287
Šolske stvari.
Nekaj o šolski disciplini.
Je li prav   in dobro,   da  so se telesne kazni, sosebno šiba,  iz šole odpravile,  in kakošni so iz tega izvirajoči nasledki? To vprašanje se čuje od več strani. Dandanes vse napreduje,  ali bolje rečeno, po „napredku vpije"; a žalibog, da moramo napredek večinoma slabemu, ne toliko dobremu pripisovati. — Staro in skušeno,   na   človeštvo   dostikrat dobrodejno vplivajoče, dandanes ne velja več, meče se med staro, zaru-jevelo šaro in nadomestuje se z novim,  mnogokrat niti piškavega oreha vrednim. — Al to nič ne de; da je le iz dobe psevdo-liberalizma  in maslo njegovih očetov — pa velja! —   bodi-si tudi le za malo časa, pa na veliko kvar človeštvu!
Tudi z novo šolsko postavo, ki ima, odkritosrčno rečeno, ubogo malo dobrega in praktičnega na sebi, mislilo se je revnemu ljudstvu na noge pomagati, ter ga mahoma križev in težav rešiti, ki ga zarad same nevednosti (?) tarejo. — Pa, kakor vspehi kažejo, šolstvo po novih postavah ne napreduje tako lepo, kakor se od neke strani vpije, kljubu temu, da učitelji mnogo več podučujejo, kakor so v stari šoli podučevali.
Kaj je pa vzrok temu? — Izmed velike grmade vzrokov, ki bi jih o tej zadevi mogel navesti, povem naj le dva, in sicer glavna. Prvi je: p reo b loženje mladine z učnimi predmeti. (O tem hočem drugi pot, ako bode „Novicam" po volji, obširnejše govoriti. Pis. *) Drugi pa je ta, da je mladina, odkar je raba šibe v šoli prepovedana, od leta do leta bolj neubogljiva, srborita in razuzdana. — ?>Pa" — slišim odgovarjati — „odprava telesnih kazni, to je, šibe mora vendar le marsikaj dobrega zase imeti, kajti večina pedagogov in druge inteligence se je za nje odpravo iz sole izrekla." Res, da se je izrekla! Poglejmo, kdo so pa tisti pedagogi in kdo je tista inteligenca, ki je naučnemu ministru to nasvetovala? No, to so možje, ki mladine čisto nič ne poznajo, ki se z odgoj o otrok, bodi-si svojih ali tujih nikdar pečali niso, katerim se še sanja ne, kaj se pravi celo čedico otrok, sto, dvesto ali pa še več podučevati, med katerimi ste dostikrat dve tretjini srboritežev in neubogljivcev.
Taki možje, v družbi z nekimi šolskimi predstojniki in miloihtečimi, zasobnimi, humanitete kipijočimi pedagogi , mislili so svojo modrost svetu s tem pokazati, da so naučnemu ministru v ukazu od 20. avg. 1870. pod §. 24. navedene disciplinarne pripomočke nasveto-vali, šibo pa popolnoma odpravili, ne glede na to, kaj
*) Drago!                                                             Vred.
poreko k temu oni,   ki  se morajo   večino  dni   svojega življenja s podučevanjem srboritih otrok vkvarjati.
Ne rečem, da bi v zgorej omenjenem §. navedeni disciplinarni pripomočki pri nekaterih otrocih ne za-dostevali; ali nasproti moram pa tudi konstatirati, da ovi pripomočki pri otrocih druge vrste ne izdajo prav nič in ne veljajo prav nič.
Oglejmo si pa še malo nasledke, ki se v šolah in pri mladini sploh prikazujejo, odkar so se telesne kazni iz šol odpravile.
Znano je, da odkar se je po šolah raba šibe prepovedala, s šolsko disciplino, posebno v prenapolnjenih učilnicah, jako slabo s*oji.
Kaj pomaga, če učitelj še tako očetovsko svari, opominja, prosi, žuga, ako se pa hudobnih butic često-krat vse to nič ne prime ! — Kaj pomaga še tako dobro in temeljito podučevanje, ako pa večina otrok iz same hudobije nauka ne posluša, se odkazanega na pamet ne nauči in danih nalog, naj si bodo tudi redke in lahke, ne izvrši? In zakaj ne? Samo zatega del ne, ker hudobneži vedö, da se jim šibe treba bati ni, za druge kazni pa ne porajtajo nič. — Se ve da, taka sodrga s časom tudi marljive učence več ali manj okuži, jih spridi in v učenji zadržuje. To je tudi večina ljudskih učiteljev kmalu po vpeljavi novih disciplinarnih pomoČkov sprevidela, da brez šibe bode nemogoče pravo disciplino in red pri otrocih obdržati, zatoraj se je že leta 1872. splošni zbor Avstrijskih učiteljev za zopetno vpeljavo šibe v šolo izrekel.
Ni veče nespameti kmalu, nego te, učitelju se mladini premehkemu kazati. Nič ni tako inhumannega nego humaniteta, s katero se vsake baze nerednosti in vrtoglavosti z nekim dopadajenjem, potrpljenjem in odpuščanjem pobotati ali odpraviti skušajo. Večina izpride-nih ter tako rekoč izgubljenih ljudi ima svojo žalostno osodo pripisovati premehki, napačni odgoji otroških^ let.
