Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman volj*: Za nli lato predplafiaa 16 fld., sa pol leta 8 fld., » četrt lata A (ld«, xa jedea
meaec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman valja: & telo lato 18 fld., za pol let* « fld., aa četrt let* 3 fld., a* jeden Meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan valj* 1 fld. 80 kr. več na leto. Poaamn« itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »prejema upravniitvo la ekspedlclja v „J£*tol. Tiskarni" Kopitarjeve uliee it. 8.
Rokopisi »e na vračajo, nefraakovana piima ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklh alleah št. 8, I., 17.
Izhaja vsak dan, imemJi nedelje in prainike, ob pol 6. ari popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e ▼. 74.
&tev. 255,	V Ljubljani, v torek 7. novembra 1899.	Imetnik JOLVII
Državni zbor.
Dunaj, 6. nov.
Danes se zopet snide poslanska zbornica, da nadaljuje in morda že danes konča debato o predlogih, naj Be § 14 drž. tem. zakona predrugači ali cel6 odstrani. Gotovo ni poslanca, ki bi se ogreval za to določbo avstrijske ustave, zato je tudi gotovo, da bode vsa zbornica glasovala za predlog, naj se izvoli poseben odsek, ki bode razmišljal o potrebi ali nepotrebi tega paragrafa. Stara UBtavoverna stranka, ki je ustvarila ta paragraf, je gotovo upala, da ostane večne čase na krmilu in si v sili pomaga s tem paragrafom proti političnim nasprotnikom Toda stranke se porajajo in v teku časa preobrazujejo, reorganizu-jejo ali pa izumirajo vsled nedostatnih življenjskih pogojev. Nekdaj v Avstriji vsemogočna ustavo-verna nemška stranka je onemogla, razpala in le okamenine so danes v parlamentarnem muzeju. Paragraf 14. pa je ostal v stari ustavi kot dvorezen nož, ki ga je vlada grofa Thuna vsled ob-strukcije morala uporabiti za državne koristi in posredno proti nemški levici, koder so še stari ustavoverci »rari nantes in gurgite vasto«. Hinc illae lacrimae! Zato danes ropotajo levičarji proti § 14, ker ni izključeno, da bi utegnil ta instrument zopet priti v veljavo proti njihovim aspira-cijam. Torej proč ž njim!
Dobro! Desnica se gotovo ne bode upirala primerni premembi »ustavnega absolutizma«, toda § 14 je jako trd oreh. Vsak čas se more primeriti, da državni zbor ni zbran ali da o pravem času ne reši »nujnih naredeb«, ki jih potrebuje državna uprava. V tem slučaju bi morala vlada ustaviti državni voz, ako nima nobenega sredstva, s katerim more izvrševati svoje redne posle, oziroma dati državi, kar je države. To tudi levičarji dobro vedo, zato je vse njihovo ropotanje proti § 14 le komedija, s katero hočejo kazati svojo
navidezno svobodoljubnost ter prikrivati gospodo-željnost O tem nas je prepričala tudi današnja debata, a še jasneje pokazalo glasovanje.
Levica je danes jasno dokazala, da izvzemSi soc. demokrate, niti resno ne misli na premembo § 14, a še manj na potrebno revizijo cele ustave. Govorili so od levice le Noske, Gessmann, R5h-ling in Kiesevvetter, vsi ostali oglašeni govorniki so se zgubili iz zbornice, ko bi morali priti na vrsto. In konečno je ta nasvetovana prememba tolike važnosti in tolikega pomena sploh za javno življenje in naše parlamentarne razmere, da je skoraj nemogoča ob času začasne vlade, ka-keršna je sedanja. Vsa ost dotičnih predlogov je bila naperjena le proti desnici in prejšnji vladi, a je pala v vodo, in komedija se je končala z nezaupnico vladi, za katero je moral glasovati tudi velik del one levice, ki se lovi za ministerske suknje.
Prvi je danes v imenu poljskega kluba izjavil dr. Milewski, da glasujejo za predlog, naj se izvoli poseben odsek, ki bode prenaredil, oziroma zboljšal § 14. Predlog so podpirali levičarji Noske, Gessmann in RShling, soc. demokrat Kiesevvetter je zagovarjal predlog poslanca Daszjmskega in tovarišev, da zbornica brez daljših obravnav v odseku črta § 14 iz drž tem. zakona.
Zadnji govornik v tej debati je bil dr. Stran-s k y, ki je Bicer v kratkem, a jedernatem govoru s perečim sarkazmom ožigosal nemško levico, češ, da niti resno ne misli na premembo označenega paragrafa. To določbo so vsprejeli v ustavo oni nemški centralisti, ki so hoteli utrditi pozicijo nemške birokracije. A na to niso pomislili , da utegnejo njihovi potomci priti v manjšino in da se vsled obstrukcije ustavi parlamentarni voz. To pa se je zgodilo za časa grofa Thuna, ki je vse poskusil, da spravi voz zopet na pravi tir, a konečno je moral poseči po § 14.
S tem pa grof Thun ni ustrezal nobeni stranki na desnici, temveč edino le državnim potrebam. Pač je mogoče ugovarjati, da ni bilo vse nujno potrebno, kar je prejšnja vlada odredila na podlagi § 14., a za to ni desnica odgovorna, pač pa levica, ki je z divjo obstrukcijo preprečila vse obravnave v zbornici. Čehi, pravi govornik, bodo brez pomisleka glasovali za predlog, toda tudi zahtevali, da se radikalno premene vsi državni zakoni iz 1. 1867, 1868 in 1869, ki bo v bistveni zvezi z državno ustavo. Tako je v prvi vrsti nujno potrebna prememba zakona z dne 5. maja 1869. glede osebne prostosti, dalje društveni, zborovalni in porotni zakon Vsaka široko-vestna vlada more uporabljati te zakone proti političnim nasprotnikom, kakor so nemški liberalci svoj čas na podlagi § 14. proti Čehom proglasili izjemno stanje. Dr. Stransky tudi jako spretno pošegače dr. Barnreitherja, ki je kot minister minulo leto sam podpisal deset vladnih naredeb na podlagi § 14., a sedaj podpisal predlog za premembo tega paragrafa.
