oseb. Hausenbichlerjeva koča je imela minulo leto 216 obi-skovalcev, največ Slovencev; Nem-cev je bilo komaj en ducat. (Kako »kulturtragersko« se obnašajo nemški zletniki v koči, je poročal ravno te dni »Slov. Narod«. To je za celjske Švabe, ki nas imajo vedno za »nekulturne«, silno značilno! O tej nemški »kulturi« bi bilo treba pisati v »vahtarici«, ljuba gg. dr. Jabor-negg in dr. Ambrožič!) Pri Hausen-bichlerjevi koči bo treba nekaj po-pravil in pa naprava vodnjaka. Na predlog naduČitelja Kocbeka se sklene imenovati malo obednico v Frischaufovem domu umrleniu prof. Štiftarju na čast »Štiftarjevo sobo«. Po razgovoru o raznih internih društvenih zadevah je bil lepo obi-skani občni zbor zaključen.
Iz Središča. (Vprašanje na odbor za Flegeričev spomenik.) Kako da se je zatekel tajnik A. Ko s i s svojim spisom o Fle-geriču v mariborsko »Stražo«? Ali se bo nazadnje tiskala knjižica o Fiegeriču v taisti mariborski klerikalni tiskarni, iz katere izhajajo na nas Središčane vedno najbolj podli napadi? Stvar je napravila tod slab vtisk in prosimo pojasnila.«
Iz Radogone poročajo, da so bile izročene dne 21. julija telefonske centrale v Cmureku, Obrajni in Rad-goni prometu. Do konca teza meseca
bodo izročene tuđi prometu telefonske centrale v Radincih, Križevcih in v Ljutomeru.
Drobne novice. S n e g je nalc-taval, kakor poročajo dne 25. julija iz Konjic, isti dan po Pohorju. Na neka-terih višjih vrhovih ga je padlo toliko, da so ga opazili z dolin. Seveda je v nekaterih urah zginil. — I z Slovenjgradca poročajo: 24. in 25. julija so potoki po Mislinjski dolini vsled nalivov silno narastii. Po poljih je napravilo deževje veliko škodo. Severno od Slovenjgradca ie grozila povodenj, ker je hotel potok pretrgati jezove. — V S t. 11 j u p r i S p i 1 f e 1 d u hočejo postaviti nemški Sudmarkini naseljenci svojo cer-kev. — Cvetlični dan na Južni železnici se priredi dne 2. in 3. avgusta. Kakor znano, so se izrekli slovenski železničarji proti tej pri-reditvi, na kar opozarjamo še enkrat naše občinstvo.
Koroško.
Detomorilka. V okolici Kruske-ga mosta je zakopala 171etna dekia posestnika Dulnika svojega novoro-jenega otroka v kup sena, kjer se ie otrok zadušil. Ko so deklo prijeii, kje ima otroka, je sama povedala, kam ga je djala, toda bilo je že prepozno. Otrok je bil že mrtev. Mater so za-prli.
Primorsko.
Iz poštne službe. Poštni oficijali Al. Delkin, Jernej Doli nar Ferd. K a 1 i s t e r , Martin Dob-n i k , Silvij P o 1 a k , Em. S c h i f e-r e r v Trstu, Franc Zore, Janez čarnik v Opatiji in Jakob B o -ž i č v Gorici so imenovani za višje oficijale, asistenti KarelP ečenko, Peter Povšič, Al. Schmidt, Juri Ribar, Jos. S o s i č , Er. Z a-lateo, H. de Baseggio, Franc S c h r a m v Trstu, Ivan Florjan-č i č v Pulju, B. B o b i č v Opatiji in O. R o v i s v Pazinu pa so postali oficijali.
Goriške deželnozborske volitve. Jutri, dne 29. julija bo velepomemben dan za goriško deželo. Viši se namreč ožja volitev rned naprednimi sa-mostojnimi  kandidati  in med    kleri-kalnimi novostrujarji.    Boj bo    hud, kajti novostrujarji napenjajo vse sile, da bi prodrli in saj nekoliko popravili blamažo, ki so jo doživeli pri prvi volitvi. Vendar kakor vse kaže, ne bodo dosegli svojega uspeha in v.-č bodo   podjarmili   dežele   rimskemu klerikalizmu. Ljudstvo je uvidelo r<o-gubonosno klerikalno delo, navduše-no je od dosedanjih uspehov in vneto za svoje  samostojne napredne  kandidate in bo volilo v kmečkih okrajih goriškega     glavarstva     samostojne kandidate:  Fran Furlani,   župan v Prvačini, Jos. K 1 a n j š č e k , podžupan v Oslavju in Fran G o r j u r>, župan v Kanalu, v tolminskem okra-ju pa Frana M i k 1 a v i č a, župana v Kobaridu in   Antona   M i k u ž a, posestnika pri Sv. Luciji. Nemški listi že zopet vedo, da borno pomagali starostrujarji naprednim   kandidatom. Koliko je na tem resnice ni znano, bržkotne pa bo stvar ista, kot je bila pri prvih volitvah, kjer so Nem-ci in klerikalci trdili, da je bil   skle-njen   kompromis    med    klerikalnimi starostrujarji in med naprednjaki   in da naprednjaki ne bodo stavili kandidatov v   tolminskem   okraju.   Ta vest se je izkazala za popolnoma ne-resnično. Seveda je starostrujarjem, ki oficijelno ne pridejo v poštev, prosto, da volijo po svojem prepričanju in če bodo volili, novostrujarjev biž-kotne ne bodo volili. — Boj gre sedaj proti novostrujarjem, ki so naj-bolj nevarni za deželo, za slovenske interese. Ako bi se zgodilo, da bi jutri zmagali klerikalci    novostrujarji, potem bi imeli oni 7 poslancev, ki bi se zvezali z laškimi klerikalci in vse skupaj bi vodil prost dr. Faidutti. ki ki je sicer rojen Slovenec, pobegnil pa je za ceno slave v laški tabor. In to bi bil najhujši udarec za Slovence in  za  slovenske    interese na    Go-riškem. Taka zveza bi bila škodljiva in pogubonosna.    Zato    je    dolžnost vseh Slovencev v omenjenih volilnih okrajih, da volijo samostojne   neodvisne napredne in res slovenske kandidate. Poglejmo nekoliko klerikalne kandidate.  O b 1 j u b e k je odpadnik napredne stranke, ki mu je pomagala do županskega stoička.    Mož se    je prevzel in je prišel končno v klerikalni tabor novostrujarjev. Odpadnik je in od takega človeka na Slovenci pričakujejo dobro pošteno deio    za Slovence. Poleg tega se mu maje že tuđi županski stolček. Župnik Roje je zagrizen fanatik, rimski suženj in vse prej kot zaveden Slovenec. Primorski listi pa pravijo, da bi dobili Slovenci, Če bi bil izvoljen Roje gluhe-ga poslanca. Res je    namreč, da   je Roje zelo gluh. In tako bi lahko po-vedaii marsikai čednega o klerika!-
171- Itev-_________________________________________________       .SLOVENSKI NAROD', dne 28. julija 1913.                                                                                                Stran 3.
aih kandidatih, ki naj bi zastopali slovenske interese v deželi. Zato bo-dite Slovenci oprezni in volite vsi svoje samostojne napredne kandidate.
»Narodni Listy« pišeio o gori-ških deželnozborskih volitvah slede-če: Na Ooriškem so volili 24. t. m. kmečke občine. V teh volitvah se je jasno pokazal razkol med ondotnimi slovenskimi klerikalci. Slovenski klerikalci na Goriškem so imeli do zdaj svoje samostojno vodstvu, po-potaoma neodvisno od Kranjske Šu-steršičeve »Ljudske stranke«, ki v poslednih letih ni vladala samo vse kranjske kmečke občine, teinveč tuđi slovenske kraje na Stajcrskem in Koroškem. Na Goriškem je koman-diral klerikalce dr. Gregorčič in ni s svojim brezobzirnim nezakonitim zatiranjem slovenskih liberalcev rrav nič zaostajal za Šusteršičevo stranko. Dokazal je to s tem, da je jal v zadnjem deželnem zooru raz-veljaviti poslanske mandate slovenskih liberalcev samo zaradi tega, ker nišo hoteli priznavati klerikalne nad-vlade. Toda dr. Gregorčič ni hotel priznavati nad seboj vrhovnega po-veljstva dr. Šusteršiča in zato so na-rravili iz Ljubljane proti njemu na Ooriškem zaroto, iz katere se je na-rodila novo klerikalna stranka, ki je • ri letošnjih volitvah v kmečki kurili postavila povsod proti Gregorčiče-Ivim kandidatom svoje kandidate in srečno takoj pri prvi volitvi takoj porazila vse staroklerikalce z dr. Gre--orčičem vred.« Tako piše ugleden in merodajen češki list, ki je objekti-ven, ki se vrlo zanima za Slovence in ki želi Slovencem kot svojim bra-| tom res pravi uspeh. Torej Slovenci zavedajte se tuđi vi vaših dolžnosti, ostanite zvesti sebi in svojemu narodu in volite samostojne napredne kandidate.
Velika umetniška slika. Hrva-ški slikar Vlaho Bukovac je dovršil krasno veliko sliko, katero je naro-čila hrvaška vlada za zagrebško uni-verzitetno knjižnico. Slika je 11 m dolga in 5 m visoka in predstavlja razvoj hrvaške kulture. Na sliki so med črugimi v čeznaravni velikosti naslikani Gundulić. Marulić, Zrinski, Drašković, Getaldič, Bosković. Gaj, Strossmaver. Mazuranić, Kukulje-vić, Senoa. Lisinski, Vraz, Prerado-vić. Rački in drugi. Slika je dovršeno umetniško delo, umetniška dragoce-nost in    se prišteva    med    največje
slike.
Aretacija. V Tržiču so zaprli 17-ietnega Stefana Mozaniča iz Kopra. ker je okradel svojega tovariša za okroglo 150 K in je izvršil se več drugih tatvin in goljufij.
Nesreća v vojaškem kopališeu. V vojaškem kopališču v Trstu je uto-nil 241etni pešec 4. bos.-herc. pešpol-ka Aleks Kundačina.
Reska kriza. Odpor laske kamo-re proti vladi je ostal nespremenjen. Pred nekaj dnevi je bil spreiet v av-dijenci Dri ministrskem predsedniku grofu Tiszi poslanec dr. Anton Vio ml. Grof Tisza mu je izjavil, da bi bi! pripravljen odrediti občinske volitve, če se Italijani ne upirajo dosedaj izvršenim korakom vlade. Dr. Vio je ;ziavil ministrskemu predsedniku, da je to nemogoče.
Kongres slou. narodnih strohounih organizacij.
I         Oklic, ki se je priobčil v časopi-
sih in ki se je poslal tuđi na društva, da se naj skliče kongres slovenskih strokovnih organizacij je našel po vsej slov. domovini obilo odmeva. Fovsod čutijo potrebo takega kongresa ter delujeio, da se izvrši čim lepše. Pripravljalni odbor je vzrado-ščen radi velikega zanimanja, ki je zavladalo za ta kongres ter se je s podvojeno močjo resno prijel dela in danes lahko mirno izjavi, priprave za kongres so v toliko uspele, da je zagotovljeno, da se bo vršil kongres. Prosimo vse rodoljube, ki jim je mar boljša bodočnost naroda, da agitirajo za čim večjo udeležbo na kongresu.
