Leio III.» šf ev. 17. V Celfu, torek due 8. fetoruarfa 1921. PavSalni franko. ¦HE9H^VBflHH8^fl3ü b*i *mJUhli*% I jBWI IF^^Bm J^^^eV' sB^^^b IBB^B ^flflSHI H3SSIB SUBB bj^^^S9^^^^H9OIa ^BSBb flfl^A Stane celoletno 120 K, mcsečno 10 K. Oylasi za vsak mm viSSne stolpca 1 K 20 v. Rcklama med tekstom, osinrtnitc in zahvale 1 K 50 v. — Poranteina šievHha alane 1 K. Izfcaja vsak lorek, četrfek ire sobofo. Uredntšlvo Strossniajerjeva^ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnišivo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritliCje. Telefon St. 65. RaCun kr. poštnega fckovnoga urada St. 10.066. Celjska cinkanui. Celje, o. svečana. Včeraj je celjska cinkarna v svojih topilnkah ugasnila pe'ci. V obratu je osi«!u samo še valjarna za cinkovo pločevino in pa tovarna za modro calico. Delna u&tavitev obrata je posledica nevzdržnega gospodarskega poiožaja cinkarne. Podjetje proizvaja toliko cin- kovih izdelkov, da je absolutno nave- zano na izvoz. Izvoz pa je bil zaradi visoke carine nemogoč, vsled Cesar se je v cinkarni nakopičiio bla«a v vred- nosti več miiijonov kron. Kakor čujemo, je sicer ukinien}c izvozne carine v Beo- i^radu že sklenjeno, vendar prepozno in v času, ko so cene za cinkove iz- delke na svetovnem trgu silno padle. Že pred padcem cen so bili proizva- jalni stroški einkäme jako visoki in vsled tega konkurenca težka, danes pa ti stroški visoko prekašajo prodaja.no ceno, tako da je podj-etje zadme case delalo s približno dnevno zgubo 30.000 K- Visoke proizvajalne stroSke povzrotajo v prvi vrsti drag prernog, draga ruda, ki jo je treba uvažati \z »noiemstva, visoki ždezniški tar if i, ca- rina in pa visoke delavske mezde, kar pa ne veija sarno za celjsko cinkarno, tem'veC za vsa naša industrijska pod- jetja, V» Jirn Preti enaka usoda. Na podiagi sktepa celokupne de- želr>e vlade in pritrdila ministrstva za äume in rude ie bito vsled delne usta- vitve obrata včeraj odpuSČenih približno 2Q0 delavcev. Pri tern }e postopaio rav'nateljstyo cinkarne tako, da je v prvi yrsti odpustilo posestnike in sinove posestnikov (okoli 70) in pa samske deiayce (okoli 50), katerim je ravna- teHstvo preskrbelo službe v kočevskem premogovniku; start, dela nezmožni deiavci 50 se vpokojili (46). Za 40 od- puSČenih delavcev je preskrbljeno delo pr» ra2nih podjetjih v ceijski okolici. Vrhutega je ravnateJjstvo odredüo, da so se vsem odpuščenim delavcem na~ enkrat izplačafe mezde za 2 perijodi nazai in za 14 cini naprej ter še na- bavni prispevek, tako da je vsak de- ¦ta'vec dobil poprečno 3000 K. Ustavitev obrata v cinkarr.i pa ni potreb^a le zaradi nevzdržnega gospo- darskega položaja, temveč tudi zaradi ¦ DeStetih neodU>žt;ivih ponravil in mo- dernizacije nekaterih ;iaprav. kajti cin- Maifca: Ljubezen in življeiije Povcst x vaškcga žvljenja. (Oalje.) f'jinodnjo nedcljo se je lepo 0- blekei in obril ter se zglasii tako praz- niüe'n pri Erženovih. ZrneniS se je naj- • pre> 2 Matijčkom in še! potem k Anki. »Dober dan, Anka! Si danes Že iDClJSe, volie?« »Kdaj pa sem bi!a s!aber'< »No, zadnjič. Bojiš se me, Anka, pa čemu? Rad te imam, komaj sem č^kal tej^a 2asa, samo da ti nisem upa) praviti 0 tern, in ko smo fe na za- žeUeni poll, pa jo ubere§ domov. 2a- Josien sem, potolaži me Anka in po- stani moja 2ena, G!ei, tuko ssm tru- den, bi se rad spoči! in pogovoril z doniačim č!ovekom, se posvelova) z iju,b.o ženko 0 dein drug-iga dne. Kako lepo bi bilo! Bodi usmiljena, bodi mi ipyarisica, da ne born več tako sam!« Anka ni bila trdosrčnega srca in se je dala pregovoriti. »Torej prihodnjo Sredo.