Danes je tudi vlada označila svoje stališče glede § 14. Grof Clary je kratko izjavil, da je vlada proti predlogu soc. demokratov, ki zahtevajo, da se § 14. črta iz drž. tem. zakona brez vsacega nadomestila. Pač pa se ne protivi predlogu posl. KaiBerja, dr. Pergelta, barona Schwegla, Kinka, dr Luegerja in tovarišev, da se predlog glede premembe § 14. izroči v pretresanje posebnemu odseku, kjer bode vlada jasneje izrazila svoje mnenje.
Ker ni bil oglašen več nobeden govornik, je bila debata s tem končana in se je vršilo glasovanje, katero je trajalo nad jedno uro. Levičarji niso hoteli pokazati prave barve in juristi so pokazali, da se morejo prepirati tudi o tem, ali je dvakrat dve štiri. S poslovnim redom v rokah so se dolgo prepirali, kateri predlog sega dalje, ali soc. demokratov ali posl. Kaiserja in tovarišev.
LISTEK.
Delavsko gledališče.
Požrtvovalnost nekaterih članov »Slovenske krščansko - socijalne zveze« je ustvarila ljubljanskim delavskim Blojem delavsko gledališče. Vsak pojav delavskega gledališča spremlja občinstvo z največjim oduševljenjem: Predstave se vrše ob natlačeno polni dvorani »Katoliškega doma«. Vpliv ne bo izostal. Poštena igra učinkuje bolj, nego marsikak shod- Z delavskim gledališčem je dobila »Slovenska krščansko-socijalna zveza« vsekakor poleg »Javnih predavanj« v roke znatno agita-cijako sredstvo.
»Pravica se je izkazala«. — »Vedeževalka«. — »Morilci v Kravji dolini«. — To je bil vspored letošnje otvoritvene predstave. Pridni člani »dramatičnega odseka« so b temperamentnim igranjem preskrbeli, da se je ta precej obširni vspored izvršil primeroma precej hitro. Prav dobro je bilo, da tudi presledki mej igrami niso bili pre-dolgi. ^	s
t-4 v J /
Glavna pozornost se je obračala na dr. Krekovo izvirno igro: »Pravica se je izkazala«. Vsebine igre tu ne bodemo navajali, ker jo itak izda »Slovenska krščansko-socijalna zveza« v prvem snopiču »Knjižnice gledaliških slovenskih iger«. Drastični tipi iz življenja, katere je dr. Krek vplel v to igro, so našli vrle predstavljalce. Precej igralnega talenta morata imeti predstavljalca pohlepnih Židov Abrahama in Izaka. Gospoda Pirnat in Rasberger sta igrala ti dve ulogi s takim talentom. Beračeve dovtipe v petju in prozi je spremljal bučen smeh. G. M i h aj 1 o v i č se je zelo potrudil v tej ulogi, za kar mu bodi javno priznanje in hvala. V vsem predstavljanju je vladala lepa skupnost. Nihče ni s hlastnim uri-vanjetn svoje sposobnosti hotel oslabiti igranje tovariševo. Igrali so vsi naravno, neprisiljeno. Sredi mej mladimi igralci je stal starina, naš neizčrpni Jože Gostinčar v osebi dcbeluhastega, skopega krčmarja. Z veselo pesmico »O žeji vseh dijakov« sta nastopila prebrisana lička dijaka (gg. Vir en s in Habič tor razvijala vso premetenost pri osle-parjenju prezaupljivega krčmarja. Poštena rokodelska pomočnika gg. Valušnik in Nučič sta
bila v igranju zvesta druga svojim tovarišem. Gospoda Nučiča je občinstvo še s posebnim aplavzom pohvalilo za lepo pesem »o domu«.
Pri drugi igri »Vedeževalka« so nastopile razven g. Mihajloviča zopet druge moči. »Vedeževalka« je prav ljubka igrica, ki spodbija prazno vero v vedeževalke in druge take stvari. Kmetje Jože, Miha in Andrej pričakujejo ve-deževalko iz mesta. Slikar Božidar in krčmar Sodček hočeta pregnati prazno vero teh kmetov in omečiti Andrejevo srce, da da Božidaru svojo hčer Liziko za ženo. Božidar nastopi kot vedeževalka in prerokuje lahkovernim kmetom, ki ne morejo spolniti naloženih pokor. Andrej se mora udati »v jedino rešitev« in podpiše pred pričami, da bodi Lizika Božidarova, ki v tem tre-notku vrže proč svoje našemljenje. Kmetov je sram prazne vere. Gg. Povhe, Juvan, Herman, Mihajlovič, Jovan in S t ur m so vsi stali v teh ulogah na svojem mestu. Zaslužijo polno, neomejeno pohvalo. Prav zelo so ugajali kupleti g. Juvana o nekaterih delikatnih zadevah slovenske prvostolice: o »mestni elektriki«, »ljubljanskem gradu«, »Mestnem Domu«, »mesarskem
Predsednik dr. pl. Fuchs je dal na glasovanje nujnost prvega predloga, za katero je glasovala vsa zbornica razun Poljakov, kat. ljudske stranke, ustavovernega veleposestva in Italijanov. Da je mogel konstatovati število glasov, odredil je še glasovanje po imenih. Nujnost prvega predloga je bila vsprejeta s 151 proti 61 glasovom. Nato dr. Steinwender predlaga, naj se predlog izroči posebnemu odseku 36 članov. S tem je hotel levici pomagati iz zagate, da bi se namreč v meritornem oziru preje glasovalo o Kaiserjevem predlogu in preprečilo glasovanje o predlogu soc. demokratov, ki zahtevajo črtanje § 14. brez vsacega nadomestila. Po daljšem prepiru je zbornica glasovala o predlogu soc. demokratov v meritornem oziru, da se namreč brez obravnav v odseku § 14. črta. Za ta predlog je glasovalo 167 poslancev, proti pa 110, in sicer so proti glasovali Poljaki, češki konservativni in ustavoverni veleposestniki, Italijani in kat. ljudska stranka; mnogo poslancev se je odtegnilo glasovanju, vsi navzoči slovenski in hrvatski poslanci so glasovali za predlog. Predlog sicer ni obveljal, ker ni dobil dvetretjinske večine, toda pokazalo se je, da vlada nima nobene večine.