Zlasti pa prosimo vsa slovenska strokovna društva, da razvijejo med svojimi elani živahno agitacijo za čim večjo udeležbo. Predsedniki dru-štev sklicite takoj odbornike k seji, na kateri se posvetujte, kako bi se naj vzbudilo med društveniki čim več zanimanja za kongres, ter izvolite zastopnike, ki naj društvo zasto-Dajo na kongresu. Sklicujte društve-ae sesUnke in shode, na katerih se naj razpravlja o kongresu, agitira za ćim večjo udeležbo, se pripravljajo event. predlogi itd.
Za  udeležnike  kongresa  se  bodo oskrbela po možnosti brezplačna Prenoćišta in prosimo, da se čim prej gnjavi, kdor se hoče udeležiti.  Pri-I   Javiti se je    pri    »Narodni    Socialni I Zvezi* x Ljubljani v Narodnem do-
mu ali pa pri predsednikih posamez-nih društev.
Za udeležnike kongresa se izdajo posebne izkaznice, brez katerih vstop ne bo dovoljen. Vsakemu siov. strokovnemu društvu se da brez-plačno poljubno število izkaznic na razpolago, da jih razda tištim svojim članom, ki se oglase za nje. Društva zglasite se za izkaznice in najpozne-je do 10. avgusta predložite seznam (imenoma) društvenikov, katerirn ste jih dali.
Pri prijavah je razločno oponmi-ti, če se dotičnik udeleži    kungresa (15., 16. avgusta) ali le manitestaci] siiega shoda in veselice 16. avgusta.
Na delo tedaj z izobrazbo za na-preack naroda.
Dnevne vesti.
-f Blamiran deželni odbor. Znano je, da je deželni odbornik dr. Pe-gan odredil, naj se ob priliki katoli-škega shoda v Ljubljani razobesijo na deželnem dvorcu tuđi zastave nekdanjih kranjskih deželnih stanov — zlato - modro - rdeče, utemelju-joč to svojo odredbo s tem, da je se-danji deželni odbor »naslednik — nekdanjih kranjskih deželnih stanov« in da je kot tak naravnost vezan in dolžan, da razobesi na deželnem dvorcu tuđi zlato - modre - rdeče zastavi- Naš list je deželnega odbornika in jurista dr. Pegana poučil, da deželni odbor ni in ne more biti nasled-nik nekdanjih kranjskih deželnih stanov, — kar bi pač dr. Pegan, ako bi tuđi ne bil jurist, moral vedeti, — ter obenem tuđi dokazal, da bi bila naravnost sramota, ako bi se na deželnem dvorcu raz^besila zastava tistih deželnih stanov, katerim je moralo slovensko ljudstvo stoletja in stolet-ja robovati in tlačaniti. To naše do-kazovanje je deželnemu odborniku dr. Peganu tako zaprlo sapo, da si ni upal reagirati niti z besedico. Mož je zlezel, kakor s korobačem nagnan pes pod klop. Da pa bo njegova blamaža se tem večja, je pripravljalni odbor katoliškega shoda priobčil preteklo soboto v »Slovencu« to - le no-tico: »Pripravljalni odbor katoliškega shoda se je obrnil do deželnega odbora z željo, da bi povodom katoliškega shoda dal okrasiti dežeini dvorec s cesarskimi (crno - žoltimi) in deželnimi (belo - modro - rdeči-mi) zastavami. Od poučene strani iz-vemo, da se bo želji pripravijalnega odbora drage volje ugodilo.« Deželni odbor z dr. Peganom vred je torej blamiran do kosti. Radovedni smo, kdo bo sedaj plačal tište ogromne zlato - modro - rdeče zastave, ki jih je dr. Pegan že naročil. Edino pravilno bi bilo, da bi jih plačal dr. Pegan iz svojega lastnega žepa!
-r- Klerikalec — mož - beseda. 2e v soboto smo poročali, da so se klerikalni odborniki pritožili proti sklepu občinskega sveta liublanske-ga, s katerim se je dovolilo 6000 K za podporo potrebnim mestnim učiteljem. Obenem se je sklenilo, naj podpore iz te glavnice razdeljuje ma-gistratni gremij, v katerem so za-stopane vse stranke- Ko se je v ob-činskem svetu o tej stvari razprav-Ijalo, je občinski odbornik R. Pusto-slemšek vzkliknil: »Saj se bodo k j-rikalci tuđi proti temu sklepu prito>-ž\\\.« Na ta vzklika ie vodja klerikalne delegacije dr. Zajec reagiral doslovno s temi besedami: »Ne, /Haj pa se ne borno pritožili, saj se bo o podporah sklepalo v gremiju!« In klerikalci so ostali mož-beseda ter vložili v soboto pritožbo proti onim bornim 6000 kronam! In ta brez-vestna banda si je drznila poslati županu dr. Ivan Tavčarju pismo, v katerem pravi dobesedno: »Proti sklepu občinskega sveta glede podpore učiteljstvu (6000 K) smo vložili ugovor na deželni odbor, ker ne vemo, kako se bo denar razdelil. Prosimo vas vljudno, da nam blagovoli-te pojasniti, kako hočete izpeljjati ta sklep ...« Će suho konstatiramo, da je občinski svet izrecno izročil raz-delitev podpor potrebnim učiteljem magistratnemu gremiju, v katerem so zastopane vse stranke (klerikalci po svojih odbornikih L i 11 e g u, Kre-g a r j u in Š t e f e t u), in da župan z ozironi na ta sklep absolutno ne more vedeti, kako bo gremij razdelil denar, potem se pač mora spoznati klerikalna hinavščina, nagajivost in zioba v vsi njeni nagoti! Takšno po-stopanje klerikalcev mora v vsakem poštenem in dostojnem človeku vzbuditi samo brezmejen stud in gnus.
+ Ožje volitve   na   Goriškem.
Jutri se vrše v kmečkih občinah v goriškem in tolrninjskem okraju na Ooriškem ožje volitve med napredni-mi neodvisnimi kandidati in klerikal-nimi novostrujarji.Kolikor se da sklepati iz pisave starostrujarske »Gorice«, je prišlo med neodvisnimi elementi in starostrujarji do kompromisa. »Gorica« namreč sklepa dva svoja članka s stavki:   »Goričani   smo
gmotno in duševno dovolj trdni, da si • svojo usodo odločujemo sami, za Breceljeve muhe bo pa vedno pripravljena cunja... Da bi kdo sramo-til in blatil naše najboljše može, tega pa Goričani absolutno ne pustimo in borno tem novostrujarskem kokoda-karjem pokazali pot, ki pelje naravnost na Kranjsko.« Na drugem mestu piše »Gorica«, priobčujoč izid volitev v kmetskih občinah: »Volilci, v to-rek pa govorite vi!« Na prvem mestu med domačimi vestmi pa priobčuje »Gorica« tole notico: »Kandidature v slovenskem veleposestvu. Kakor smo poizvedeli, je bil sestanek vele-posestnikov dne 17. t. m. le informa-tivnega značaja, na katerem se je tuđi razmotrivalo vprašanje kandida-tur; toda kandidature, objavljene v nekaterih listih, nišo nikakor še definitivne, temveč se bo o tem končno sklepalo še le po volitvah v ostalih volilnih skupinah.« Kdor zna čitati med vrstami, bo vedel, kaj pome-njajo te izjave »Gorice«.
-f-    Prostovoljno gasilno društvo
v Spodnji Šiski obhaja v nedeljo, dne 3. avgusta svojo 251etnico. Dolga je ta doba, doba človekoljubnega dela. Ne rnoremo tu našteti vseh onih slu-čajev, ko je to društvo prihitelo na pomoč trpečim sočlovekom ter re-ševalonjihovoživljenjein imetje. Zlata bi bila knjiga, v katero bi to gasilno društvo lahko zapisalo dokaze svojega požrtvovalnega človekoljubnega dela. Ni človeka, ki nosi še človeško srce v sebi, da bi ne prizna-val tega delovanja, vendar pa to delo ni našlo milosti pred našimi klerikalci, ki hočejo tuđi humanitarno delo politizirati. Imamo v Šiški človeka, ki hoče v tem zmilsu resiti človeko-liutino delovanje nepoHtičnih gasil-skih društev. Ta človek se imenuje Lavtižar in je nadučitelj v Spodnji Siški. In po naših mislih bi bilo pač konsekventno, da tak človek prostovoljno izstopi iz društva, kateremu ne priznava pravice do eksistence-Ce pa tega ne stori, naj društvo dokumentira svoje edino pravo nazira-nje o nepristranskem človekoljub-nem delovanju s tem, da izbacne iz svoje srede človeka, ki hoče ćelo v strogo človekoljubnem delu ločiti — naprednjaka od klerikalca. Spodnja ^iška je napredna in gasilnemu društvu, ki noče slediti nečlovokljubne-mu stremljenju kakega Lavtižarja, ni treba žalovati po podpori, ki je ne dobi vsled strankarstva klerikalne većine v deželnem odboru. Napredni spodnješišenski občani znajo ceniti delovanje gasilnega društva in bodo prav gotovo iz lastnih sredstev na-domestili podporo. ki je deželni odbor na nasvet nadučitelja in člana tega gasilnega društva, Lavtižarja, noče dovoliti iz sredstev, ki so deželnemu odboru le zaupana. Spodnješišenski občani — ražen štirih ali petih klerikalcev — poznajo svojo dolžnost na-pram gasilnemu društvu in bodo to dokazali s tem, da bodo povodom 251etnice gmotno tako podprli to društvo, da bo prav lahko iznaialo brez klerikalne milosti. Apeliramo vsled tega na vse občane spodnješišenske, pa tuđi na zavedne Ljuhljančane In okoličane, katerirn je to društvo pre-mnogokrat prihitelo na pomoč, naj pokažejo, da znajo boljše ceniti člo-vekoljubno delo nego klerikalci, ki imajo vedno polna usta krščanske ljubezni. Torej — na pomoč!
+ Nekdaj in sedaj. Vsakdo se bo še spominjal, kako divjo gonjo so v času aneksijske krize uprizorili netn-ški listi proti srhskemu kraljeviću Džordžu. Vsa mogoča zlodejstva so mu podtaknili, slikali so ga za krvo-ločnika ter ga proglašali za blaznega in perverznega. Od tega časa so potekla pičla štiri leta. Sedaj pa piše specijalni korespondent dunajske »Die Zeit« o istem princu: »Ranjeni vojaki in častniki. s katerimi sem govori! v bolgarski vojaški bolnišni-ci, so mi mnogo pripovedovali o junaštvu princa Džordža S puško v ro-ki se je boril na najbolj izpostavljenih mestih sredi najhujšega ognja. Ob strani polkovnega poveljnika je hladnokrvno vztrajal v najgostejši toči šrapnelov; konj, ki ga je jahal, mu je bil ustreljen pod telesom, ravnodušno je skočil na drugega ter vztrajal v bojni vrsti do zadnjega. Z navdušeniem pripovedujejo vojaki, kako požrtvovalno je princ skrbe! za ranjence, katere je reševal in no-sil iz bojne vrste,zastavljajoč pri tem svoje lastno življenje. V armadi kro-žijo najrazličnejše legende o brez-primernih junaštvih kraljevića Džor-dža, ki je postal poseben Ijubljenec vojakov.« — Tako piše sedaj o princu nemški list, ki ga je pred leti še proglašal za krvoločnega, perverznega slabiča. Isti princ pa se je sedaj izkazal za takega junaka, da so nemški listi primorani peti mu slavo. Kako se spreminjajo čaši in nazori nem-ških listov ž njimi!
+ Kongres slovanskih časnika-rjev, ki bi se letos imel vršiti v Kra-ljevem Gradcu, za letos odpade. Kie se bo vršil prihodnje leto, se še ne ve.