« Francetti se je kar sarno za- smejalo. Mote' je v tej sreči vendar malo poboŽati Anko, a bi!a je nedo- stöpna. Tako ^e ;e moral zadovoijiti s samo obljubo, a vendar je bi! za- dovoljen. karna obratuje nepretrgonia že od leta 1913. Nameravano je dalje raz- širjenje tovarne, tako, da se bo v nji predelavala cinkova pločevina v razne cinkove izdelke in cinkove odlitke. Doba, ko bo cinkarna mirovala, bo doba.velikega dela za vodstvo. Medtem pa bo tudi vlada morala storiti svoie, da ustvari predpogoje za obstanek in razvoi naše indiistrije. Te vere ne smem'o i/gubili. in zato (udi ne vere, da piidejo za celjsko cinkarno lepSi časi, nego so današnji. 11 gornjemu poročuu !e Se nekaj pripomb: Žal nam je, da bo moralo takoveliko domače podjetje u»taviti obrat. Vendar se ne motimo, če tidimo, da krize niso povzročile le splošne tcžkoče, s katerimi se ima boriti vsa naša industrija, tem- več da je špecijelno pri cinkarni de- lavstvo samo ^s svojimi pretiranimi zahtevami glede mezd in aprovizacije mnogo zakrivilo. Po naših informacijch dobiva vsak cinkarniški delavec razun svoje place, ki ni manjša od piač pri podobnih podjetjih, še b.elo moko po K 2 70, krušno po K r—', sfadkor po K 320, mast po K 24"— za en kg in premog po 3 K za 1 q. Da je to za podjetje, ki šteje nad 300 delavcev in je vrhutega pasivno, velikanska obre- rjienitev, je vsakomur jasno. Vprašamo samo, kako je bilo mogoče skleniti tako pogodbo in kdo jo ;e zakrivil? Ako jo je zakriviio ravnateljstvo, naj se kliče na odgovor! Pa tudi nediscipliniranost med cin- karniškim delavstvom je v Celju splo- šno znana in je podjetju mnogo §ko- dovala. Kako more uspevati tovarna, kjer je ravnatelj brez moči in avtori- tete, da ne govorlmo 0 drugsh urad- nikih in poduradnikih, kjer delavstvo ne upošteva službenega reda itd.? Ne zamerirno ne sedanjemu, ne prejSnjeimi ravnatelju, ker verno, da je imelo de- lavstvo zaščito pri vladi in Bog ne daj, da bi se komu skrivil las. A sedaj, ko se obrat ustavlja, pozivljamo vlado, da v prvi vrsti definitivtio in za vedno odpiisti destruktivne elemente Martin- čičeve sole. Ako se to zgodi, in to se mora zgoditi, bo ustavitev obrata ob- enem sčistila ozračje tovarne. Da pa naš poziv ne bo brezuspešen, zato bomo skrbeli mi, ki nam je blagor I In tisto sredo se je uredilo vse v f redu. Črez tri tedne pa se je vršila po- roka. Na poročni dan je postala Anka zopet vsa zbegana; zamau so ji pri- govarjali, naj se obleče, odlašala je vse do zadnjega trenutka. Bogve, le ji ni legel na du2o ta dan težak spomin na tragedijo, ki se je odigrala v nji pred dvema letoma. Strah ji je objel sree, ba!a se je tega ženina, 0 katerem ni nikdsc sanjala. O, vse njene. sanje pokopane in pred njo tako grenka res- nica! Poroka je btla vesela, dasi je ne- vesta plakala — pa tak je običaj. In ko so ob povratku gostov na Ženinov dorn zagrmeli možnarji, se je nevesta prestraäila, čei>, da pomenja to nesre- Čen zakc-n, poln prepirov. Takrat je prerokovala resnico. Svatba in 5e par dni po tej je preteklo snirno in v redu. Potem pa $0 se začeii prepirčki. Ljubezni, iz ka- tere bi izviralo medsebojno razume- vanje, je manjkalo. In težko je izhajati v zakonu brez nje. Anka se je zaptrala ob večerih v 1 maio sobico onstran veže in puščala Franceta sarnega v veliki sobi. lz po- četka je molčal, dasi ga je 2ali!o nje- no vedenje; pozneie jo je prosit, ji pri- govarjal in končno zahteva). Vse sku- 1 paj ni poniHtfalo, i^cimili so se !e novi ' domačega podjetja pri sreu, gotovo pa več, nego lepe oil kakega dvornega svetnika, ki je dr/al svojo roko — zaSčitnico nad hujskaSkimi elementi v podjetju. Dogodki v Beogradu. Seja iistavnexn odhor». Klcrikald sveča- na irroice. B eograd 4. febr. Danes je b Ja seja »stavnetja oora. Pr čela sc je raz- pravu o/ustavi. Uv..xloma jc m'n'.stci: ^a konstituanto Trifkovtč mcl jrovor. v ka- tercm je med druenri zvajaV. Ideal, za kateroga sc k naš narod tako dolso bor 1 11 za katerega jc dopn- nesel tako vel'kan^kc žrtve, je ureshlCen. IxvrS^no je ujednjeuic ogronme veC:iie tio'inencga narod.x. Ujed'tijen-'; smo v na- voiXxxl držav\ in sed/.ij rnorauio z vscir);. močni dejpvat:. »a .t,o, da dv'gnomo ?n ucvrst'mo zadovoljstvc riaroda. Madn ustavn': načrt je sestavIHn popolnoma z v'dika tega ideala. '^ato tvon podlago te- 11111 ustavnemu načrtu biviSa srbska usla- va, }?'