Nato je zbornica soglasno vsprejela nujnost Kainerjevega predloga z dostavkom, da se izvoli odsek 48 članov, ki naj v 14 dneh zbornici predloži svoje nasvete glede premembe § 14. In s tem je žabja vojska končana, kajti več nego gotovo je, da vsa stvar v odseku zaspi.
Prihodnja seja je v sredo ;na dnevnem redu so nujni predlogi glede zatožbe prejšnjega ministerstva in debata o vladni izjavi glede nemirov na Moravskem. V teku teh debat se utegnejo razjasniti razmere mej strankami nasproti vladi in vice versa. Stranke morajo biti na jasnem nasproti vladi, in ko se to zgodi, odpre se tudi pogled v bližnjo bodočnost. In bolje je, da se to zgodi javno, na parlamentarnem odru, nego za kolisami.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. novembra.
Pogajanja kvotnih deputacij se prično po dosedanjih dispozicijah prihodnji petek na Dunaju. V nedeljo dopoldne se je sošla k prvi seji ogerska kvotna deputacija, ki je najprej izvolila posl. Tiszo načelnikom in Falka poročevalcem, potem pa določila, da se člani deputacije podajo v četrtek na Dunaj in se naslednji dan prično pogajanja, ako z avstrijske strani ne bo nikakih ugovorov. Pogajanja in razprave bodo tokrat samo ustne, ker se s pismenimi potrati preveč časa in ker so podrobnosti že itak vse dogovorjene. Vsaka deputacija bo takoj v prvi seji izvolila odsek sedmih članov, ki bodeta pripravljala gradivo za plenarne razprave. Mažari so preračunali, da bodo morali ostati na Dunaju kake štiri do pet dnij. O uspehu teh pogajanj bi poročevalca že sedaj lahko izdala svoje komunikeje. Dospelo se bo namreč do prvotnega negativnega uspeha, nobena stranka ne bo hotela odnehati.
mostu«, »mestnem tlaku«, »ravnih ulicah«, »Rebru in Ravniku«, »novem Žabjakua, »ljudski kopelji«, »Paichelnu«, »vrhniški železnici«, »električni železnici«, »motoru Kodelijevem«, naposled je ob viharnem ploskanju zapel: »V Narodnem domu se Shaja gosposki svet, Le pri volitvah sme Kmet na parket.
Mi pa v Katoliškem Domu veseli smo, Bratsko, jednako in Svobodna.
Za njim pa je kmet Jože modroval o kometu, ki trči ob naš svet.
Sledila je burka »Morilci v Kravji dolini«. Krvav naslov, brez krvave vsebine. Štefan Kaveljc, ljubljanski zasebnik, se je zmuznil od doma k Bobenčku v gostilno slovenskih vinogradnikov, kjer so ga malo dolgo pridržali. Z različnimi osebami je ondi pil bratovščino. Z »mačkom« se zbudi in z grozo opazi, da je privlekel na zofo spat neznanega človeka. Kaj bo rekla njegova žena Linca? Mej velekomičnimi prizori se Ka-veljcu predstavi neznanec. Peter Bucek je — navaden kuhar. Linca lepo zropota, pa se še-le pomiri, ko ji Gašper pove, da je gospod z zofe pri-
Razprava o § 14 je bila v včerajšnji seji poslanske zbornice deloma precej zanimiva in je pokazala, da je tudi sedanji kabinetni načelnik več ali manj vnet za to zasilno ustavno določbo. Rad bi bil Bicer pokazal levičarjem, kako zelo jim je naklonjen, a ko je tudi desnica izvzemši Poljake pokazala svojo nezadovoljnost s § 14, ki jo bil skovan proti Slovanom in se je z malo izjemami tudi proti njim vporabljal, tedaj je nastopil grof Clary ter zagovarjal potrebo tega paragrafa. Predlog, naj se § 14. odpravi, pri drugem glasovanju iz dosedaj nepoznanega vzroka ni dobil potrebne večine, vendar pa se je toliko do-seglo, da se uporaba njegove določbe čim največ mogoče omeji. V posebnem, iz 48 članov obstoječem odseku, se bo ta zadeva pretresavala in je upanje, da nam v bodoče ta zloglasni paragraf vsaj novih davkov ne bo mogel več nalagati.
Proračunski provizorij ni državna potreba, tako piše krakovski »Czas« in na podlagi tega označuje stališče poljskega kluba napram temu vprašanju Piše namreč mej drugim: Volitev v delegacije, nagodba (?) in dovolitev vojaških novincev je državna potreba, za katero morajo glasovati desniške stranke in sicer brez ozira na svoje stališče napram vladi. Budgetni provizorij pa nihče ne more smatrati za tako državno potrebo. To vprašanje se tiče samo avstrijske po lovice in je lahko reši vlada s pomočjo § 14. Stori li to ta ali ona vlada, nima za desnico nikakega pomena. Stranke toraj, ki bi ne dovolile tega provizorija, bi prav nič ne škodile državi, pokazale bi pa, da ne zaupajo Claryjevi vladi. Poljski klub naj toraj stori svojo dolžnost in v sporazumu z ostalimi desniskimi strankami odkloni vladno zahtevo. Jednak poziv objavlja tudi »Dziennik Polski«. Poljaki v opoziciji! Morda, a verovati se bo moglo tej trditvi še le tedaj, ko se obistini; saj Clary menda vendar ni zastonj pozval dveh Poljakov v svoj kabinet?
Bismarkovcl v Inomostu so se te dni precej blamirali. Po »največjem Nemcu« Bismarku so v občinskem svetu imenovali neko cesto v mestu ter s tem posnemali slavne Gradčane in Celovčane. Toda opekli so se s svojim slavnim činom. Več treznomislečih nemških volilcev je pri deželnem odboru vložilo ugovor proti temu sklepu in deželni odbor je temu ugovoru pritrdil. Sedaj namerava občinski zastop apelovati na razsodbo upravnega sodišča, a se bo najbrže premislil.