+   Ponesrečeni klerikalni shodi.
Poslanec Jare je imel napovedana dva shoda: v Muhaberju in v Novem mestu. Oba shoda sta se ponesrečila. Podrobneje poročamo o tem jutri, ker nam danes nedostaja prostora.
+ IZj finančne službe. Prestavlje-ni so: finančne straže nadrespicijent Ivan Lončar iz Novega mesta v Mokronog, nadrespicijent Ant. T u c iz Krškega v Novo mesto in respici-jent Fran K o g e j iz Mokronoga v Krško, vsi kot oddelkovodji. Dalje je prestavljen finančne straže paznik Ludovik O š t e r c iz Zatičine v Mokronog.
-\- Imenovanje- C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je imenovalo našega rojaka gosp. dr. Alfreda Šerka iz Cerknice za asistenta na psihiatrični kliniki dunajske uni-verze.
—  O nasledniku prof.dr.Štreklja. Iz Gradca se nam poroča: Filozofska fakulteta graške univerze je    poslala že pred dlje časa na učno    ministrstvo soglasno sprejet sklep, s katerim predlaga za izrednega profesorja slavistike   kot  naslednika   profesorju Štreklju na prvem mestu dr. Nachti-galla, na drugem mestu pa    dr. Ki-drica.      Predlagana slovenska znanstvenika tiskata ravnokar vsak več-je    znanstveno delo v novi  nemški Murkovi    seriji    slavističnih  mono-grafij.
—    Poziv   slovenskim zdravni-kom. Slovenski zdravniki, ki name-ravajo udeležiti    se    mednarodnega medicinskega   kongresa v Londonu, so vljudno naprošeni,   da   se   javilo podpisanemu   v   svrho     morebitne udeležbe na zborovanju    slovanske zdravniške zveze.     Ta zbor je letos v Londonu dne 6. avgusta.     Dr.   E. Dereani, Gorica   (oz. od 3. avgusta nadalje   London,   W.   C.   Areindel-hotel 8, Areindel Street.
—    Hrvatska gledališka družba vprizori v soboto, 2. avgusta, in v nedeljo 3. avgusta v hotelu »Tivoli« 2 predstavi. V soboto bodo predstavljali Nušićevo komedijo »2enožer<% v nedeljo pa »Dr. X., zdravnik za ženske bolezni«, ki jo je spisal isti pisa-telj. Upamo, da si občinstv^o ogleda ti dve predstavi.
—  Razpisana srednješolska   mesta. Od 18. do 24. julija so bili izdani stedeči razpisi:    Moderna filologija: Gmunden    (rlg. L. F. d. 1. avgusta), Maribor (r. D. F. 5. avgusta), Dunaj (Nadvojvode Rainer rlg. L. F. 4. avgusta). — Historična skupina:  Lito-mefice  (r. H.  31. julija).  Olomuc  (r. H. d. 7. avgusta).    —    Prirodopisna skpupina:  Brno (r- Ch. Ng. 4. avgusta). Gmunden (rlg. Ch. m. ni. 1. avgusta). — Matemat. skupina: Dunaj V. (g. M. NL. 15. avgusta). — Telo-vadba: Novi Jičin (r. T. 4. avgusta).
—  Risanje: Iglava (r. Z. 4. avgusta).
—  Suplenture: Ustje nad Labo (r. Z) in (r. T) do  10. avgusta. Praga (Ln. B. A. H. d. 15. avgusta). — Kratice in znaki kakor navadno.
—  Naravnost smešno je, za kak-šno slabo blago ijudje včasih izdajajo denar, prav kakor bi se ne dalo kupiti dobro blago, kakor je n. pr. Ko-linska kavna primes. Ta kavni prida-tek si je pridobil zaradi svoje izvrst-ne kakovosti ime najboljšega izdelka te vrste, in zato Kolinsko kavno primes vse naše gospodinje nairaje ku-pujejo.     Priporočamo jo nele kot iz-vrstno, temveč tuđi kot edino pristno domače blago te vrste. Pazite pri na-kupovanju   na   varstveno     znamko Sokol!
Iz Škofje Loke. K dopisu z dne 25. t m. v »Slov. Narodu« o tam-kajšnem kolodvoru se nam poroča z druge strani sledeče: Potujočemu občinstvu bo znano, da skrbi uprava železnic povsod za to, da je na kolo-dvorih na razpolago sveza pitna voda, katera se trudnemu človeku posebno v času hude vrocine dobro prileže. Izjema mora biti v tem oziru samo naš kolodvor, kajti pri nas ne dobiš vode, ako bi jo rad pil, čc bi jo tuđi z lučjo iskal. Vodnjak, ki stoji na onem prostoru, kamor se namera-va postaviti stranišča, bo že menda ćeli 2 leti zaklenjen, ne da bi se ga popravilo. Reklo se je, da se naliaja v njem takozvana živa nit. Res smo radovedni zakaj se vodnjaka ne popravi. Seveda g. načelniku mora vodo delavec nanositi, potujoče občin-stvo pa se naj krepča v bližnji go-stilni. Bo menda res bolje, da se postavi na mesto kjer je vodnjak — stranišče in borno morali biti zadovoljni, ker bo po novem vse bolj »apetitlih«, ko bo prijetno dišalo po bližnji okolici. Merodajnim krogom svetujemo, naj se pobrigajo nekoliko za vodnjak, ker vsakomur pač ni dano, da bi se okrepčal v gostilni. Upamo, da se te vrstice uvažujcjo, saj je vendar v interesu žel. uprave, *ia gre potujočemu občinstvu v vseh ozirih na roke.
Radeckega veteran. V Zalem logu pri 2eleznikih živi mož Jernej S p i k, rojen 1. 1832. Bil je vojak in je služil 8 let neprestano kot grena-ctir in ni b>* v celem službovanju nik-
dar kaznovan. Bojeval se je pod Ra-deckim 4 leta. Danes se nahaja mož v jako obupnem položaju. Moči so inu popolnoma odpovedale in njegova edina podpora je beraška palica, Podpore ne dobiva od nikoder. Za-torej bi bilo želeti, da bi se ga naša deželna vlada, ali kako veteranska društvo spomnilo in podarilo vrlemu boritelju zoper Italijane in Francoze kako podporo.Starček bo gotovo zelo hvaležen za izkazano mu dobroto.
Klerikalci v Ljubnu na Goreni-skem. V 147. številki »Slovenca« z dne 30. junija t. 1 sem bral lažnjivo vest, da je bil v nedeljo 22. junija pri županski volitvi za občino Ljubno enoglasno izvoljen klerikalec Lojze Cvenkel za župana. To pa ni res, ker je imela naša napredna stranka samo v Ljubnu, v občini, 14 glasov več. S klerikalci pa je glasovalo 30 Brezjanov, ki v Ljubnu plačujejo komaj 10 K davka vsi skupaj. Zato so zmagali klerikalci, pri tem je posebno pomagal županov golaš. Da se vidi, kako so nastopali, naj navedem le en primer. Posestnica Marija Si-vic je pooblastilo za volitev že od-dala svojemu sinu Francetu za napredno stranko. Zadnji dan pa sta prišla predsednik Čukov z Brezja in Tone Frelih. Rekla sta ji, da manjka na pooblastilu datum. Tako sta jo premotila in naredila pooblastilo v prid klerikalcev. Takih primerov je bilo več. Nerad delam klerikalnemu županu Cvenklu v vašem cenjenem listu reklamo. Dne 2. julija pa so me v Ljubnu tako počastili, da se jim moram javno zahvaliti. Imel sem tam opravka in sem bil z dvema tu-jirna gospodoma v gostilni župana Cvenkla. šli smo pa na vino, ne na golaš. Predstavljati se mi pač ni bilo treba, saj me je županov slavni brat Tone imenoval že pred več leti za generala liberalcev. Ne rečem, da bi se bil župan proti nam obnašal nedostojno. Toda, ko smo odhajali, nas je počastila višja klerikalna glava, županov brat Tone, z ogovorom in me imenoval penzionista. Ta Anton je čuden patron. Nosii je že štiri sorte uniform in si naposled zaslužil medaljo neuporabnosti. Bivši lajt-nant zdaj včasih gnoj »tura« in je že menda čisto pozabil lepih časov, ko se je postavljat s svetio sabljico. Vidite, preljubi kristjani, tako je de-gradiral bivši lajtnant mene od generala v penzionista, Morda je v svoji bistroumnosti mislil, da sem prišel k županu po pokojnino? Resnično, resnično vam povem: če bi ne bil že v tolikih političnih bitvah, bi se bil tega neusmiljenega degradiranja tako prestrašil, kakor župan Cvenkel takrat, ko sva bila na lovu in sem ustrelil ubogega zajca, ne morda čuka. Takrat se je hrabremu Lojzu iz-premenila barva njegovih hlač, kaj-pada znotraj. Jaz pa sem hvala Bogu že toliko utrjen, da me Tonetovo penzioniranje ne more spraviti v zadrego in se prav nič ne menim za njegovo nemilostno obsodbo in ostanem tuđi še vnaprej — general liberalcev.
Iz seje občinskega sveta v Novem mestu. Novomeški občinski svet je imel v soboto zvečer svojo redno sejo, ki je posebno zaradi drz-nega dopisa »Slov. Straže« in neke-ga ljubljanskega klerikalnega društva za varstvo vajencev tuđi za širšo javnost važna. Iz te seje posname-mo: Ker morajo mestni stražniki opravljati službo tuđi na kolodvoru, vsled česar je onemogočena služba nadzorovanja mestnih delavcev, se je najel posebni paznik proti dnevni plači po 2 K. Ker pa ćelo nekateri občinski odborniki proti tej odredbi godrnjajo, stavi župan vprašanje, ali naj se paznik odstrani ali se obdrži. Sklenilo se je, da poznik ostane. — Vlada je na podlagi ji predloženih načrtov dovolila zgradbo trotoarja, toda pogojno, da ostane cesta tuđi na mestu trotoarja državna last in da se morebitne poŠkodbe pri zgradbi po-pravijo od strani mestne občine. Tlak se mora v dobrem stanju vzdrževati, naprava stopi pod nadzorstvo vlad-nega inženirja. Sprejeto. — Župan poroča, da se je županstvo, oziroma starešinstvo udeležiio sprejema že-lezniškega ministra in konstatira, da ni res, kar se je v nekem listu pisalo, da bi bil župan ob isti priliki želez-niškega ministra pozdravil v imenu našega »vernega« slovenskega ljudstva, ampak da je le rabil izraz: »ce-sarju verno in vdano ljudstvo«. —• Pritožba Jakoba Pančiča radi plače-vanja štantnine od barake za prodajo kruha ob novomeškem predoru se odkloni, ker zakon zahteva, da mora vsak mestni posestnik za štantnino plaćati dnevno po 10 v. — Na vabilo društva Novomeški Sokol na udeležbo obč. odbora ob priliki 251etnice in zleta Zveze slovenskih Sokolov dne 10. avgusta se soglasno sklene, da se mestni občinski odbor te slavnosti korporativno udeleži in da prireditev te slavnosti tuđi sicer podpira. -^ Dopis deželnega odbora s podpisom
-Stran 4.                                                                                                 ,Sluv£N5m nakud\ one 25. juifja 191J>.                                                                                              171. štev.