Šiba bila je in bode za trdovratne, neubogljive ter nagajive otroke, kakor tudi za neke prestopke in hudobije po njih učinjene — ume se samo po sebi zmerno rabljena — najbolji odgojivni pripomoček, kateri se, v pravem času in primerno vpotrebovan, bolje sponese kot vsa druga pedagogična modrovanja.
Poglejmo, kar se rabe šibe v šoli tiče, v pretekle čase nazaj, kaj najveljavniši pedagogi o tej zadevi mislijo in pišejo.
Pestaloci, ki je mladino čez vse ljubil, pravi: „Šiba o pravem času in zmerno rabljena, je gotovo dober odgojilni pripomoček. Napačna je misel onih, ki hočejo pri otrocih vse le, bodi-si z lepo besedo ali z svarjenjem popraviti. Motijo se oni, ki z samo resno ali ostro besedo hudobno voljo in želje otrok brez telesnih kaznih brzdati mislijo" itd.
Disterweg pravi: „Trdovratno laganje, kljubovanje kakor tudi kradež, nespodobnosti morajo se s šibo kaznovati."
Celler pravi: „Telesne kazni so jako potrebne in koristne, in ako bi se te iz šole izpravile, bila bi to ne le velika kratkovidnost, temveč velika nespamet. Vsako stanovitno kljubovanje, vsaka hudobija in laž, vsako nečisto dejanje, tudi nesnažnost naj se s šibo, pa ostro kaznujejo."
Dr. Leiden8tücker piše: „Glasno naj bode tukaj načelo izrečeno, da mi, neomehčani po tarnanju milo ihtečih pedagogov, strogo na sodnijski kazni držimo, in kjer poduk, opominjevanje nič ne zdä — telesno s šibo kaznujemo."
Tako pišejo veljavni pedagogi, izmed katerih sem pa le ene navedel,  kajti vseh, ki so za telesne kazni
zavzeti,  tukaj naštevati bilo bi   predolgo pa tudi nepotrebno.
Posebno napačna se mi zdi misel onih „naprednja-kov", ki pravijo, da se kaznovanje s širjajočo kulturo ne strinja — da je barbarstvo! Kaj pa je veče barbarstvo: ali to, da se hudobija s šibo zatira in odpravlja, ali pa to, da se v enakih zadevah šiba ne rabi? — Al skušati, naše psevdoliberalce o tem prepričati, da je za napredek kakor tudi za javno moralo velika škoda odprava šibe iz šole, reklo bi se z rešetom vodo zajemati. Takim ljudem nasvetoval bi le, naj bi se za kake tri tedne v polne, da ne rečem, prenapolnjene šole podali podučevat, kmalu bi prišli do spoznanja, da brez šibe se prava disciplina ne more vzdržavati.
Za dobro odgojo svojih otrok vneti stariši dostikrat sami učitelja prosijo, da naj, kedar je treba, pri otrocih nikar šibe ne „špara". Ja, stariši bi mogli največ k temu pripomoči, da bi bila šiba v šoli čedalje manj potrebna, pa žalibog, da je to večinoma drugače.
Da otroci dostikrat popolnoma razvajeni v šolo pridejo, to se ima materam zarad napačne odgoje že v prvih otročjih letih pripisovati. Otrok, komaj ene dni star, že se po rokah vujsa, ziblje in okoli prenaša. Tako razvajen si pozneje vse njemu priležno ali dopadljivo z vpitjem pridobiti zna in ve. Trmoglavost, klubovanje itd. se sčasoma vkoreninijo in ni tega dolgo, ko so stariši in drugi vsled napačnega dovoljenja in odnehanja sužnji otroka. Vse neporednosti se potem otroku pregledujejo in s tem opravičujejo, da se pravi: „E kaj, saj je še otrok, še nima pameti, bo že bolji in drugaČi, ko enkrat k pameti pride." Taki stariši mislijo, da se pamet v otroških letih ne razvija in budi, ampak, da pamet v nekem gotovem Času otroka sreča, potem je pa vse dobro in prav. Da! dosti starišev je, ki pri svojih malih otrocih laž in kradež za smešne reči imajo, ali se še celo hvalijo s takimi čini, misleči si: „kako je vendar moj otrok prebrisan in „kerlc"! Ko pa pozneje tak „kerlc" kot tat, ubijalec ali zarad kakega druzega zločinstva pride sodniji v roke, takrat tarnjajo nespametni stariši nad osodo, ki jih je s tako hudobnimi otroci obdarovala, ne spoznavši, da so si po večem sami tega krivi.
Razvidno je iz vsega tega, da napačna, premehka otroška odgoja v prvi vrsti po nespametnih stariših, učiteljih, posebno materah, je kriva nad pokvaro toliko in toliko značajev, kateri v poznejših letih toliko hudega v človeški družbi učinijo.
Mislil si bode ta ali drugi častitih bralcev, da sem gotovo velik prijatelj „batin in šibe", ker za-njo tako gorko govorim. O ne! Bog te sprimi srečni čas, ko bom jaz in vsak učitelj reči mogel: „Šiba je v šoli popolnoma nepotrebna."                                             — Kč.
288