Novi ruski notranji minister. Rusija je dobila te dni novega notranjega ministra v osebi Dimitrija Sergejevica Sipjagina, ki izhaja iz stare moskovske plemiške rodbine. Takoj po napol dovršenih juridičnih študijah na peterburškem vseučilišču je že 1876 stopil v službo notranjega ministerstva. V poslednjem času je bil guverner v Kurlandu in Moskvi, v letu 1893 je pa zopet prišel v ministerstvo. »Nov. Vremja« pravi, da njegovo imenovanje ne pomenja nikake spremembe v političnem vladnem programu, pač pa se bo novi mož po moči trudil, da uresniči ta
jatelj sodnijski svetnik. Gospoda skupno obeduje. Bucek se vede kot kuhar in je prav malo podo ben sodnijskemu svetniku. Linca čita po obedu časopis in v njem grozno dogodbo o ubiti pre-mogarici. Z dežnikom so revico po noči pobili. Kaveljc z grozo spozna, da ni prinesel domov dežnika, Bucek in on imata vse črne roke — odkod? Morilca sta! Strah Buckov in Kaveljčev ni kar si bodi. No končno se vendar le pokaže, da je Linca čitala star časopis po nerodnosti sluge Gašperja. Ob tej kemični vsebini ni prišlo občinstvo iz smeha. Bivši član slovenskega gledališča gospod Š ušteršič-Srš en je za to v ulogi »morilca« Kaveljca pošteno skrbel. Zvesto so mu ob strani stali Bucek (gosp. Pirnat), Linca (gdč. Cilka Krekova), strijčnik Žepič (g. Virens) in sluga Gašper (g. Habič).
Tako se je zvršila letošnja otvoritvena predstava »Delavskega gledališča« — z velikim vspehom, z vsestransko pohvalo. Takoj včeraj so požrtvovalni člani »dramatičnega odseka« šli zopet na delo, da prirede prekrasno igro »Mlini pod zemljo ali zadnji dnevi paganstva v Rimu«. To resno stremljenje bode mladim igralskim močem pridobilo splošne simpatije.
program. Sicer je pa n<jvi minister strasten Bta-rinoslovec in pa lepoBlovec. Tudi »Novosti« in »Rossija« pričakujeta od njega ugodnih uspehov.
Glasba.
Dve koračnici, posvečeni bosanskim vojakom,
je izdal Otto Maas na Dunaju VI. 2. Mariahilfer-strasse 91. Prvo: »Die Bosniaken kommen!« (Bošnjaci gredo) je zložil Ed. Wagner, drugo: »Vierter Bosniaken - Marsch« (4. bosenska koračnica) Hans Pavlis. Oba skladatelja Bta vojaška dirigenta. Upamo, da ji bode igrala i naša voj. godba.
V	elegantni klavirski izdaji za dve roki staneta po l Kr. 50 vin., za štiri roke istotako, za oitre 1 Kr. 20 vin. Isti založnik je izdal veliko izbero koračnic, plesnih skladb in kupletov.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. novembra.
(Deželni predsednik baron Hein) se je podal danes dopoldne s soprogo za nekaj dnij na Gorenjsko.
(Politična lopovščina.) Častikraja se nadaljuje. Po vseh pojasnilih, po dokazanih lažeh Žida Penižka trobi sedaj »Rodoljub« : »Voditelj klerikalne stranke dr. Ivan Šusteršič je storil tako politično grdobijo, da bi ga morala vsaka stranka, ki hoče vživati spoštovanje, takoj odstraniti iz svojih vrst« — in ponavlja vse laži o »Vaterlandovem« dopisu in o tem, da je »dr. Šusteršič poslance na-šuntal proti dr. Ferjančiču«. Malovrh kliče: »Fej, trikrat fej, storilcu te politične grdobije«. Te besede veljajo prav posebno onim ljudem, katerih laži so bile razkrinkane pred celim svetom, a se jih vkljub temu drznejo ti ljudje tudi zanaprej razširjati. In odgovorni urednik »Rodoljuba« je dr. Tavčar.
(Dr. Krek — skupščini strank? prava.) Državni poslanec dr. Krek je skupščini stranke prava na Brci z Dunaja poslal tole pismo: »Do zadnjega sem bil mislil, da mi bo mogoče vdeležiti se nas vseh tičočega se shoda v Brodu. A državni zbor, v sedanjem važnem času, mi tega ne pušča.
V	duhu sem pa pri Vas — zvest idejam, ki jih Vi zastopate — za vedno. Dasi v prekolitevski skupini, sega vendar Vaše gibanje z močnim upli-vom k nam. Najvažnejše vprašanje naše dobe, je li se postavi monarhija na stare temelje, na katerih se je razvila, ali naj se prepusti abstraktno sestavljenemu centralizmu ž njegovo barbarsko razliko med nad- in podnarodi, rešujete tudi pri Vas kot pri nas. Uvtrjeni smo vsi, da se preje ne da deferencirati politiško delovanje po socijalnih načelih, predno ne dobi odgovora temeljno državno politiško vprašanje, ki odmeva od severa do juga monarhije. In na jugu soglasno, enosmerno to in onstran Sotle 1 Z bratskim pozdravom želim skupni stvari obilo vspeha. — Dr. Jan. Krek, državni poslanec«.
(Štajerski »bauernbnnd«) je imel v nedeljo, 5. nov. v Gradcu veliko zborovanje, ki je prav jasno pokazalo stremljenje in cilje tega društva. Glavno besedo je imel znani kričač nemško-naci-jonalne stranke dež. posl. Rokitansky. O potrebah kmetskega stanu ni bilo slišati nič, a tembolj so udrihali vsi govorniki po klerikalcih in klerikalnih poslancih, ki so neki vsega gorja in vse bede nemškega kmeta krivi. Na tem zborovanju smo tudi zvedeli, da ne uspeva nemško-nacijonalno hujskanje med nemškimi kmeti tako, kakor si kolovodje žele, zakaj govornik Schamberger je moral priznati, da se še ogromna večina kmetov v nemških alpinskih deželah drži zvesto kat. ljudske stranke. »Bauernbund« izdaja tudi dva lista, a imata malo naročnikov, a še ti dolgujejo naročnine in udnine skoro šest tisoč gld.!