dr. Lampe za prispevek k zidanju »VajeniŠkega doma« v Ljubljani, se po kratki debati zavrne, ker občinski svet nima nobenega jamstva, Če to društvo ne zasleduje tuđi svojega po-litičnega namena. — Vloga mestnih svetovalcev in odbornikov za posta-vitev Še ene svetilke »Heilophor« na križišču čest nasprott niše Ivan Fer-liČ se izroči v definitivno reŠitev po-licijskemu in gospodarskemu odseku. Istotako tuđi slična prošnja hišnih posestnikov na Florijanskem trgu. Pri tej priliki poda župan na posebni predlog obč. svetnika Brunerja pojasnilo glede finančne strani te nove razsvetljave. — Prošnji Adolfa Ei-senbarta in drugih za napravo nove lope za Čolne se ugodi. — Glede raz-širjenia deške ljudske sole iz IV. v V\ razrednico se občinski odbor priklopi sklepu krajnega mestnega šolske-ga sveta v tem smislu, da se ta picd-log za sedaj še odkloni. — Glede na-kupa poslopja stare gimnazije se po daljši debati sklene, da mestna obči-na ponovno stavi ponudbo na 10.000 kron. — Povodom premiranja konj v Novem mestu dne 20. avgusta se do-voli nagrada 200 K. — Potem sledi ćela vrsta pritožb zadevno vodan-ne, med katerimi je vzbujala splosno zanimanje pritožba Matko Maloviča. Mož ni hotel vodarine plaćati, zato so mu jo zaprli, on pa je vodovod pustil sam odpreti. Za to pot se mu njegovo kaznivo dejanje milostno odpusti. — Občinski svet sklene pri Vodniku naročiti križ za novo poko-pališče. — Župan predlaga, da se kanoniku Povšetu, ki je res duhovnik vsega spoštovanja vreden, ob njego-vem 601etnem mašniškem slavju od strani celega občinskega odbora čestita. Soglasno sprejeto. CTako tuđi napredni občinski zastop spoštuje duhovnike, ki so res duhovniki.) — Ob zaključku javne seje župan po-vabi ves občinski odbor na Jarčev shod v Rokodelskem domu. PjsL Jare namreč v listih obljubila, da poda *avtentične podatke« o obrtni soli ter o dolenjski železnici. Ker je občinski odbor v prvi vrsti interesi-ran. župan želi, da se občinsKi odbor tega shoda korporativno uđdeži. Soglasno sprejeto.
Kmetje, le tožarite se, dežela plača stroške! Pišejo nam: 2e en-krat smo imeli pri neki kazenski pravdi pred novomeškim sodiščem priliko pokazati, kam so klerikalci pripeljali nevedno ljudstvo s svojimi zlatimi obljubami. Zdaj pa imamo zopet iz afere, ki se je doigrala tuđi pred novomeškim sodiščem še lepšo priliko javnosti podati vzgled, ki je mogoč le pri nas na Kranjskem. Samo v svrho boljšega razumevanja naj prav na kratko omenimo pred-zgodovino tega slučaja. Koncem Dol. Straže je takozvana »Drča«. Svoj čas so po nji spuščali iz gozdnatega straškega vrha drva, od tod je nastalo in tuđi ostalo ime, ki pa ima ćanes že drug pomen. Tam so zdaj vinogradi in skozi enega pelje pot, ki ne pozna geometra in map. Takih potov je na kmetih povsod dovolj. V času, ko se za take stvari nišo bri-gali jo je eden napravih za njim so se je posluževali drugi, dokler je pot postala javna. Gospodar vinograda, po katerem pelje ta pot, je del te poti odkopal in da mu ne bodo hodili ravno čez sredo vinograda, jo je pre-stavil boli h kraju, prejšnji kos poti pa je vporabil za vinograd. Temu pa so se upirali dobri sosedje. Ker ni ne ena, ne druga stranka odjenjala, je prišlo kakor že dandanes pri kmetih navada, do tožbe. Skoro 2 leti se je vlekla pravda za pot, ki ni vredna 5 K. Vršili so se na lici mesta ogledi za ogledi, Ijudje so prisegali, in pili in kleli zdai na eno, zdaj na drugo stran. No, to se je vleklo semtertja od sodišča do sodisča. Zdaj pa je pravda dopravdana. Kakor se čuje, znašajo stroški le pravde blizo do 5000 K. Trpeti jih morajo tišti, ki so pravdo za niti 5 K vredno ped zemlje, povzročili. Ali dočim je bila pre-je taka baharija, jih je zdaj začelo skrbeti, kje dobiti denar za take čedne stroške. In kaj so si izmislili? Po dolgih posvetovaniih so prišli do sklepa, da imajo pri deželnem odboru strašno veliko denarja, vsaj se go-spodie dan za dnem vozarijo okrog po Dolenjskem in se pri tem povsod prav dobro imajo. Iz zasebnega žepa to gotovo ne gre, torej gre vse iz deželne blagajne. Če pa imajo go-spodje za svoje zasebne zabave toliko deželnega denarja na razpolago, zakaj bi ga ne imeli tuđi za kmeta. Kaj se bo deželi poznalo 5000 K. Tako so modrovali in imajo deloma prav. Se bolje, kakor da gospodje deželni denar zapravljajo po Črnom-lju in po Kandiji in bogve kod še dru-god, bi bilo, da ga zavržejo, da se bo kmet za prazne reci tožaril. Kakor izvemo, je šla deputacija k g. dežel-nemu glavarju in deželnemu finanč-nemu ministru, da ji odštejeta tisie tisočake za pravdarske stroške, Zdai   gre glas   po   pteCinski   fari;
Kmetje, le pravdajmo se, vsaj bo dežela plača li, če pravdo zgubimo. — Gospoda klerikalna, tako daleč ste že ubogega kmeta pripravili.
Iz Logatca nam pišejo: »Siov. Narode se je že večkrat bavil z go-stilničarjem Ambrožičem iz Gorenje vaši pri Logatcu. Pisali so že, kako mu je logaško okrajno sođišče itpu-stilo več nego 42 hektolitrov pona-rejenega vina na travnike, ker so bili merodajni krogi v Gradcu mnenja, da se omenjeno vino ne sme Lziiti v potok, ker je vino tako slabo, da bi poginile ribe v potoku. Posiancc (io-stinčar mu je obljubi!, da nm bo iz-posloval gostilniško koncesijo, toda vse prošnje so romale v — koš. Čudno pa je, da mu obrtna oblast oziro-ma okr. glavarstvo doveli vinotoč. Ne čudimo se, da se soseciui gcstilni-čarji pritožujejo, da jim đela veliko škodo, vsaj mu ni treba plačevati niti užitnine, niti deželne, niti občinske naklade. Poleg tega pa toči vino, ki se ga mora izlivati po — travnikih. Sicer mu bo pa že pomagala vsega-mogočna moč Gostinčarjeva, ki je tuđi bivšemu občinskemu slugi do-lenjelogaškemu pridobil koncesijo za gostilno, kjer imajo zdaj »bogomile* svoj direndaj.
Iz Sturije. Vipavskim vinorej-cem naznanjam: Dunajski vinski tr-govec g. Boschan, ki je pokupil preteklo leto po Doljnem in Zgornjem Vipavskem za preko 800.000 K mošta, mi je podpisanemu odgovoril, da cbišče zadnje dni avgusta t. 1. zopet VipavsrvO dolino in ako bodo cene nižje Kot na Ogrskem, se bo tukaj vstivil m pokupil še veČjo množino. Vse drugo, kar se govori, da že na-kupujem  mošt  zanj,  resnično.
V  št. Petru na Krasu je v soboto umrla    občespoštovana gospa Ivana Medica, po kateri žalujejo narodne obitelji Medica, Frole, Perne in Lav- ■ renčič. Pogreb je bil danes popoldne ob 5- uri. Pokojnici blag spomin!
V  mestni klavnici v Ljubljani so od 13. do 20. t. m. zaklali 54 volov, 6 bikov, 9 krav, 125 prašičev, 159 te-let,   51 koštrunov, 6 kozličev.    Vpe-ljali so 413 kg mesa. nadalje 1 zaklano goved, 1 prašica. 1 teleta.
Narodna obramba.
Družbi   sv. Cirila   in Metoda je
poslal g. Rado Meršek, učitelj pri Sv. Jakobu v Trstu zbirko štanjola, ki so jo darovali družbini učenci v 11. a in II. b razredu, pa 17 K 12 v posebno zbirko II. a razreda. — Gosp. Rud. Šegula, asist. j. ž. v Hrastniku je poslal 10 K 40 v, katere je nabral na gorski veselici celjske podružnice S. P. D. na Mrzlici v nedeljo 20. julija. — Gdč. Vera Mermolja, blagajničarka C. M. podružnice v Mirnu je poslala 14 K 80 v, zbirko o ob godu sv. Cirila in Metoda. Abiturijenti idrijske realke so darovali 113 K 29, vsoto je nakazal, g. abiturijent Jaroslav Šotole. Učenci 4. razreda ljudske sole v Dolu pri Hrastniku so nabrali rabljenih šotnih znamk, štanjola in pa 28 K 54 v. — Ptujska ž. C. M. podružnica je poslala glavni družbi 52 K kot zbirko za naš narodni praznik od vseh tistih Slovencev in Slovenk, ki zaradi kresa nišo mogli prti v na-jodno »davkarijo«.
Iz Cerkelj na Dolenjskem. Veselica, ki jo je priredila tuka;'na podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 20. t. m., je uspela vzlic raznim zaprekam jako zadovoljivo. Dasi je nagajal dež ćelo popoldne, prihitelo je na slavnost mnogo odličnih gostov iz Zagreba, KrŠkega, Brežic, Kostanjevice in drugod. Prihiteli pa so v Cerklje tuđi vrli Sokoli celega Posavskega okroŽja, katerim se je pridružilo nad 50 srbskih Sokolov iz Zagreba in Sokol »Kostanjevica-Sv. Križ«. Veličasten je bil njih pohod v vas in navdušeno jih je pozdravljala nebrojna množica domačinov in gostov. V imenu podružnice pozdravi! je ljube nam Sokole s prav prisrčnim in vznešenim nagovorom nje vrli in zavedni predsednik g. Al. Marinček, kateremu sta odgovarjala starosta Po-savskega okroŽja in pa starosta srbskih Sokolov. Nepopisen je utis, ki ga je napravil na vso zbrano množico navdušujoči in v srce segajoči govor tega vrlega brata Srba. In po ćeli vaši zaorili so gromoviti klici »Nazdar I« »Živeli Sokoli 1«. Na lično okrašenem veseličnem prostoru so takoj nastopili Sokoli v prostih vajah in na orodju. Posebno so ugajale dovršene vaje s palicami, katere so proizvajali brez-hibno in z eleganco srbski Sokoli. Za vsako točko telovadbe je prirejala množica gledalcev, posebno domaćini navdušene ovacije vrlim junakom. Po telovadbi se je razvila ob zvokih slavne rudniške godbe iz Trbovelj in pa fanfare srbskih Sokolov neprisiljena prosta zabava. Tu so se razlegale vesela pesmi, tam se je zabavalo občinostvo s koriandolijem in na telovadiSču pa so zarajali Srbi in dr. svoj narodni „kolo« itd. Le prehitro je napočil tre-nutek, ko smo se morali ločiti od premilih nam gostov,  klUoć jim n*j-
iskrenejio sahvalo in prisrčn* po- ] zdrave. Z veseljem moramo ftt ome-niti, da se je udeležilo veselice skoraj vse tukajšno obČinstvo, da ćelo fmtje in dekleta iz nasprotnega tabora, da se je izvršila vsa prireditev v najlep-šem redu, dostojno in brez vsake naj-manšje neprilike. Lepa slavnost ostane brezdvomno vsem v najlepšern spo-minu. Na gotovo, ostudno kliko pa se ne bodemo ozirali, saj se še njih lastni pristaši obračajo s studom od nje, ki kaže posebno s tem svoj lepi značaj, da mistificira napredne liste, v njih blati sama sebe in svojo lastno stranko.