- je bila plod da'gGtTajiicjfa dela *n dol^ih poVt'Cn'.h b)rb n 0 kateri lahko smelo trdimn. da je b la zvor vse mot *n >odRora srbskega naroda, k: ^ je zavedal, da ie bla to njegpva država. Cq jc b'fo dobro državi, jc Slo do.bro U:d_ njcncrnu narodu. Ravno /.ato pa se je /:\ svojo Jr- žavo tako junaško bor 1 n dppr.ncse.l za aio take žrtve. Sedaj s\\\o njectnjQiv. Po- trebno je, da čuti tud: tijeti njeni narod tako, kakor je Out 1 srbski narud v Srb):. M'nistor je nato razla^a. načela vladnega Mstavncga načrta, 0 parlamentarn. mo- narhi?', 0 jain<5ejiiii o^ibn.e svob.ode 13, 0 prestoloiiasledstvu. X'iachr. načrl predv - tleva dvodoiimi parlanientarm s'stem, ki nai bi zasrigural demokrat civ. razyoj' Jr- zavc. NaCrt je pol'tcno centrai'sticen s Sirokim: sanioupraviii'mi jed'nicami. M'- n\stpr na^a$a, da «jcrt vlade n ma n-'ka- ke pretCDzMe via dovršcnost, ot^pvurja pa vsekakor pr.lftkam, v katcrh 1. vi >.p- daj troiinen.: narod. Prosi vse 5sOYornVe, naj bodo v diskus iah objektiv\v. da se &m prej oüprav'jo vsi nedostntki. V debati $ta se-oglasila samo soc ja- 1st DVac in komiiiVst Jovo»ov!it ki iw.i- grešata v ustavneni natrtu obravnarc velkih sooiialn'h in gospodarsKih vprc- šanj. Vkljub ponovneinu po/ivu so slo- prepiri. Morala je priti mati Reza in napraviti red. Kako se ji je to posre- čilo, ni znano, a zgodiio se je, da je je bil France zadovoljen in pričakovaf srečen potomca. Seda; ga prepiri ntso več posebno mottli in čimbolj občut- Ijivi in razdražljivi so bili Ankini živci, tem krotkejši ie postal France. Neke mrzle zimske noči pa je te- kel France preko zasneženih poijan Anki po pomoč. Ni čutil ne mraza, ne truda. Mrzel pis mu je bril krog uses in zuganjaJ ostre snežinke v obraz. Nič ni čutil — le Ankino stokanje mu je zvenelo v prsih, ie njeno trpljenje ga je bičalo, da mu je lil znoj curkom prekc čela. »liiteti, hiteti!« Tekel je, kolikor je mogel, skoraj že brez sape, moral ie obstati, da si je oddahnil. Končno je dogazil do cilja, trkal na okna, klical, vpü, da bi zbudil ba- bico. Prišla mu je odpret in ga po- zdravila precei neprijazno. »Kaj nisi vedel prej, ravno zdaj, sredi noči te prinese zlodej. Kako pa naj hodim v tej burji, v ten zametih! Pa bi vsaj včeraj prize!, pri dnevu, ko vidi§, kam stopf.?, tudi snega še ni bilo toliko.« »Moi bog križani! Kako pa naj ;az vem?!« »E, seveda, dedci ste nenmni. Kaj bi pa škodovalo, če bi pocaka'a pri venski klenkalc: .n Jirvatski zajedn čar|i molcali ko grob. Prihodnja seja v porwieljel'. No vi minister pravd«;. 13 e 0 g r a d 5. K-br. Ker jc nnVster Trlfkov.č kot mnstcr za konst tuanto prcobložen /. kicloin, so je mnstrstVQ pravde loc'lo od rnirj-strstva za konsttu- auto. Za min stra pravde je Tiienovan ra-» dkalec poslanec Ojur č č. predsedn'k dr- žaviresa sveta. Komun'sv in usjavni načrt. B c 0 g r a d 5. febr. Klub Romuni- sfCm h poslancev je :zdelal svoj nafrt ustave, k; se popo'uonia naslanja tjh ustavo sovjetske ^.us'je :n pri-cWidcva voja$ke, delavske .11 kmetjske svetv*. W. pošljejo svoje delegate v osr^dnj. soviet, katerl b bl vrhovna obla.st v dr?avi. Zveza našh t rusktim komunisH. B e o g r a d 5. iebr. Pre.skava je rto- zdaj dognala, da so bl juffoslovan.ski ko- munist. v zvezC z rusk Jlcmatdenstn« z naslovi: »Miesstal, verzage n'cht!