(Krščansko socialno drnštvo za delavce) v Gradču je imelo zadnjo nedeljo svojo zadnjo veselico, ker Be je spojilo v eno društvo s katoliškim delavskim društvom. Izpolnila se je srčna želja vseh zavednih in probujenib delavcev in njih iskrenih prijateljev, da sta se spojili društvi, ki imata iste težnje in iste cilje, ki bodeta kot eno veliko društvo lahko uspešnejše nastopali in se branili proti vsemogočnim graškem rudečkarjem.
(Soc. dem. posl.Resel) seje predvčeraj,5.t.m. zmaščeval za sramoto, ki jo je spomladi doživel v Hartbergu. V Hartbergu namreč so priredili rudečkarji shod, a Resel videč, da ogromna večina poslušalcev ne mara za njegovo blagovestje,
se ni upal niti nastopiti navzlic vsem pozivom in obljubam, da se mu nič hudega ne zgodi Seveda je dalo njegovo bojazljivo obnašanje dovolj povoda, da bo ga navzoči kmetje zasmehovali. Ta moralni poraz ni dal Reselu miru. Včeraj je nameraval Hagenhofer, posl. nemške kat. ljudske stranke prirediti shod v Hitzendorfu. Resel je sam tja šel in naročil iz Gradca 100 svojih ljudi Ha-genhoferju shod onemogočit. Rudečkarji, pomnoženi z naročenimi nacijonalci so napadli zbirajoče se kmete, predno se je shod pričel. Hagenhofer se je vrnil v Gradec, toda že na kolodvoru so ga zalotili na kolesih vrnivši se rudečkarji, zbob-nali še nekaj nacijonalcev ter se ga lotili psovati in pretepati. Policija je ves napad mirno gledala. Hagenhofer in spremljevalci so se komaj rešili v vagon električnega tramvaja.
(Martinova nedelja.) Katoliški rokodelski pomočniki se pripravljajo, da prihodnjo nedeljo prirede živahno »Martinovo« v svojem domu. Tekom dni priobčimo velezanimiv vspored tega zabavnega večera. Nekateri prorokujejo, da bode 13. t. m. konec sveta. Torej je baje zadnji čas, da se občinstvo v nedeljo še pozabava v pošteni, veseli družbi.
(Posl. dr. Sernec in znani celjski dogodki.) Ubogi dr. Sernec! Vojska, kakorsne menda še ni videlo sedanje stoletje, se mu napoveduje v prihodnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora. V nedeljo se je vršil v Brucku na Muri velezanimiv shod, ki sta ga priredila še bolj zanimivi Wolf in pa štajerski deželni poslanec Walz. Ko sta nekoliko pozabavljala na nezveste sodruge v nemški ljudski stranki, prišli so na vrsto celjski dogodki povodom prihoda čeških velikošolcev. Tedaj je pa posl. Walz odprl svoja usta in izjavil: »V prihodnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora bom radi celjskih dogodkov nastopil proti glavarjevemu namestniku dr. Sernecu na tak brezobziren način in vprizoril tak škandal, kakoršnega še ne pozna štajerski deželni zastop«. Res, ubogi dr. Sernec!
(Slovenska zmaga v Celjn.) Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, izvršila se je volitev veleposestva v okrajni zastop velečastno za Slovence. Svoje zasedne narave tudi pri tej priliki naši kruti nasprotniki niso potajili. Prišli so v številu kacih 10 mož in se volitve v volilno komisijo niso vdeležili, da bi naše volilce premotili in brezskrbne napravili. Toda, hvala zavednim vo-lilcern in dobri disciplini, za katero gre v prvi vrsti čast neumornemu gosp. dr. Dečku, ni se odstranil nijeden naših volilcev. Pri pravi volitvi pa so se izkazali nasprotni možici oboroženi s pooblastili, tako da so dosegli število 19. Med onimi, ki so dali Nemcem pooblastila, je tudi gospa Za d-n i k iz Žalca, katere ranji mož se mora v grobu sramovati nje narodne neznačajnosti. Sploh je pa bila volilna agitacija pri nasprotnikih skrajno vsiljiva in spremljana z grožnjami. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki pribili na zid, kako so se nekateri nasprotniki, kakor na pr. Šentpe-terski ex župan paša Lenko nedostojno vedli. S svojimi glasnimi neslanimi opazkami, s svojim kašljanjem in nemškim pljuvanjem motili so celo volitev. Jako veliko je pripomogel k nemškemu vspehu Franci Rakužev, ki je s svojim pasjim bičem nemške volilce pod komando imel. Po volitvi pa je jako klaverno okoli hodil, istotako gr-basta muha iz uredništva »Deutsche Wacht«, ki je poraženega Lenkota s svojo modrostjo in upanjem na boljše čase tolažila.