Društvena naznanila.
Društvo   »Pravnik«   v Ljubljani
sklicuje svojo izredno glavno skup-ščino na ponedeljek, 11. avgusta ob 8. zvečer v lokalu »Zlatorog« (Go-sposka ulica št. 3) s sporedom: a) nagovor društvenega načelnika; b) prememba društvenih pravil glede na pravico ustanavljanja podružnic.
Odbor.
Šentjakobski semenj. Včeraj popoldne je priredilo marijivo šentja-kobsko napredno politično društvo veliko vrtno veselico na novootvor-jenem vrrtu g. Mohorča na nekdanji Oruberjevi, sedaj Nadvojvode Fride-rika cesti št. 3. Veselica je prav dobro uspela. Za zabavo so skrbeli razni paviljoni. Bil je tu srečolov, šotor za cvetlice, šotor za igrače in za suho robo. K plesu ti je igrala godba. Slaščičarna, vinski paviljon in paviljon za cvetlice so skrbeli za telesne potrebe. Zabava je bila zelo živahna in animirana na slavnostno okrašenem vrtu in po rebri za nišo, od koder se odpira zlasti lep razgled proti Fužinam. Društvo se je s hvalevredno marliivostjo potrudilo, da nudi obiskovalcem vse, kar mo-rejo poželeti. Zato pa je obČinstvo vztrajalo na prijaznem holmu tuci! ko je potegnil veter ter se je zdeio, da napravi deževje konec lepi prireditvi. Pozno na večer so se obiskovaici razšli. Med posetniki veselice so bila zastopana vsa politična društva Ljubljane in bližnje okolice po odličnih svojih članih in odbornikih, napredni občinski svetniki s podžupanom in dež. poslancem dr. Trilierjem na čelu, posetil je veselico tuđi dež. odbornik dr. Novak in mnogo, mnogo odličnih ljubljanskih rodbin. Poleg odbora pa gre v prvi vrsti hv?la dražestnim šentjakobskim gospem in gospodičnam, da je veselica tako lepo uspela in društvu v njegov ko-ristni namen prinesla brez dvoma prav lepih dohodkov.
Telovadno društvo Sokol v Škofji Loki priredi dne 31. avgusta t. 1. svojo običajno letno veselico, združeno z javno telovadbo. Bližnja bratska društva se prosijo, da se na ta dan po možnosti ozirajo.
Književnost.
—  »Veda«   ne  more iziti 1. avgusta,   pač pa iziđe prvega septembra.    Najbrže bo to dvojni    zvezek. Posebno opozarjamo na jugoslovan-sko anketo, ki bo prinašala ćelo vrsto odgovorov najodličnejsih slovenskih mož.
—  »Napredna Mise!«. 1. zvezek U. letnika ima sledečo zanimivo vse-bin'):   Mir. —   Slovanska   kriza.   — Potreba enotne    napredne   politične organizacije na Slovenskom. — Deset let v struju — Narodnost v soci-ološkeni pomenu. — Dijaška avtono-mija. —  Izbira pokliča. — Rusija kot prednja moč Slovanstva pa moderna Italija. — Srbsko - bolgarski spor. — Napreden  pozdrav iz   »Učiteljske ti-skarne«. — Bolgarski  akademiki  so odgovorili. — Zgled za naša obramh-na druStva. — Slaba duševna hrana. — Bcseda o naprednosti. — Kritična metla. — Iz uredništva.   —   Tekom prvega leta je  »Napredna Misel«  po svoji aktualni vsebini vzbudila mno-^o zaiiinianja in zasluži vsekako pozornost  in  podporo  naprednih    kro-gov.   ^Napredna  Misel«  je  napredna reviji in s svojo nizko ceno dokazuje, da je nesebično podjetje, ki  hoče služili   napredni    ideji    na    Slovenske m.
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišća v Novem mestu.
Učeni  žužemberškl   »kirurg« obsojen.
Po žužemberškem okraju ževeč let izvršuje svojo »zdravnisko« prakso Franc Zupančič, ki je sicer priprost kočar v Žužemberku.Ker pa se njegova praksa večkrat ponesreči, je bil zaradi nje že pred leti kazno-van. Pa to ga ni ustrašilo. Neženira-no je svojo prakso nadaljeval in čim dalje bolj slovel kot najbolj učeni »padar«. Letos pa ga je vendarle do-letela zopet smola. V žužemberškem
okraju si je neka ženska zlomila no- ' go. Poslali so po zdravnika na Toplice, ki je res prišel k ženi ter ji za prvo silo uravnal zlomljeno nogo, ob-enem pa naročil, naj se žena pusti prepeljati v bolnišnico, ako pa tega nače, naj se čez 6 dni zopet zglasi pri njem, ali sploh pri kakem zdrav-niku. Ker pa so se bali prevelikih stroškov, je žena poklicala učenega žužemberškega »padarja« k sebi. 1 a se je temu vabilu rade volje odzval, prišel na dom bolne žene, odstranil po zdravniku napravljeno obvezo, pa napravil drugo po svojem receptu. To je potem še večkrat ponavljal, ženo pa tuđi zagotavljal, da se on jako razume na tako kirurgijo. To je tuđi res, na tako kirurgijo se učeni padar dobro razume. Prevezal je namreč zlomljeno nogo pod prelo-rnom kosti, tako da je kost na tistem kraju, kjer je bila zlomljena in kjer je bila najbolj potrebna vesče obveze, bila prosta. Ta novi način Zupan-čičeve kirurgije je imel za posledico, da se je ženi zlomljena noga skraj-šala za* nekaj centimetrov in da se bo reva Sele zdaj morala podvreči operaciji ne tako »učenega« kirurga, kakor je žužemberški padar. Po mnonju praviti zdravnikov ta operacija ženi ne bo mnogo koristila, noga bo ostala trajno pohabljena in seveda krajša. Za te vrste kirurgije je izvedel državni pravdnik, ki je »učenega kirurga« iz Zužemberka postavil na zatožno klop, kjer je bil »učeni kirurg« obsojen na 1 mesec zapora in povrnitev stroškov v zne-sku 500 K. »Učeni kirurg« se je pa proti tej obsodbi pritožil na novo-meško okrožno sodišče, kjer mu pa tuđi nišo mogli drugega pomagati, kakor da so odškodninski zahtevek v znesku 500 K zavrnilt na civilno-pravno pot. kazen v enomeseČni za-por pa so tuđi v drugi instanci po-trdili.
Bazne stvori.
*  Kolera.  Uradr.o se poroča, da je izbruhnila   kolera v Solunu.   Vse osebe ki pridejo iz Soluna ali iz pri-stanišč   od Bospora do stare grške meje se morajo   podvreči v avstrij-skih    pristaniščih    zdravniški    pre-iskavi.    Tuđi   na Ogrskem se kljub vsem dementijem širi.   V Temešu je obolelo zopet več oseb za kolero. Ta bolezen se je pojavila tuđi v Komornu. V Zemunu so odredile zdravstvene oblasti    najstrožje odredbe glede omejitve kolere.    Promet z Belgra-dom je silno omejen in v Belgrad vo-zijo samo vozovi iz Budimpešte in še ti s posebnim trenom. V Zemunu ni dosedaj  še  nobenega slučaja kolere. Bolj nevarno pa je v Belgradu. Tam je obolelo glasom avstrijskih uradnih poročil za kolero čez 100 oseb.   Vsi bolniki so vojaki. ki so prišli z raznih bojišč. Izmed domačinov ni še nihče obolel. Izmed teh boinikov jih ic 41 umrlo, 31 so jih izpustili iz bolnišni-ce kot zdrave,   ostalim pa se stanje vedno boljša. Sicer so pa tuđi vesti o strašnem razširjenju v Belgradu in okolici    pretirane in ne odgovarjajo resnici. Pripeljali so res nekaj oku-ženih   vojakov,   ki so na sumu,   da imajo kolero,    toda   popolnoma nu-tančno bolezen še do sedaj ni dognana, dognano pa je, da ni prava azijska kolera.
*  Zrakoplovstvo.   Na   letalnem polju Johannistal   pri Berlinu se je dvignil letalec Hirt z enim gostom in je odplul v smeri proti Mannheimu, kjer se udeleži letalne tekme za da-rilo 15.000 mark.    Hirt je prispel v Mannheim v petih urah. — Pri Fran-kobrodu je padel v neki gozd zrakoplov konstrukteria    letalnih    strojev Sch&fferja. Schaffer je dobil smrtno-nevarne poškodbe, njegov monter aa je obležal na mestu mrtev.
*  U soda   usedomskega    župana. Usedomski  župan  Tromel,  ki  se je vrnil od franeoske tujske legije,    se nahaja sedaj v garinzij. bolnisnici v Saidi.  Pripeljali so ga v  bolnišnico, dasi je popolnoma zdrav in ne kaže nobenih znakov  bolezni.  Govori  se, da  bodo  župana    preiskali    nemški zdravniki  -  psihijatri,    nakar    bodo proglasili župana po kratki formalni preiskavi za nezmožnega za nadalj-no službo.
*   Velike   nesreče   na   Donavi. Iz Kremsa ob Donavi   poročajo,   da se je potopil tovorni    čoln    parnika Banhams. Čoln je bii obložen s so-dovi, ki so bili napolnjeni    z   oljem. Dognali so, da je utonilo 7 oseb in sicer krmar, njegova žena, tri hčerke en sin in en mornar. Trupel ponesre-čencev še nišo dobili, pač pa so ujeli nekaj sodov olja. —    Druga   velika nesreća se je zgodila pri Sv. Nikola-ju. Tam je trčil ob neko skalo velik čoln obložen z lesom. Dobil je veliko luknjo in se je v   kratkem   potopil. Utonilo je 6 oseb, rešil   se je   samo krmar z enim otrokom.
*  2alo6tna smrt zaročenke. Pra-porščak Karol pl. Billani - Pierron se je zaročil o Božicu s hčerko pokoj-nega vseučihščnega proiesorja Hele-
no pl. Limbekovo. Bilo Je pred dnevi, ko Je prišla zaročenka obiskat svojega zaročenca, ki stanuje pri svoji materi v Hietzingu 235 v IL nad-stropju. Med pogovorom se je poša-lila Limbekova, da bo skočila skozi okno. Pri tem je skočila k oknu in se je naslonila čez rob. Pri tem je izgubila ravnotežje in je padla na ulico. Prenesli so jo težko ranjeno nazaj v stanovanje, kjer je v kratkem umrla. *Slovanski banket v Petrogradu in balkanska vpraŠanja. Pred par dnevi se je vršil v Petrogradu ob ve-likanski udeležbi slovanski banket, ki je bil sklican v prvi vrsti zaradi ma-cedonskega vprašanja. Banketu je predsedoval Bašmakov, ki je stavil z odobravanjem sprejeto resolucijo, v kateri se nasvetuje zasedenje Darda-nel in Bospora s Crnomorskim bro-dovjem. Zajezi naj se vsako prodiranje Turkov. Med Bolgarsko, Srbijo in Grško naj se sklene takoj mir in sicer na podlagi zahtev, katere sta stavili Srbija in GrŠka pred začetkom druge vojne. Romunska naj soromeji na crto Silistrija-Balčik. Dalje naj Rusija z vso eneržijo nastopi proti eventual-nemu vpadu Avstrije v Novi Pazar. Na Dunajujn ne smejo pozabiti, da leži Rusiji gališka meja bližje, kot Novi Pazar rezidenci Habsburžanov. To resolucijo je poslal predsednik banketa ruskemu ministrskemu pred-sedniku in ruskemu vnanjemu ministru Sazanovu.