« m podobnimi, z r.ajnesramnejšo vseb no prat naš. držjv . Snio res radovctlm, kdaj bo Avstr jce, k: se jiro spleta pajče- vina po lačnih /eloicli, panict srečala. Ali so našc oblastl pač na mcsti1. da v kali zaduše nesrimmo nemško propa- Rando?! Mariborske novice. Cesta Manbor—St. Peier. Ker vsled spletk Zupn'ka v Lt. Petru bivši ckrajni zastop in tudi sedajn gerenl ^.tcga, kle- rikalni advokat dr. Lesko/.ir vpraSanja gradnje ccste iz Maribora čcz Žt. I'etcr ob Dravi: ni kren 1 z mesta, so sedaj ne- kateri intercsent! naprav Ü drufcbo, ki do na spomlad začela z ^radnjo tc cestfe. Obsojeni kominiist^ni agitator — tat. Pred mariborskim sodiščem jj bi obsojen želcznčar ivan Krajnc, zagr'zcn komunstfčni ag.taior, zaradi tatv.nc i2f inetrov voščene?a platna na 4 tedne te- zkxi fečc ter stweda hid'- cdrusčcn ;z ^e- lezivške službc. Ljudska kni žnica Slovaiiskc C, da je nnpad iz- vrš 1 nek1' t hotapec, k, je b 1 pred kralk.m izpuščen :-z zapora. in imelatakoj primerno zdravilo pri roki. »Prinesite mi ilovke !« Prance je 5el v klet, kjer je imel shranjeno ilovko — rabili so jo včasih za mazanje peči — in prinesel. Raz- gnetla je ženska mrzlo ilovko na pla- tneno krpo in položila ta strašen obliŽ Anki na trebuh. »Vzelo ti bo vročino, pa bo dobrot« je tolažila. Toda njena tolažba se ni izpolnila. Groznici so se pridružile še čisto nove bolečine in France se je moral zateči k zdravniku. Ko je isti konstatiral bolezen, ni imel več mnogo upanja, da reši ubogo mlado žitev. »Živine ste, ne ljudje 1« se je je- zil. Ukazal je spraviti mlado ženo v bolnico. Toda prepozna pomoč, teŽek transport v mrazu in slaba Ankina na- rava, vse je pospešilo konec mladega življenja. France pa je prosil zopet ubogo Reziko, da mu pride gospodinjit. Otroka je vzela v oskrb začasno Ankina mati, da popravi na niem vsaj nekoliko, kar si je predbacivala, da je •'a^re^ila na njegovi ubogi mamici. Mali Francek je bil čvrst fantek — vsa Francetova sreča. (Konec prih.) 1. PKEKORŠMK: J)r/»vna policija vCelju. Miistni rnag strat celjsk- je v sni'slu § 52 ecljskega obč liske^a štatuta lazgla- s'l, da je mestii proracun obC-incm od 21. jan. do 4. iebr. 1921 na vpoickd. Veo- no se ponavljaioce ^ovor'ce, da mestna obč na zdaja oz. potroš. naravnost vel;- kanske vsote za vzdr/.evanje reCinio hü stražnkov (števl-ka nr n" znana) so 'no prvedle do tegu, da seni s. postavke za pol cijo v razpoložcncni nicstiiL-m i)vora- čunii natančno rre^ledal V poglavju »pol ci.ki* najdeni slcdeCe postavke: Polcija: a) mestna: plača 2 agentoma.....73 r.fiO «v deputat obleke ,.....U)0 « deputat kurajve..... 1 MX) « 7s).-4.H) K b) državna: denarna dotac ja..... 45.000 K odgonstvo . ..... 5.000 <- najemnna uradn'ii prostorov. i0.000 « razsvetljava uraJn ii prastorov J.XW « kurjava uradn !i prostorov . 1S.00O <- SO.OCt!) K Denarna dotac ja 45.000 K se porabi za kurjavo, tolefonske, psamške potrcb- ščine :n drugo. Mestno ku}': mestna o'bcliia mesto clizave sama v/dr/.evaia svojo mestno pof'o'io, kakor je b'lo to poprej, imela mesitia občna sumo na plačah izdatkov 453.000 K, ako vzamemo za podlago place dveh mestnih uKeiitov, od kojh pa ima edeu samo enega. dru^i pa 2 otroka. Za kol ko sc pa ta znescK pr'. rodb.nah z več]"m štoviloni otrok zvi'Sa, to si lahko vsak sari zračuna. Ker ve-ni, k'^ko nis.i ostrokritikujoča javnost rada sod. in brez podlage obsoja one, k: nos'jo slučajno točas odgovornost niestne uprave omcjijam so siedeCe: Mestna nemška občina celjska je imela nekdaj, kakor nam je znaiu« ^ 5e vsem, toi smo 'meli srečo, da smo kot SIo- veno ž vel v tern incsui, svojo mestno polio:jo (bio je mencla 0 al; 8 mož. zarcs ne vcm vee natanko!). Kaka je bla ta p«- tcja v i7.vrsevan.hJ svoje službene dolž- nost', pravice in objektivnosti naprarn nam, k; smo b'li ncmškii klk. na magi- stratu neljub: in neprijetu: lujci, tega se vs.1. še prcdobro spom njano. Vem tudi, da so rad/ javne varnosti in /.aSc'ts nas tedaj brezpravnh Sloveneev, ki smo ?.