(Razpisane ustanove.) Od prvega semestra šolskega leta 1899/9000 dalje se bodo podelile nastopne ustanove: [Dalje.] 25. Tretje mesto na posebne študije ne omejene ustanove glasbenega zaklada letnih 56 gld. za uboge, glasbe vešče učence. — 26. Prvo in drugo mesto na realko omejene ustanove Jožefa Mayerbolda v letnem znesku po 21 gld. 50 kr., najprej za usta-novnikove sorodnike in potem za sinove ubogih katoliških roditeljev iz župnije Sv. Jakoba v Ljubljani. Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. — 27. Od ljudske šole na posebne študije ne omejena ustanova Janeza Poklukarja letnih 47 gld. 90 kr., najprej za učence in dijake iz ustanovnikovega sorodstva, in kadar ni teh, za učence in dijake iz župnije Gorje in naposled s Kranjskega sploh. Pravica predlaganja pristoji ta čas zemljiškemu posestniku Janezu Poklukarju v Krnici, št. 5. — 28. Prvo
in drugo mesto na 4., 5. in 6. gimnazijalni razred omejene ustanove Antona Raaba v letnem znesku po 136 gld., za učeče se meščanske sinove v Ljubljani. Predlagavec je mestni magistrat v Ljubljani. — 29. Na posebne študije ne omejena druga ustanova Antona Raaba v letnem znesku 231 gld. za dijake iz sorodstva ustanovnika ali njegove soproge, ki so voljni, posvetiti se duhovskemu stanu. Predlagavec je mestni magistrat v Ljubljani. — 30. Prvo mesto od ljudske šole pričenši ne omejene ustanove Jožefa Repeschitza letnih 127 gld. 60 kr. za učence in dijake iz ustanovnikovega sorodstva, in kadar ni teh, za meščanske sinove iz Loža in naposled za mladeniče iz župnega okraja Stari trg pri Ložu. Pravico predlaganja ima vsako-časni župnik iz Starega trga pri Ložu. — 31. Ustanova Janeza Marka Antona barona Rosettija letnih 20 gld. od 1. do vštetega 6. gimnazijskega razreda — 32. Ustanova Janeza Salzerja letnih 100 gld. za uboge na Kranjskem ali na Primorskem rojene slušatelje gozdno-tehničnega tečaja na c. kr. visoki Soli za zemlje-delstvo na Dunaju. Pravica podeljevanja pristoji načelniku kranjsko-primorskega gozdnega društva. — 33. Prva ustanova Maksa Henrika pl. Scarlichija letnih 64 gld. za uboge plemenite dijake ljubljanske gimnazije ali za učeče se plemenite gospodične iz ustanovnikovega sorodstva, oziroma iz rodovin Apfaltrer, Grimscbitz, Tauferer, Mranilovich, ki so iz rodu Semičanov, dalje Hohenwart, Gandini, Rasp, "VVernek, Gall, Sokhali in Hofferer. Pravico predlaganja izvršuje kranjski deželni odbor.	(Dalje prih.)
(Imenovanje.) Tržaški namestnik je imenoval asistenta g. Josipa Planinca, računskim ofioi-jalom v računskem oddelku ondotnega namest-ništva.
(Umirovljen je) finančni nadkomisar Jos. Svoboda pri tukajšnjem pristojbinskem uradu.
(Iuavgnracija na graškein vseučilišča) se je zvršila v soboto, 4. nov. z običajnimi ceremonijami. Novoizvoljeni rektor, prof. geografije E. Richter je predaval o nalogah zemljepisja in njega mejah in zvezah s prirodopisjem in zgodovino.
(Ogenj) je posestniku Jožefu Bučarju v občini Cirklje je uničil hišo in vsa gospodarska poslopja. Škode je 2700 gld., zavarovan je bil Bučar za 1030 gld. — Posestniku Franc Kozlevčarju v Stranjah je pa ogenj napravil škode 700 gld.
(Žrtva izgreda.) Včeraj smo poročali o vojaškem izgredu v Vračkovi gostilni na sv. Petra nasipu. Nevarno ranjeni vojak 17. pešpolka baje neki Mali je že umrl vsled nevarnih ran, katere mu je z bajonetom zadal neki vojak 27. pešpolka.
(Zopet jeden uzmovič pod ključem.) Tukajšnji jermenarški mojster g. B a r 11 je prišel na sled, da mu čudovito hitro zginja usnje. Naposled je zasačil, da usnje zginja pod prsti njegovega vajenca J Burgerja. Vajenec je usnje prodajal in okušal »svobodo« življenja. Njegovi tovariši ga tožijo, da je tudi v gospodarjevem imenu »račune delal«, kadar je imel slabe kupčije i usnjem, in da je dobljeni denar sebi pridržal. Denarni viri mu niso nikdar usahnili. Kadar ni mogel drugače, je pa gospodarja ogoljufal za par krajcarjev, ko ga je poslal po »špago«. Njegovi tovariši pravijo, da so z grozo občudovali tak uzmoviski talent, da si ga pa niso upali sami pokazati svetu, ker jim je Burger grozil, »da jih sicer vse premi-kasti«.
(Za nedeljski počitek) so v Trstu uslužbenci trgovin z jestvinami priredili demonstracije. Re-darstvo je moralo posredovati.
(Uboj.) V Cerovljah na Krasu je na poti domov vinjeni Mihael Legiša ubil svojega tovariša Frana Legiša. Legiša je zapustil pet otročičev, bolno mater in 701etnega očeta.
(Zdravje v Ljubljani) od 29. okt. do 4. nov. Novorojenih 21, mrtvorojeni 3, umrlih 17 ; med njimi za vratico (davico) 2, jetiko 3, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 11; med njimi 6 tujcev in iz zavodov 8; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 2, tifuzom 1, vratico 5.
(Pretep.) Na večer pred praznikom vseh svetnikov sta se sprla v neki gostilni v Lobčeku, občina Žalina, kmečka fanta Ant. Mohar iz Zagradca in Jan. Lohkar iz Lobčeka. Prvi je trikrat ustrelil na Lohkarja iz samokresa, a ga ni zadel. Lohkar je nato planil nanj ter mu hotel izviti iz rok mo-
rilno orožje Pri tem početju mu je pa zlomil roko.
(Tatvina.) V noči od 30. na 31. m. m. je ukral neznan uzmovič mlinarju Fr. LeSnjaku iz Horjula iz nezaprte sobe obleke v vrednosti 40 gld.
(Ubil se je) dnč 3. t. m. popoldne 441etni posestnik Jos. Starman iz Jerperce nad Medvodami. Precej vinjenega je pred Knifičevo gostilno v Rakovniku nekdo naložil na voz, obložen z listjem, ter ga pripeljal do doma. Tu je Starman skočil z voza, a tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleh in je drugi dan umrl.
(Napadi «b c. kr. gozdnem vrtu) Okolu c. kr. gozdnega vrta se klati nevaren človek. 26. pr. m. je napal ta neznanec poleg železnične proge delavca Petra Červana. Zagrabil ga je za vrat in kričal nad njim, naj mu da denarja. Stiskal gaje tako mpčno za vrat, da Červan še protestirati ni mogel proti toliki uljudnosti. Napadalec je potem kar sam preiskal Cervanove žepe, kar mu pa ni posebno ugodno izpalo. Dobil je samo 10 kr. Ta »suhota« Cervanova ga je tako ganila, da je svojo žrtev izpustil. Čez teden dni pa je zopet dobil na istem kraju v pest nekega Koslerjevega delavca. Lopnil ga je s piskrom po njegovi glavi, ker je pa delavec imel precej trdo glavo, se je pisker na delavčevi glavi razletel brez vseh zlih nasledkov. Napadalec je dobil pred takim junakom znaten respekt in zbežal.