*  Boj z blaznežem.   V Rudolfs-heimu je obiskal sodni zdravnik 53-letnega sobnega slikarja Ivana Miil-lerja, da bi ga po   naročilu   sodišča preiskal glede njegovega duševnega stanja. Ko je Muller zagledal zdravnika, je hotel vrati s silo zapreti, toda zdravnik je postavil    nogo   pred prag. Ko je Muller to opazil, je segel po sekiri in nameril z njo zdravniku na glavo.    Zdravnik je odskočil    in Miiiier je vrata zaklenil. Zdravnik je poklical policijo, toda tuđi ta ni mogla udreti v stanovanje.    Končno   so poklicali požarno brambo. Pred vrata se je postavil gasilec z vodno cev-jo.Ko je udrla policija vrata, je začela delovati brizgalnica   in je   delovala toliko časa, da so policaji blazneža razorožiii. Kljub hudemu in močne-mu ćurku vode pa je bil boj težaven. Mož je udaril predno je padel, s seki-ro enega stražnika in ga težko ra-nil. Nato so odpeljali blazneža v pri-silnem jopiču z   rešilnim   vozom   v blaznico.
*   Francoski    časopis   razpisuje nagrado za naibolišo kuharsko in pi-sateljsko deio. Znani francoski pisa-telji Jean Richepin, Tristan Bernard in Alfred Capus so veliki gourmandi. Stopili so    na    čelo    mednarodnega društva, ki ima lepo nalogo, spopol-niti kuharsko umetnost. Vsled vpliva teh treh pesnikov je prišel tuđi vest-nik franeoskih kuharjev »Le Carnet d'    Epicure«    na   misel,    kako     bi se s kuharsko umetnostjo   podpiralo pesništvo in pisateljstvo. In tako so se razpisale nagrade v dvojni obliki. S prvo nagrado hočejo resiti kuharsko vprašanje. Razpisala se je nagrada za najboljši recept za gotova jedila iz zaičjega mesa.   Drugo nagrado pa so razpisali za najboljšo novelo ali najboljšo pesem, v kateri se ope-va kuharska umetnost ali pa   gour-mandstvo.   Zmagovalec    v    konku-renčnem boju za najboljšo zajčjo jed dobi kot nagrado par tisoč frankov v gotovem denar ju; zmagoviti  pes-nik pa dobi ćelo vrsto najizbranejših jedil: fino kuretino, italijansko   šunko iz Modene, par košev finega sta-rega šampanjca in starega renskega vina. Ta literarna nagrada v natura-iijah je dostopna pistaljem vseh de-žel in narodov.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Bratomorna vojna na Balkaau.
Dunajski glasovi o situaciji.
Dunaj, 28. julija. Prodiranje Sr-bov proti Vidinu in Grkov v Dede-agač je situacijo iznova pooštrilo. Na Dunaju tedaj pozdravljalo romunsko akcijo za ustavitev sovražnosti, predno se prično preliminarna poga-janja. Bolgarska je poslala h konfe-renci v Bukarešti generala Toševa. Srbija in pred vsem Grška, sta še vedno nezaupljivi ter se bojita, da bi mogla Bolgarska zlorabiti premirje. Ce bi iz tega nezaupanja izviralo za-vlačevanje pogajanj, bi morala Romunska poskrbeti, da se končajo sovražnosti. Avstro-Ogrska bo podpi-rala take romunske korake. Pogodbo, ki se bo sklenila v Bukarešti, bodo velesile ne samo formalno ratificirale, marveč jo bodo tuđi stvarno presodile in eventualno popravile. Srbi pač ne bodo zahtevali za sebe Vidina, ker vedo, da bi jim tega Ro-muni ne pustili. Hitra ustavitev sovražnosti bi imela tuđi svoj vpliv na Turčijo. Kar se tiče prodiranja Tur-čije, ni sklenjenega nič pozitivnega.
1/1»     oUCV«                                                                                                                                        fđfaV v l^itotU    I1/U\V>>1>     t    **»^    *.**•    Jtttof«     *'v.«W*         .._...                       -                                                                                            Ot*«»«    O.
Tudi o kolektivni demarši še vedno ni nič znanega. Rusija je obljubila, da za sedaj še ne prične z izolirano akcijo. Vesti o ruskem prodiranju proti Armeniji so še prezgodnje. Res pa je, da ni upati, da bi Rusija sploh ne storila separatnih korakov, če bi se Turčija ne hotela ukloniti.     Velesile
I^do storile vse, da to doženejo mirnim potom. Če se bo Turčija vdala, se lahko izpolnijo različne njene že-;;e. sicer pa bi imela ćelo Evropo proti sebi.
Izjava Genadijeva. Dunaj, 2S. julija. »Neue Freie presse« prinaša sledečo izjavo bol--arskega zunanjega ministra Genadi-Seva: Entento z Romunsko smatram za koncano. Romunija dela na to, da ^zsili takojšnio ustavitev sovražnosti. Koncesije ki smo jih ponudili Romunski. so končne in brez pridržka. Naše velikanske žrtve za te ciljc nas sicer '-ole. pozabili pa jih borno, prepričani, da bodo služili v to, da se ustvari Irodlaga za solidarno, v interesu obeh iržav ležečo entento. — Glede vpada Turkov sem trdno prepričan, da Evropa ne bo pripustila, da bi Turčija kršila pogodbo, podpisano od vseh elesil. S pomočjo Evrope in Romun-^ke bo Bolgarska v kratkem častno izsla iz sedanje krize.
Vendar premirje v Nišu.
Belgrad, 2$. iulija. Vsled sporazuma med zavezTtik! se bodo vršila pokajanja o premlrju vendar v Nišu, ter se bodo pričela že v ponedeljek, t. j. danes. Mirovna pogajania v Bu-karesti se prično jutri. Tu pričakujejo da bo premirje sk!enjeno takoj, ko bo Bolgarska označila svote stališče na-pram zahtevam zaveznikov. Konferenca v Bukareštl.
Đeigrad. 2$. julija. (Izvirna br-zrlavka srbskega tiskovnega tirada Slov. Narodu .) V soboto zjutraj ob 6. so odpotovali s posebno ladjo ^rbski delegati za konferenco v Bu-karešti in sicer ministrski predsednik Pašič, poslanik Spalaiković, polkov-nik Smilianić ter tajnika $ainović in Gavrilović. Z njimi je odpotova! tudi crnogorski minister Vukotić. Veni-zelos dospe v Belgrad danes (v soboto) ob 3. popoldne ter takoj nadaljuje svojo pot v Bukarešto.
Prvi sestanek v Bukarešti se vrši z ozirom na zapoznenje Venizelo-sa, v torek dopoldne.
Srbski delegati so se izrazili pred svojim odpotovanjem optimistično ter so zasotav!ja!i, da se mir slturno sklene do konca tedna ali pa n3 delf no preteku desetih dni. Eden izmed delegatov je izjavi!, da je prepričan, da se bo mir sklenil in da ne bo nadaljnih komplikaciji, ker so v giavnem vse bojujoče se stranke edi-ne tako glede onega, kar hočeio za-htevati, kakor glede onega. kar hoče-jo koncedirati. Tudi se bo mogoče izogniti vsakemu vmešavaniu tuiih držav. — Mirovnega dogovora ve!e-Hie ne bodo revidirale, marveč ga bodo samo potrdile.
Bukarešta, 2^. julija. Vse priza-dete države so že podale svoje izia-ve, da sogfašajo s pričetkom konfe-rence v Bukarešti v sredo. Zastopn!-k: držav so že včerai dopoldne pri-?pe!i v Bukarešto.
Bukarešta, 2<\ julija. Med noga-ianii o miru bo vladalo po zatrdilu informiranih krogov na boiiščih pre-|m:re, če tudi ne bo prsmine taktično ^Kienleno. Belgrad, 28. uilija- Grški ministrski predsednik Venizelos se je odpe-l?al preko Smedereva v Bukarešto ter ni moge! priti v Belgrad, ker je bila ? potoma pri Lopovu železniška zvez^i pretrsrana.
Bukarešta, 28. julija. Bolgarski delegati so prispeli sem ter pravijo: Bolgari bodo storili vse. da se mirovna pogaianja čim prej končajo. Rezultat mirovnih pogajanj bo <pravo-riočen sele, kadar ga bodo odobrile velesile. Politični krogi. ki presojaio položaj opitimistično, sodijo, da bodo mirovna pogaianja trajala najmanj dva tedna
Intervencije vetesil.
Belgrad, 23. julija. (Izvirna brzojavka    srbskega    tiskovnega  urada Slov. Narodu«.) Na intervencijo Av-^rrije in Italije o ustavitvi sovražnosti je odgovorila srbska vlada v so-idasiu z grško vlado, da želee trajne-ga in hitrega miru, ne more pristati na premirje, predno se podpiše preliminarni mir. V ostalem ni imela ta intervencija niti v tonu niti v vsebini Iničesar izvanrednega.   V isti zadevi je poskusila intervencijo tudi Rusija z istim uspehom. Srbske zahteve. Belgrad, 28. julija. (Izvirna brzojavka    srbskega   tiskovnega    urada Slov. Narodu-.)     Glasom poročil H-stov bo zahtevala Srbija na stari me-ii proti Bolgarski samo one popravke ' ?ejet ki so se že preje razpravljali v I "rbsko-bolgarski komisiji, da se pre-I rrečito česti obmejni spopadi. I         Belgrad, 28. julija. »Politika« po-I roča, da  bo  stavila  Srbija    sledeče I mirovne pogoje:
1.  Srbila dobi vse one pokrajine v Makedoniji, ki Hh Je srbsko   voja-štvo zasedlo;
2.  meja med Srbijo in Đolgarsko se regulira tako, da prenehajo obrne)« ni popadi.
3.  Srbija dobi od Đolgarske vojno odškodnino.
Vojaška komisija v Nišu določl demarkacijsko crto med sovražnimi vojskaml.
Velesile in porta. Berolin, 2$. julia. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da bodo veleposlanik^ ko store te dni kolektivne korake v Carigradu, opozorili porto, da postane obliuhljubljena garancija evropske posesti Turčije dvomljiva, če se porta ne ukloni željam v elesil. Vse velesile v principu sogasajo, da se mora Turčija držati crte Enos-Midia, če bi bilo tudi mogoče, da se prizna Turčiji na tej progi kaka korektura.
Kocke so padie.   —   Ruska je odlo-
čena. — Dardanele. Petrograd, 28. julija. Diplomatič-ni krogi trde: V avdjenci ministrske-ga predednika Kokovceva in zun. mi-nistrskega predsednika Sazonova pri car ju je padla diflnitivna odločitev Rusije glede nadaljnega postopania. Rusija je za svoje akcije popolnoma pripravljena. Nacrt je izgotovljen. Di-piom^tični krogi izjavljaio: Kocke so padle. Rusija se bo obrnila do ve-lesil ter decidirano izjavila, da s svojo akcijo noče kršiti evropskega sporazuma. Kot odskodnino za svojo vo-iaško akcijo hoče Rusija zahtevatl definitivno rešitev dardanelskega vprašanja.
Manjši boji se nadaljujejo.
Belgrad. 28. julija. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada Slov. Narodu .) Dva do tri dni pri-ha?aio z večjega dela fronte vesti o manjših spopadib Bolsari hočeio na izrecno povelie Šavova doseči kak uspeh predno se končajio pogajanja, toda Srbi so odbili vse te poskuse. Tu se čudijo, za kaj nai služi to zaprav-Ijanje si! in ta bolgarska trmogla-vo«t. Srbske čete vztrajajo v defenzivi ter ne podvzemajo nikakoršnih večjih operacij.