- veli v Celju, nas. tedanji poiit ki ponov- no zahtevali pod-rSavljenjc mestnc poV- cije. Do tega pa u-i prislo, ker n b la ta zahteva v int^uojah sstciua k: ie pn nas vladal za umetno wdr/evanje Nem- štva, kojega vcl'ka opora v nas Iju Jii krlvi'a je morala b!ti mestna pol cja, ki je to tudi dosledno in brezobz rno izva- jala. Po prevratti pa smo dot» I. v Celju državno policijo, mesto P« ie pridržalo v služb 2 svoja agcuta, za koja b, s ccr moraio plačcvuti pokojn no. la dva agenta sta prideljejiA v službovaiijc dr- žavn: polic:J:. Ker lnoramo pr: nas govo- riti zelo jasno, da *e razumemo, si dovo- ]m še neglede na to, da je pol'a"jskj npa- rat v Celju državcn !r; da no zadene krl- t'ka ali oč tek, češ da jc prove!'!;, mestne uprave prav n'c, vcndarle omenit', da varnostne službe v mestu n'kar ne P*"- nierjajmo v današiij.Ii čas"h z ono v oto- stranskfh občinah s kmefjsfcm prebvaf- stvom. Kdor to dela, je al: slab poznava- lec danasniega t«asa- ali pa :š5e V™™ ppznanja in ploskauja ncrazsoJn h ljua.. K vsem« pa še dodalem :z bas navede- fleEara7.l0Ka,clascpr:naskr:tzra ne ut^neio Pa krint se prepreat! ;n pou.- f da plačuie mesto sedaj v ^clcjsko varnostne svrhe 155.400 K letno, ako bi melo pa svojo mestna poücjo, pa b ta stala mesto, n Ce bi b la še tako mala, najmanj 1 m lijon kion. Dovoljen so pač vsakenin lastn; na- zoK o raznh drzavn.!i insftiic jah n več al manj pamctm nj h uredbi, n pa do- voljeaio po pojin'h n naeelili, ki naj vla- dajo v žvljenju iircjeiUK« riaroda, po- tvarjati dejstv.j H sr't' nercsn co med ncukini al med len nr, k: se o rcsn ci iTOČeio pouöt. Samo v ta namen p'sem tc vrstice n žei in, 0;\ j h Ctajc vs. nas; obeaiv. Celjsko pevsko drustvc in Citalnica priredita na pustn, tore'* v Narodnein do- nui našeniu Kureiifi odhodn;co. Povab- ijena ie godba, broj.-ica \-i mo/. Kincnlo- va /elja je, da v d' ua svojem Iclo&njefn poslednjem večoru zbrano vse celjsko občnstvo v najboljšcni razpj'o/ei.'.ui.__ Sreča je nakloivla. da se Haul tc dr.: v Celju prznan' koin k v. našc prcstolice. Obljubl je, da prewain..' avunzuia :n Jc pritcfjn'l Restore ) dovt'pnczev, da upr:- zore več šalj.vh nastopov Pcvc CelJ. jcv. dništva jM-rede «Svatbc na kir.ct 1j«, nadalje nastojv \\.c dru^'h /.air'm. vili skup n, k-' bodo preseneril.' i: nadkr'Iie- vale ncdeljske nniškaradu. --¦ Na j wstrti torek se želi vee na poslcdnj'krat \ pu- stu razvedr/t.. /!a razved1* lr ;i; \cselfe bode ta večer \- Naiodiu in doinn v cbil- ni tner. preskrbljeiw, tud jic bode n c';:- sar manjkalo, kar ie pot-cbuo za lclcf>n: bkiRor. -— Odhn.ja.ioiS bodo nif>;i. .Ird i". re eno, da so pro/'voli lep zadnj vel Foch pi de srecl m-t-seca marca v !$eogra;.l. Pr iiod ma vcjaški in pal t'cen zriačaj. Sole v Sloveils1. V šolskeni tetu V920/21 oblskuje v SlovCiij': otro^ke vrt- ce 659 otrok; osnoviu sole 83.057 deč- kov n 84.865 dekl'-.; Iskupaj KvS.522)"; meščanske šok 1113 deökov n 2hl4 (le- ide (skupaj 3726); srednje §ole 53S0 d- iakov 'n cTjakuj- rbrtrie sole 5-to dlja- kov; rudarsko solo v Celju 8-4 učencen uč:telj-šča 856 gojenccv n gojenk; tr- govske sole 832 d'.iakov in dijak nj. Vse Solske mladne ie forej ISO.'V'S. Komunistfčn' Tst »Delo« v Trstu, dozdaj glas lo s!ov. ?oc. demokratov, Je istatako kakor hi4k "Lavjratortx-. preScl v rokc komuivstov. Nov teielonski aparat je zumfta eieklrotehn'cna tovarna »Panon'Ja« v •Ptuju. Nov I aparat služ\ v eni m «st*i obli- ^ kot stensk. til! nain z\\\, je muogo inan]- 