(Nadvojvodiuja Štefanija se ne Množi?) »Deu-tsches Volksblatt« poroča: »Z ozirom na svojo hčerko se nadvojvodinja Štefanija končno vender ne omoži. Cesar je pri tem direktno posredoval in je nadvojvodinjo Stelanijo radi tega celo v Laksenburgu obiskal. Govori se, da se bode nadvojvodinja Elizabeta, hči Štefanijina, poročila, ko se jo razglasi kot polnoletno, z nekim članom cesarske rodbine, kar bi v slučaju, da se. omoži
v
Štefanija z navadnim plemičem, ne bilo mogoče. Tudi izvoljenca Stefanijinega, grofa Lonyaya, je cesar vsprejel v avdijenci, ter je Lonyay takoj na to odpotoval na svoj grad Plaszi.
Društva.
(Pevskega društva »Ljubljane« Martinov večer), vršeč se v soboto, dne 11. novembra t. 1. v »Narodnem domu« obeta postati lepa narodna veselica. Odbor se marljivo peča s predpravami. Posrečilo se mu je pridobiti za ta večer vrlega umetnika, ki bo prednašal nekaj ruskih in poljskih pesmi. Vspored se objavi te dni.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 7. novembra. Izvršilni odbor se je posvetoval o predlogu glede odprave kolka ter sklenil, da desnica glasuje za odpravo.
Dunaj, 7. novembra. Tiskovni odsek poslanske zbornice je vsprejel soglasno vladno predlogo glede odprave časniškega in koledarskega kolka.
Dunaj, 7. novembra. Kot kandidata za načelstvo v proračunskem odseku je izbral češki klub posl. Zaczeka s 38 glasovi, 7 jih je dobil dr. Kaizl.
Dunaj, 7. novembra. Vladno predlogo glede dovolitve državnih podpor vsled po-vodnji prizadetim krajem je vsprejel odsek po kratki debati.
Dunaj, 7. no\embra. Prihodnja seja go-spodske zbornice bo 16. novembra. Na dnevnem redu so volitve raznih odsekov.
Dunaj, 7. novembra. Danes so se pričela posvetovanja odseka avstrijskih škofov, seje vodi kardinal Gruscha. Seje se vrše ves ta teden.
Praga, 7. novembra. Občinski zastop je izvolil Staročeba dr. Srba in Voitla podžupanoma.
Pulj, 7. novembra. ,,Glas Črnogorca" poživlja črnogorske trgovce, naj nikari blago ne naročajo v Avstriji, ampak naravnost v Italiji ali drugih deželah.
Vojska v Južni Afriki.
Na golobjo pošto je navezan angleški general White. To je pač najboljši dokaz, da je pretrgana zveza mej Ladysmithom in Durbanom, ob jednem pa tudi, da nima časa poskrbeti za potrebne poprave, ker mu Buri provzročajo preveč preglavic.
Sicer se je pa Angležem pri Ladysmithu v zadnjih dneh obrnilo na bolje, ako smemo verjeti
poročilom, ki jih je navezal general White na vrat svojim golobom, in ako pojde tako dalje, bo posadka v Ladysmithu kmalu prosteje dihala. Čudno je pri vsem le to, da angleške kroglje po-dero na tla vselej celo krdelo Burov, mej tem ko ti s svojimi streli ne provzroče nikake škode, in da se ves boj vrši sedaj precej južno od Ladys-mitha, kjer Angleži dosedaj še niso imeli svojih vojnih močij. Iz tega bi se lahko sklepalo, da Angležev že ni več v mestu, marveč so se že napotili proti Pietermaritzburgu.
Bruselj, 7. novembra. V krogih transvalsko družbe se govori, da je osoda glede Ladysmitha že odločena. Vojni svet angleški je o tem obveščen in njegov molk zelo potrjuje to mnenje.
London, 7. novembra. Angleži hujskajo Basute proti Burom, a Busuti se bodo najbrže dvignili proti Angležem.
London, 7. novembra. Pomorski častnik Egerton, ranjen pri Ladysmithu, je umrl malo hipov pred smrtjo povišan kot komandant.
London, 7. novembra. Listi poročajo iz Ladysmitha: V boju, ki se je pričel 2. t. m. in trajal celi naslednji dan, so si priborili Angleži veliko (?) zmago. Pri napadu na burski tabor pri Bestersu so se spustile burske čete v beg, pustivši za seboj ubite in ranjene. Vspeh angleških granat je bil izboren. Cel burski tabor z vso zalogo je prišel v angleško posest.
Dnrban, 7. novembra. „Natal Adver-tiser" poroča: Posadka v Colenso je rešila vso zalogo in vse priprave. Sovražnik šteje do 5000 mož; pridružil se mu je nov oddelek Oranjcev.
London, 7. novembra. ,.Daily Mail" poroča iz Burgersdorpa v Kaplandu 2. t. m.: Veliki angleški tabor pri Hornberg-Junction so preložili za 50 angleških milj južnovzhodno od Queen8towna. Meni se, da bo ta korak Bure prisilil, da se približajo Angležem. 185 Burov je prekoračilo most pri Bethuliji.
London, 7. novembra. „Timesu poroča iz Pietermaritzburga 3. t. m.: Tukajšnjim Afrikanom je došlo sporočilo, da se je včeraj mej Ladysmithom in Colenso bil vroč boj, v katerem je padlo veliko število Burov. Angleški prebivalci ne vedo ničesar o tem boju.
London, 7. novembra. Vojni urad je prejel brzojavko generala Bullerja, ki sporoča, da mu je s pomočjo golobje pošte došla vest iz Ladysmitha o vspešnem boju angleškega topništva 2. in 3. t. m. Posebno sta se odlikovala generala French in Brock-lehurst. Buri imajo velike izgube, Angleži prav neznatne.
Hennebergova svila
od 48 kr. do gld. 14-65 meter — jedino prava, ako se naroči neposredno od mojih tovarn — črna, bela in bar-vena, — najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
165 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. 13—12 1
Meteorologlčno porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
1	Cu opazo- <U|I	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura po Celiijo	VetioTi	Neb*	Ii.
7	9. zvečer	.39-0	12 8	sl. szah. | oblačno		00 0.