Proti RomunskL
Belgrad, 2S. julija. (Izvirna brzojavka tiskovnega urada »Sloven-skernu Narodu .) Neki tukajšni list je clvignil včeraj osamljen glas proti Romunski, češ. da je neiskrena in da dela dogovorno s sovražniki zavez-nikov. Na vodilnih političnih mestih je napravilo to pisanje neugoden vtisk ter izjavljajo, da je to očitanje Romunski neupravičeno ter da je dala Romunska dokaze, da se ne da za-peljati k nelojalni politiki. Romunska je nadalje s svojo odklonitvijo separatnih pogajanj z Bolgarsko. da hoče vzdržati solidariteto z zavezniki do konca. Na vodilnih mestih trde, da imajo dovelj dokazov, da smejo Romunski zaupati, kar bo dokazala bližnja bodočnost. V tem smislu bo prinesla tudi »Samouprava« srbsko oficiiozno izjavo.
Ru?ke  odredbe  naprarn  Turčiji.
London, 28. julija. Poroča se, da je več ruskih batalionov prišlo ob azijsko mejo Turčije. Rusija namera-va zamesti bolgarsko pristanišče Bur-gas, da prepreci, da bi Turki zasedli to mesto. Baje Je ruska crnomorska flotila že prispela pred Burgas.
Carigrad, 2$. julija. Rusija je iznova opozorila Turčijo, da niora biti meja Enos-Midia.
V pokrafinah okupiranih od Romun-ske.
Bukarešta, 28. juiija. V vseh kra-jih, ki jih je Romunska okupirala, so že postavljene romunske oblasti. V Silistriji deluje že ćelo romunski carinski urad. Poštna zveza med Kon-stanco in Carigradom že sprejema pisma in pakete. Romunska je na Ogrskem kupila 3000 konj. Bolgar-ske vojne ujetnike so izpustili proti častni besedi, da se nadaljnih bojev ne udeleže.
Enos - Midia.
Carigrad, 2<S. julija. Včeraj je po-ročal veliki vezir sultanu o zahtevah evropskih diplomatov glede mejne crte Enos-Midia in o položaju Turčije.
Carigrad, 28. julija. Porta zatrju-je, da turska vojska Marice ne bo prekoračila.
Turki in  Grki dolže  Bolgare.
Carigrad, 28. julija. Generalisi-inus turskih čet brzojavlja, da so Bol-gari na svojem begu pomorili 200 turskih ujetnikov.
Atene, 28. julija. Iz Dedeagača poročajo, da so Bolgari, predno so zapustili mesto, razdejali skladišča za municijo in živila ter zažgali fili— jalko Otomanske banke. Baje so od-peljali s seboj tudi 240 notablov. Admiral Kunduriotis poroča, da vlada sedaj v Pedeagaču mir.
GrŠke grozovitostl. Sofija, 28. julija.    »Agence tele-graphique bulgare« poroča:   N Ate-
nah razširjene vesti,   da so Bolgari
zažgali Dobrinište in Bansko, doka-zujejo, da hočejo Grki odvaliti svoja lastna grozodejstva na Bolgare, kakor se je to zgodilo   tudi v Kukušu, Gevgeliju in Seresu.    Dobrinište   in Bansko, ki sta popolnoma bolgarska kraja,   so Grki   zažgali in starce in otroke masakrirali. Zavrnjena prošnja za začasno premirje,
Atene, 28. iulija. Kralj Konstan-tin je zavrnil bolgarsko prošnjo, da se ustavijo sovražnosti za tri dni, češ da za to ni povoda in da je tako premirje iz strategičnih ozirov ne-mogoče glede na taktiko Bolgarov. Romunska izjava o nieji Enos-Midija.
Pariz, 2ft. julija. Listi poročajo iz Bukarešte, da hoče romunska vlada zahtevati od velesil garancije za mejo Enos-Midija, sicer je romunska vlada mnenja, da ni ta mirovna pogajanja v Bukarešti nobene podlage.
Romuni na Bolgarskem. Pariz, 28. julija. Iz Sofije poročajo: Romunska konjenica in neki kolesarski oddelek sta prispela do tri kilometre od Sofije. Srbska in romunske čete, ki so se združile pri Berkovici, nadaljujejo svoj pohod proti Srbiji. Včeraj so videli nad So-fijo neki romunski aeroplan.
Boji med Srbi in Bolgari.
Belgrad, 28. julija. Bolgari so danes zjutraj napadii Crveni grad. Bili so krvavo zavrnjeni. Bolgarski napad na Vlasino je ostal brezuspe-šen.
Turski odgovor Bolgarski.
Carigrad, 28. julija. Turska vlada je odgovorila BoUarski na zahte-vo, da naj se ustavi prodiranje v Trakiji z noto v kateri pravi, da je trdno odločena vzeti mejo Marica. V odgovoru se ime Odrin ne nahaja.
Prodiranje Grkov, London, 28. julija. Listi poročajo:    Osem grških    divizij je dosneio tik do holgarske meje. Pri Džumaji je pričakovati odločilne bitke.
Turski pien.
Carigrad, 28. julija. Turski krogi zatrjujejo, da so zaplenili 150 topov, med njimi 75 topov. ki so bili nekdaj turska last. Poleg tega pravijo, da so zaplenili Turki 50.000 pušk in mnogo municije.
Proti grškenm patriarhatu.
Carigrad, 28. julija. Makedonski Bolgari so storili pri eksarhatu korake zaradi priklopitve na anglikanske ali katoliško cerkev, kot protest proti postopanju Rusije in grške&a pa-triarhata.
Za bedne ubežnike. Sofija, 28. julija. Ministrski svet je dovolil kredit četrt milijona fran-kov za bedno ubežno prebivalstvo.
Rusija se pripravlja.
Petrograd, 28. julija. Minisirski preds:cnik Kokovcev in zunuuji nii-nister Sazunov sta bila sprejeta vc^-raj od carja v avdijenci.
Plovba po Donavi. Bukarešta, 28. julija. Plovba po Honavi je zopet dovoljena.
Komisarijat na Ćeškem.
Praga, 28. julija. \ čeraj dopoldne so se vršila zaupna zborovanja čeških državnih in deželnih poslan-cev, na katerih so po raznih refera-tih storili faktične sklepe, o katerih pa se ne razglaša nič. Češke stranke bodo v vseh vprašanjih, ki se tičejo deželne avtonomije, postopali skupno ter so v ta namen izvolili skupen eksekutiven odbor.
Praga, 28. julija. Predsednik upravne komisije Schonborn je polo-žil včeraj prisego, nakar se je komisija konstituirala.
Praga, 28. julija. Miadočeški po-slanci so sklenili, da morajo miadočeški elani deželnega odbora vstra-jati pri svojih mandatih in da ne smejo podati demisije.
Dom za tuberkulozne.
Dunaj, 28. julija. »Montagsre-vue« poroča. da je notranje mini-strstvo dovolilo ustanovitev Kupel-wieserjevega doma za tuberkulozne na Semeringu.
Nesreče v gorah.
Curin, 28. julija. Na gori Salieres so se ponesrečili 3 franeoski dijaki iz Pariza. Padli so z neke skale. Na Velikem Mvtenu se je smrtno pone-srečil neki Oton Egli.
Revoiucijonarno gibanje na Portu-galskem.
Madrid, 28. julija. Iz Lizbone poročajo, da se pripravlja tam revolucija. Vesti še nišo potrjene.
Pariz, 28. julija. Portugalski predsednik Costa bi cil skoraj žrtev atentata. Med vožnjo v Oporto se je ustavil vlak na progi. Neki anarhist je hotel porabiti to priliko in vstopiti v vlak. Prijeli so ga m našli pri njem več rcvolverjev«
Nemiri na Kilajskem.
Petrograd, 28. julija. Iz Šangaja poročajo oficijalno, da se nahaja Hsu-Kov-Fu v rokah severnih čet. Zatrjuje se, da je razpisanih 200.000 taelov za glavo generala Huangsin-ga. Posadka trdnjav Voosung se je priklopila vstašem.
Hankov, 28. julija. Iz Kinkianga poročajo, da so pričele severne čete v petek s splošnim prodiranjem. Vstaši se umikajo v neredu. Severne čete so prekoračile reko, zasedle otok in streljajo od tam na Pukan. Danes pričakuje v Kulingu nad 1000 inozemcev, ponajveč žena in otrok, ladje v svoje varstvo.
Šangaj, 28. julija. Kljub velikim ojačenjem, se vstašem ni posrećilo vzeti^arzenala. Stvar vstašev v Šan-gaju ne uspeva. Odličnjaki, ki so v zvezi z vstaši, so imeli posvetovanje in so nato poslali Juanšikaju brzojavko, v kateri mu naznanjajo podlage za mirovna pogajanja.
Vstaši v Mchiki. Pariz, 28. julija. 2e par dni izha-ja tu časopis mehikanske revolucijo-narne vlade predsednika Carance. List vodi vstaški komite ter nazna-nja, da namerava revolucijonarna vlada v interesu domovine imenovati stalne zastopnike v evropskih glavnih mestih, ki bodo imeli za sedaj še privaten značaj, ki pa bodo oskrbo-vali dela konzulov.
Umri je v Stari Loki na Gorenj-skem v visoki starosti 83 let posest-nik g. Ivan Kalan, oče g. c. kr. okrajnega gozdarja Frana Kalana v Ljubljani. P. v m.!
Današnji list obsega 6 stran*.
Izdajateij   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastninn in tisk »Narodne tiskarne .
Lilijskomlečno   milo s konjičkom
Bergmanna Sk CoM  Dečin n. L.
ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutipljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna cisma. Dobiva se po BG h ro lekarnah, drogerijah, parfumerijskih tr^ovinah itd Istotako se obnaSa Bergmanna lilijn-i krema »Manern« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Visina nađ  morjem 106-2                Srednji  iračni tlak 736   mm
|    Cas    Stan'c     Sol                  | ■■=>   opazo-   mct?a     IS     Vetrovi         Nebo 1.    va"Ja    v mm    Ž §________________
26   2.pop. 735-8     24*9  si. jjzah. del. jasno „    9. zv.   736 4       17 5    si. jzah.       jasno
27.    7. zj.    7386      14 1   brezvetr. pol oblač.
„   i2. pop.  7376      24'4   si. jzah.   det oblaČ.
i 9.zv.   73^9      17 0   sr  zah. t oblačno "i
28.    7. zj.   7387 '    13*1   brezvetr.    megla
Srednja predvčerajšna temperatura 18'5C, norm. 19 9°in včerajšna 18*5tt, norm. 199°, Padavina v 24 urah  00 mm in 04 mm
Žitne cene w Budimpešti.
Dne 28. julija  1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg  11 39
Pšenica za april 1914     .   .   za 50 kg  11'93
Rž za oktober 1913       .   .    za 50 kg    9 01
Oves za oktober  1913    .   .   za 50 kg   8 21
Koruza za avgust 1913 .    .   za 50 kg    7 92
Koruza za maj 1914 .   .   .    za 50 kg    729
Borzna   porodila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Urada! kanti dnnafske borze 28 jalija 1913
■•i«lb».i p.^ihi.        II  Dt™*1    Bl«f°"*
4*U malevfl renta    .   .   .    .        81-40        8160
4*2°/0 irebrna renta ....       85—       8520
4Vo avstr. kronika renta   .   . U   8170      81 90
4°/o ort.         „                   .    . |   80 90      81-10
4% kranjsko dežeino po«o]llo |    —*—      94 50
4% k. o. čeJke dež. banke   . |l    85 25       86 25
Srafike.