5; ,n tehrrčno zelo dovršcn. Vzorec je i>redložcn m n;strstvu za pest.) n brzo- iav v odobrenje in uvedbo. Na otoku Krku ustanove Italian, svoj kouzulat >zi varstvo tal'janskega preb'-valslva*. Pajao! Okrajnl So!ski nadzorn ki za Šta?er- sko bodo z oz rom na to, da so vs' dese- dajn nadxorn ki bit neprav Ino, t. j od bVšega poverjen;ka dr. Verstov^ka jnc- Hovaii'. glasom oJredbe in'.n^strstva 3^a pTosveto na novo imenovan'. Višl; Solsk* svet v LWiAti'1 jc raz- i>uSčcn in so odrejene voltve za novi višjli Sotski: svet, v katerern ne bodo več Po m:Jy !n dragi vol>! kamandiral naSi klerikalci. Novhn predaedakom v ^jega ^clske- ää sveta }e imenovan ravnate-lj dr Stan- ko Bevk. Prosveta. MESTNO GLEDAliSCE Ct'LJE. V četrtek, dne 10. februnrja l')2i se powo- vl zabavua veseio'Lr;i »rjOS^OD SlfNA- TOR«, k\ jc i»r! prem'ieri dosegla tako tep uspeh. Za nedeljo, dnc 13. f^br. zv. sc pn'pravlja Finlsiarjcv »Divji! lovec«. PoMdanska prtilstava ob zir/.anh ce- nah. Uspeh sloveask'Ji umetulkov v Bco- gradu. Tenorist R javec ;n klav rski vir- tuoz Lčar sta dosegla s svoj'ni koncer- tom vetkanski uspeh in sta bla od oh- c'nstva burno pozdravtjena. Dopisi. Žaloc. D'jaki »Udru/enja Kor(stan« v Celju uprzor Jo tu v nede'jo, dne 13. sv«- čana ob pol 4. iir/; Jurč č-Cesn:kovo vin- -rodno igro -»Do^men^. Upanii\ da bodo naš; pr jatelj1 nas ob'skafr'1. Polzcla. Polzelska dckkti se možijo z Nemci. Začetek je naprav la V I!.. njej je sled:la V. A. :n n«to 0. A. Vsaka je vzela kajpada prstuega Ocrmana; vs; fr je so bl zaposren: v tvtkajšnj: tovarn1. Hladnokrvnl so ostai; na§; tantje ;n de- kleta, msteč, saj io ivso pr:stnc Poizelan- kc. A sl i>l se, da namorava tud. C. P., so- rodn'ca vrlo narodne rodb'ne T., se po- roč.ti z Nemcein, k! ie zaposlcu v VlcT- jevi tovarni. Upamo, da si še prem sl, Ze z ozirom na sorodake. - V. šek drzno- sti pa je, da s: upa soprog V. T. oz roma tašča prosajčti za dovolietije vrn tve na Polzelo. Verjamenio, da je jngoslcvanski kruhek sladak .n da je v gladn' Avstr.j; brldko žveli. A on, kakor njegov tovarS R. sta iraela innogo neinškc margar jie na glav^, kar je tukaj'in aVcgcd prav do- bro znano. Kaj pa prav« k tenm vladfnJ zastopn jk ? Sokolstyo. Za Celjjskega Sokola so cTaioval-: Vesela družba v Niirodnein domu po bratu Pimatu 1.36 K, .Tagerovič-Katncn- ca 100 K, Prazn k-Bernardi 'pr jateljska sprava) 200 K; skupaj 436 K. A.rscm ljul>;- teljem Sokola srOna livala! Sokolski Glasnik. Izšii» j<» ši 2. Dr. Drag. Prochaska razpravlja o ».lužnoslu- venskem tfpu r.lo^ekac; člank >Naš na- raštaj«, »Več delj!«, »Sokolski ziiak«, »Vežba oslobodjenja : ujed njeiij;»' bodo zanlma^ vsakogar, lc Cub so!-:olsko. Narodno gospodarstvo. Vsem p. n. n. okrajnlrti zastopom, obdfn- sk?m uradom, kinctijsk'iii podružircam in drugfin stanovskitii organizacijiani \ v:- norodn'li krajih. V.nogradnik ! Nahajamo se v usodc- polnh čash. Trgovska pogajanja z Itülijo in drugiini sosedn:mi v norodn mi n ne- v'norodn'nü državam so pred durnii. —- Obstoj velika nevarnost, da se pri teli Italijanoni in Madzarotn posreč dosei; prost uvoz svoj h vln v Jugoslavijo. kar fr pomenlo propast našega v.uarstva. - Da se to ne zgod :p d.i se Izvcdcjo tr- govska pogajanja v naš prid, povzd'jcn te povsod svoj glas, sklite čimprcjc pro- testne shode n zalitevajle od viado. da ne pripust.; pod noben m pogoiem uvoza tujh vin, posebno tal jaiiskega in mad- žarskega v Jugoslavlj'o! Obciicm zahfe- vajte, da se izvozu uas h vu v nev'no- rodne države pr sklepanju trgovnskHi pogodb od strani vlade pjsve^a vsa po- zornost! Pridružte se resoluc.ium. k; j'li je sklenil podp'san odsek v svoji sej dne 11. decembra pr. i. v tej zadcv , s tem, da sJklenete naslednjo resolacjo i\ jo v» pošljete