	7. zjutraj 1 740 0 2 popol. | "40-2 Srednja včerajšnja t<		9 2 I sr. svzh. I jasno 17 4 1 si. jvzh | jasno »mperatura 12 0 normale: 6(			
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—26
mmmmummmmam
Zahvala. 896 1~1
Globoko užaljeni vsled nenadne izgube naSe nenadomestljive, iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sioahe, svakinje ia tete, gospe
Franje Bahovec roj. KaCar
izrekamo tem potom najiskrenejSo zahvalo za ne-Stevilne dokaze globokega sočutja dofile nam od vseh stranij, za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku drage pokojnice, zlasti prečastiti duhovščini za ganljivo petje in darovateljem krasnih vencev. Bog plačaj vsakemu posebej in vsem skupaj.
Globoko žalujoči ostali.
Lak za šolske table, TmojS
lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 Sl 11—7
Ob noyem letu 1900 sprejme se
pri cerkvi v Zabnicah in na Sv. Višarjih
organist in cerfiveniE
Lepo stanovanje, nekaj zemljišča, vkup približno 600 gld. dohodkov.	884 3—2
Zglasiti se je do 8 decembra t. I pri cerkvenem predstojnistvu v Žabnicah (Koroško).
Naznanilo,
Uljudno naznanjam, da se moja privatna pisarna in glavni zastop Dunajske zavarovalne družbe v Ljubljani sedaj nahaja
v Prešernovih (Slonovih) ulicah št. 50
v pritličju, nasproti c. kr. glavne pošte.
Velespoštovanjem
896 3-1	Jos. Perhauc.
898 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presunljivo vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
dr. Janko P^jk
um lr ovij eni o. kr. profesor
po volji Vsemogočnega dn6 7. novembra ob polu 2. uri po polnoči po dolgi, mučai bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 62. letu svoje dobe | mirno v Gospodu zaspal,
Zemeljski ostanki predragega rajnkega se bode v sredo, dnč 8. novembra, ob ';4 na 5. uro popoldne iz hiše žalosti. Bleiweisova cesta St. J 3, prenesli na pokopališče k sv. Krištofu. kjer bodo i po slovesnem blagoslovljenju v lastni grob k zadnjemu počitku položeni.
Sv. ni s še zaduSnice se bodo brale dnč 14. novembra ob 7. uri r župni cerkvi Marijinega ozna-neoja.
Rajnki se priporoča blagemu spominu. V Ljubljani, dnd 7. novembra 1899.
Pavlina Pajk, soproga. — Milan Pajk, c. kr.
proviz. profesor na učiteljišču, Teodor Pajk, sinova.
Št. 373-26.
888 3-1
t
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je za tekoče leto podeliti sledeče ustanove:
5.
6.
7.
8.
Jan. Bernardlnijevo v znesku . . . Jos. Jak. Sohllllng-ovo v znesku . . Jurij Thalmelnerjevo ▼ znesku . . Jan. Joat. WeberJevo t znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, si so se letos omožile in so uboge in lepega vedenja. Jan Iftkl. Kraškovlč-evo v zneska . do katere ima pravico uboga nevesta iz Sentpeterske fare v Ljubljani, ki se je letos omožila.
Jan. Ant. FanooJ-evo v znesku . . . do katere imajo pravieo uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Jos. Feliks Sln-ovo v znesku . . . katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. IX. Ant. Baab-ovo v znesku .... To ustanove je tako razdeliti, da dobi polovico uboga, dobro vzgojena meSčanska hči, drugo polovico pa uboga vdova ljubljanskega meščana
gld. 100"-, » 97—, . 94-—, » 99--,
81-,
67-,
48--,
» 231—.
9. Miha Paklč-evo v znesku.....gld. 130—
do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove.	,
10.	Jan. Krst. Kovad-evo v znesku . . » 151- — katero je razdeliti med štiri v Ljubljani
bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
11.	Marije Kosmačeve v znesku .... » 102—, do katere imajo pravico uboge — ženskega
spola — uradniške sirote iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
12.	Helene Valentlnljeve v znesku ... » 84—, katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari rojene, ki nimajo starišev in
Se niso 15 let stari.
13.	Ustanova za onemogle posle v znesku > 50 —, katero je razdeliti med štiri uboge posle,
ki ne morejo več delati in so na dobrem glasu.
Prošnje za eno ali drago teh ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokazili do 28. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljvil>ljane,
dn<5 2 novčmbra 1899.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dei. kot trg. sodišču protokollrana
9M1K1 laks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto),
obresti od dnč do dn6 po 4l/i%. Poštno - hranilnične poloinloe so na razpolago.
I > u n a j 8 k a borza.
Dn6 7. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99	>
Avstrijska zlata renta 4°/0......117	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	99	»
Ogerska zlata renta 4"/„.......116	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	903	»
Kreditne delnice, 160 gld..............368	»
London vista...........120	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59	»
20 mark............11	>
20 frankov (napoleondor)............9	»
Italijanski bankovci........44	»
C. kr. cekini........ . .	5	»
70	kr.
40	»
25	»
80	.
60	>
20	»
—-	»
76	»
70	>
78	» 58",.
80	►
70	»
Dn6 6. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državue železnice . .
>	> južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 5°/0 .
>	» dolenjskih železnic 4°/„
167 gld. 50			kr.
156	>	26	»
199	»	—	•
99	>	70	»
137	»	—	»
128	>	—	»
108	>	—	>
—	»	—	»
—	»	—	»
96	>	—	»
-	»	—	»
166	s	50	»
117	»	_	>
99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165 » — »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........83
St. Genčis srečke, 40 gld.......83
Waldsteinove srečke, 20 gld......65
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v.	3090
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	432
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100
Montanska družba avstr. plan.....260
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	193
Papirnih rubljev 100 .......127
80
50 60
75 75
65
50
__Nakup ln prodaja__
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za z gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
„M E B C U
I., Hllollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse 2.
66
Af Pojasnila ~txt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.