Srečke fz T. 1«60 ■/,     .   .        442—     454 —
t,     M   „1854.'.   .   .    .    640 50     650 50
„      tlske......     282 — 1   292 —
„      zemeilske   F. izdaje    .     277 501   287 50
.        ti.     „       .     247 50!   257 50
„     oprske hipotečne  .   .    233 75;   243 75
l(     dan. komunalne     ,         466"— i   476-—
„ evitr. kreditne . . .     472—     482 — „ MabHflns!:e .... 63 25! 67*25 H     «vstr. rdeč. križa   .   .      52 50      5S 50
>f     ort.......31-25 1     35 25
bazilika    .....      26 25,     3025
M     tnrJke......    22790,   23090
D6i«ioe.                                !
Liulillnnske kreditne banke   .     M5— \   420-—
Avstr. kreditnegra zavoda .   .     616 75 i   617 75
Dunajske bančne družbe .    .    507— ,   508 —
Južne železnlce.....     124 10'    125 10
Državne železnlce   ....     691*10     69210
Alplne-Montan.....     915—     916—
CeSke sladkorne družbe   .   .     333 50     334 —
Zivnostenske banke.   .   .   .     261*25     262*25
Valute.
Cekini.....;   I   .       11*42;     11'47
Marke........118 —i   118-30
Frankl........!   95*75;     95 95
Ure......8   .      II   93 20       93 40
Rubi}!.........JI 253 25     254-
H        Zahvala.        I
feS Za prisrčne dokaze odkritega so- ^m ^g utja, ki so mi došli povodom smrti ^H H| mojega ljubljenega soproga, gospoda ^M
I   Franca Bidovca  I
H        delovodja  v Trbovljah        Jm
^M se tem potom v svojem kakor svojih wM ^B imenu najprisrč. otrok zahvaljujem wS ^B vsem sorodnikom, prijateljem in Bfi ^M znancem. Posebno pa izrekam naj- ^m ■■ toplejšo zahvalo vsem darovalcem HB |B krasnih vencev in onim, ki so raj- Bi ^g rika spremili k večnemu počitku. ■■ H|       Trbovije, 26. julija 1913.          H
H             Ivana Bidovec.   H
obstoječe iz 3 ftudi 4 ali 2) sob, s ko-palnico in   prit:klinami   je Ođđati ta-
hoi ali pa za novambrov termin.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2637
Za našo pisarno iščemo
1          J.       #    Jl#      #
ki zna nemško korespondenco, steno-grafijo ia strojepisje. — Pouudbe z navedbami o znanju, zahtevi plače itd. na
Ajdovsko pređilmeo v Ajdovščini. vso noč      ^x"""^^^^^-w
.^riorijanska ulica št 6.
Pot
je strnp.
) To velja  tudi  za rast  las.------Po
'; športnih ali poklienih naporih bi vse-I lej   morali   glavo   vestno   masirati   z
: tfr. Drmlleja   brezovo   vodo.
) Posledica   in  uspeh  je prijetno čuv-1 stvo  ter nesluteno  osveženje  in   po-
■' življenje-------In najvažnejše: organi
; lasišča se takorekoč ožive.-------Zo-
prno srbenje izgine takoj, zabrani se j izpadanje las in srbenje, rast las se i močno pospeSi, prezgodnemu osivenju \ . se izognemo".~Cudesnega sredstva, ki ^ bi na  golo  glavo  pričaralo   lase, ni-
mamo.-------Premnogo resnih zdrav-
• niSkih in privatnih izvidov.
Dr. Dralleja brezova voda, pristna
/ originalna znamka se dobiva po vseh
'^ lekarnah,   drogerijah,    parfumerijah,
ttgovinah z milom in boljših brivnicah.
Cena K 250 in 5 —.
J«4   Dralto,   Podmokll   n.   U
Stran 6.                                                                                _________.SLOVENSKI NAROD«, đne 28. julija 1913.______________________________________          ,_________171 Stev.
[Modna trgovina
I            v Ljubljani
I Stritarjeva ulica it. 7.
I    Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto
ura som
i         -----------------------------------
:: Konfekcija :
za dame in deklice
bluze, modno  blago,  snkno, plato« garniture, preproge, šerpe, rnie, plei
lp goleti stanovanje
v   blizini   Ljubljane          2664
se takoj   ceno   odda.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. „Sokol II" išče         2eo2
stnnovonle
obstoječe iz ene velike ali dveh manj-ših sob v šentjaVcobskotrnovskem okra-ju. Ponudbe na dp. 0« Fetticha, Qle-daliftka uL stev. 10. v Ljubljani.
Sprejme se   ^9
troovski poiti
dober železninar, (le taki se nai oglasijo)
pri Frann Picek, trgovina s špe-ceriiskim, telezcim in ma erijal-nm| blagom v Eibnici, Kranjsko.
Akviziterje
sprejme      2529
pod najugodnejšimi  pogoji  zavarovalnica.
Ponudbe pod:  „Sijala bodočnost
2529" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Ilii imili
vešč obeh dei. jezikov, zmoien vseh k trgovini spadaj č;h predmetov zmožen tuđi   knjigovodstva,   star   20   let,   teli
premeniti  službo. Kje, pove  upr.
»Slovenskoga    Naroda«.       2609
Earlovska cesta štev. 28
obstoječe iz htše z dobro idočo go-stilno, hleva, \ rta in travnikov se ceno proda. Hiši je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nuii vse udobnosti. Več se poizve ravnetam.                  1829
E D*%rl#v  1%'ftl a         aIa      rtftj'n *
W               SS       J                                                   I      W
ti                                                                                                 U
9                        (KSiich-MariandS)                  2533 E
I na Umii Fiiiila, piei Mm tesli 9n.) jj i sg ofooFi s 1 floOiisfom 19138
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
naznaDja. da se S 1.   Etrgnstom t- 1»
preseli v Seleatapc io M i
¥ plsarnlike  prostore  spedicijshega  poć|et)a g. Fran Uberja,
Ker bo pisama v jako prometni ulici se bodo stanovanja in lokali Iahko oddajali. Hisne gospodarje opozortmo, da se prazna stanovanja pravoča-sno   naznanijo
Uradne ore  so   od  8—12   dopoldne In   od   3—T  popoldne.
OJbor. I       £«&      I         Pnva gorenjska   1636  I
A   Košariška obrt v RadovliUL
I       v^^r^I           (Izdelki   državnih   učnih   delavnic).
■         jf           J             Moderno  pleteno   pohištvo,   vrtna   za-I                                           slonila,   popotne   in   kupejske   košare,
■   f                       ^        cvetlična  in   stojala   za   dela,   obsežni I  žgP^^^^JSuSJCTB B    solnčni stoli,  zaklopni stoli,   vlaknaste I   r^S^^^^^^^Sf 1                 preproge, kopalni čevlji.
■   ; ^^^^^^^^^^  B    Vse porabnostno in luksusno košarištvo.    I
Bpom krft{n na Gorenjskem se a tako] v na cm   mnogo   let
obstoječa               2015
laja se v blizini tovaren, kolodvora ik dr avne ceste. Več   povedo Jar-dediči   v   Msivodah,   G)reij-ko.
ladni čaj rab Jiif.
• I    50 ° 0 prihracka tuđi na mle-
fll   kn  in  sladkorju   in   osušen
za) trk, lužino doseže i a   oni,   ki
g  1 polln! nrM
^                   (3 kg n-tto)
g^j      ::      popclnoma naravnega      :
R      posije  franko po poštnem pov
■3
X?        zet ju   za   K   5*33  c.   kr.   dvorn
3        zalornik   lekarnar   0.  PiCCOli
i       L]nbliaQaE Krac'sko. Poš:l;;
B
S         se   tuđi  v  sodčkih    in  v  sterli ?
' ,       == ziranih steklenicah   -
i^—^*        ^ll     p^ uttbtaM^1      Ih        E^^^2
nalom so ođda pofl ngoaniml pogoii manfša dobro vpelfana
govina i m. blagom
prometnem kraju na deželi ob Do-jski ieleznici, z vsem potrebnim in-ltarjem, ki jo tuđi Iahko vodi žen-a  moč.  Pismena vprašanja   pod ,9A.
. 15«" postao ležece Ljubljana.
26C8
;©pct erdinira.
2510
Sprejme se gospodična
na hrano in stanovanje
5 1. avgustom.                                  3625
Več  se   poizve  v upravn. „Slov. Naroda*.
proda   Aloizif   Četi,   gostilničar, Rožna dolina pri Ljubljani.
2613
Alberf Drganc, brivec in posre-dovalec  za  starine   in posestva
v Ljubljani,   Franca Jožefa ce^ta Št. 1
ini P3obllii posredovalGc
za starine za vso deželo, preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje ■    ■        7 pri prodaji posestev.           ^
^ fi aii!k IamiU A^ANAiifiiii s Pre^80^°» dvema sobama, kixhi-^P H illl III 1D fl I li uinlsnVnill ^]Ui° m pritiklinami ter vpeljavo [Ji  Hulili ICpill JlUlluVUllj     2604           vedovoda
!i         oddam za 1. november i B.
I S Vsakdo, ki želi bivati v lepem, zdravem kraju, naj si jih ogleda v Sp. :£p   Šiški,   Kolodvorska   cesta   šr.   181, v   blizini   državnega kolodvora K vsa-
kemu   stanovanju pripada   tuđi del vrta.
Priporoča se
ANTON ŠABC
trgovina s perilom, pralnica in likalnica fH$T            Ljubljana, Selenburgova ulica .5.
^©lejarji, zajjtcuajte
v lastnem   interesu   nemudoma   brezplaČnO in pOŠt-nine prosto prvi  slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Pogiejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovioah   in   uvideli   boste, . da   vodimo   prvovrstno
blago   po  najniijih,   brezkockurenčnih   cenah.
H Camernik t So.. Liiiana. Dunava cesta 9-12.
r    ^^m     ^^K     ^^K     ^^K     ^^K.     ^^K    .^^K.    .^^m.    ^^K.    .^^K.    ^^&.   .^HL.   .^^L.   ^^^L   ,^^^L   ^^^L   .^^K.   .^^&.   .^^L.   .^^^k  .^^^L.   .^^^L.   .^^K.   ^^^L.   .^^^L.  .^^^k .^^^k. ^^^L .^^^L.   .^^^L   ^^^L.   .^^K.   .^^K.   ^^^^.   .^^L.  ^^^^L.   ^K   .^^K.   ,^^K_   ,^^^L    _^^K,   ,^^K_   ,^^^L    jt ■,    ^^^c    ^^^l    ^^^t    ^^^l    ^^^l    ^^^t    ^^^t   ^^^t    ^^^l    ^k    ^^^e    ^bk^    ^^k_   j^^k    j^^k    ^^k^   ^^k^   ^^k^    vr    ^^v^   ^^r^   ^^v^   ^^^r     ^^v^   ^^v^    ^^v    ^^v    ^h
jadranska banka illijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
M M
)stne papirje i
tlnice. sraćke
Sprefema vloge na hranllne k|liice  !
ter na tiro tat tekočl račun.   373  i
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga.   |
Bantnl iavek plato banka Iz ivo]ega.  j
| Eskomptira: menice, devize in fakture. I — Zavarovanje vredn. papirjev proti • knrznl izgnbL — Revizija zrebanja ! sreck brezplačno. — Rembonrs-kredltL i r= Borzna naročita. — Inkaso. =====
■/ >>