al:" odsekn ah naravnost slov. ktnet^jslr družbi v Ljubljano v svrho predlož tve deželui oz'.v. ccntraln vlad ! Resoluc ja: »Podpisani vinog-adn"k, zbran' due ...... na protestnem shodu v . . . . ......, se pridruž jo enoglasno resolu- c'jam, ki j|h je sklen 1 V:narsk' ;n sadjar- sk: odsek slov. krnet'jske družbe v Mar:- boru dne II. dec. 1920 v /.adev: sklepn- nja trgovinskh pogodb z /tal jo in drugi- m1' v'norodnini in nevnorodninii država- mi, .;n zahtevaio strktno :zpolnitev toza- ddvnih zahtev odseka od strart; vlade. NadaJje pripoznaio zborovaTci »°Zjl odbor«, ki ga je ;zvoll imdnovan, odsek v svrho, da neprenehoma za^leduje vse faze trgovskih pogajanj in ukreue od slu- čaja do slučaja pr!merno, kot svojega za- stop-rt'lca n zahtevajo od vlade, da pred- loge "n želje .stega, kot obenem zastopir- ka vseh v^nograJnikov Spinlnje Stajei- ske, v polnem obsegu upošteva!"* V^arski in sadiarski odsok slov. kniet'3- ske družbe v Alariboru. Sajenje tobaka v Slovenijl1. Oglasi: in pr javne pole za sajenje to- baka v letti 1921 so žč razposlanr na ol>- čjiske urade zadevnh okol šev. Kcr pn- hajajo vprašanja, Je-U se sme naprav'ti nasade v drugh okrajh, k' nso naveden1. v oglasu, sč poja-inuje, da jr kultura to- baka dovoljena Ie za glavarstva Črn-o- melj, Novoinesto in Krško, Ualje okraje Konjce, Celje, 3rez ce, Pti.j. Maribor, Oornja Radgona, Ljutotncr ter kcnečno za celo Prekmurje. Povsod drugod je sa- jenj^ ziibranjeno. Pa tudi v naveden.h okol š h je sa- Jenje vezano na poprejšnjo rriajvo pr, občinskcm uradu at pa pr'. bl /nji postal' jenje vezano u.\ poprejsnjo prja\ o pr. bodo fzdale dozvole (1 cence; in doposla- le prjavljencem. Sajenje brez 1'cence je strogo prepo- vedano in se bo kaznovalo kar naj- strožje. S ps'javanr. morajo kmctje pohtet:, ker je rok za nrjavo »astavljen do 20. te- b»*uaria. Prjave že prhajajo. Za vzgled navajamo obč no ft .Peter v ^av dol'ir, kjer se je izredno lepo šti:v;lo kmetov priglaslo za sa.ienjc in sccr z vel kirn števrlom sadrk. Več posestn kov je pn- i glas lo po 20.000 sad.k, to je prbl žno po I en joh (plug) zcralje za to kulturo. Iz ne- | ke druge občine je dob la d.rekcja toba si- ne tovarne v Ljubljan, dopis, če.š, da je zahteva, da sc posad: najnianj 2.000 ^a- d.k (5 arov) previsoka. Tern bod pove- dano, da je la /ahteva prav skroinna. kajt kdor hoče inicti kakh dohodkov z te 'kulture, inora zasad'fci saj tol ko zem» lj šča, ker drugače se to nc ;zplaoa ne za njega hi ne za državni nionopol. Povedat; se inora, da jc Uprava dr- žavnoga monopola se odločla za toba..- no kulturo v Sloven ji za to, da bo nas kmet imel 'z te kulture redne n dobre doluxike; te pa more dob;t le, ako saui v prmcrni ninožin; ;n ne za zabavo po kakih par sto sad k. Iz Prekmurja so nv. d'r.'kc jo tobač- iic tovarne došle prošnje, d.\ b. se dovo- 1 lo sacl'iti za lastno potrebo po nekaj rastl'n in da se od vsake rastl.ne plaCa davek, če§ tobaka zn pipo ne dob mo ku- pti. Da bi kdo sadil za lastno potrebo, te- ga se ne more uovolt:, 1-rcr državn. mo- nopol tega n'kjer v cd'i kraljcv.n ue do- pušCa. Pr.tožba, da ni dob t; v j>rodaj zh- dost. tobaka za P>:po, je b la doslei opra- v'eena. Poslej pa je dana mo/.nost, da so bo stavilo takega lobaka mnogo več v prodajo in bodo take prtoibe «tihiile v zadovoljstvo kadi'.cev in tud. monopoinc uprave. Ljubljana, due \ iehrunrja 19?1. Vellke gospodnrske koniorence so se pr'cele v3. tm. v Uiogradn. Mhrster za tr- goviJio dr. V. Kukovcc je skl.cal gospo- darskr (privr^dn,) svet hi cek države, sla zaslši mnenja strokovni-ikov o vpraSa- nj'h saobračaja, carinskega posfopka ;n trgovinsk h pogodb. V uvodn h besedali ob otvor'tvi je inn'ster naglas 1, da /ell, naj se konkretno opozarja na vse nedo- statke ,n dajcjo praktični nasvef. za njili odpravo. Posvctovauj se udelezuie iz Celja kot zastopuk obrtivštva g. Ivati Rebek. Novi 20-dinarski bankovc. se zdelu- jejo v Amer k. Izdclani bodo na trpež- nem pap'rju in tako, da bo vsako pona- rejanje do skrajuosti otežkočeno. 529 milijoiiov kron nom nalt je av- str'jskfh vojn'h posojj v Sloveirj, inrej za 129 ml. kron več nego se je pr'cako- valo. Socijaina politika. Naredba o povišanju stanariu, ki je stopUa s I- febr. v veljavo, je :zSla. Po- višba iiajeniiiine za slauovanjbke dele (mescčne sobe) vsled določil te naredbe je prepovedana. V svrho gsadnjki malifa staiiovanj m revue sloje sc razpravlja v m'.n strstvn za soc. poH'ko o predlogu za dovol.uv 50C inilUonov d narjev kredta. Medm'n'strska komisija v 1 rbovljah je skoro končala svoje delo. Po dozdaj- n'h ugotov tvah ,z knjig prcvladuie nmc- nje, da ne bo treba pov( šat ce« premogu al: pa zelo neznatno. Vsled j)ov.ska dc- lavskih mezd :ma trboveljska družba mesečno prl.čno 7 mljonov kron veC ^zdatkov nego pred stavko. Razne vesti. Samoumor hrvatskega Ameri- kanca. V noči od petka na soboto se je v zagrebškem Zrinjevcu ustrelil de- lavec in kmet Juraj Vrbetič. Mož se je bil lani o Veliki noči vrnil iz Ame- rike z večjimi prihranki. Njegove nade, da dobi v domovini primeren zaslužek, se niso izpolnile. Ves čas je zastonj iskal dela. Nato se je vdal pijači in sedaj se je ustrelil. Pri njem so našli hranilno knjižico za 5000 K in zlato uro. — Redovnik — razbojnik. Nedavno se je vršila v Neaplju razprava proti redovniku Ciavolinu, ki je ubil svojega prijorja, hoteč ga oropati. Ta redovnik je živel silno razuzdano,- Vsako noč je ušel iz spmostana ter se potepal po raznih javnih hiSah. Ko se je potem zjutraj vrnil domov. je čital mašo. De- nar za tako življenje si je preskrbel od prijGija pod raznimi pretvozami, s katerin;i ie ogoljnfal s.amostan. Imel pa je seveda tudi pristop v razne ugledne rodNne. V eni taki rodbini je zapeljal dve hčerki, v drugi pa ie po- silil zaročenko nekep;a diplotnata. Ko mu je neki Drijor Gross dal premalo denarja, ga ie ubil s sekiro, a denarja ni našel, ker ga je prijor dan preje odposlal v Rim. Razprava se je vršila tajno in je bil živinski redovnik ob- sojen na 24 let težke ječe. 115 let šteje Pavao Cvetkovič v v Toplem do!u v Srbiji. Je najstarej5i človck v Srbiji. Boljševiki dali ustreltti zmago- valca nad KolČakom. Iz Petrograda poročajo, da je bil v Sibiriji na ukaz sovjetske oblasti ustreljen KrasnoSče- kov. znani zmagovalec nad Kolčakom, ker se je dokazalo, da je bil zapleten v zaroto Japoncev proti boljgevikom. Umri je 4. tin. v üradeu v starosti 85 let feldcajgmajster Welsersheimb, ki Je b:l domobransk.; m;n ster zaporedoma •; 10 avstKjskh kabinet'h. Knjiga zasluinHi mož. Beograd fi. k'br. V m n strstvn prosvete se izdeluje knjiga, v katcri bo opsano delovaujc mož, ki majo za dr- žavo n narod velke zaslugc. General Francliet d' Rsperay na po- vratku. B e o g r a d <». febr. Včeraj sc je \s- niJ general Franenet d L'sperav s poto- vanja na Kosovo. Ob WlA. ur ie uadnlje- val vožnjo v Sarnievo, odkoder odpot'ije preko Broda '.n /agreba v Par'z. Eden ali dvi duitia ? B e o g r a »1 f>. iebr. Včeraj jo b lo v sej radikalncga klub.i pretresauo vpra- šanje gornje zbornice (seuata). Do spo- razuma u: prišlo. I*»r. Vesnč !še je izjavil za senat. Delavstvo v Pečnhu za Jugoslavjo. Beogra-1 (\ febr. Notnm.k'inu mi- nistru so b'le doposlanc rcsolucje vseii doiavskih organ:zacj Pečufia. v ksteivh zahteva delavstvo pr pojitev ozemlja pr: I\'čuhu k Jugoslav'?. Izplačlo 20°i-nih bonov. B e o g r .i d 6. febr. F iiancna min - strstvo je v sm.r.lu člena 25. fin. z&konR dalo generalni d'lrekcji drzavirh dolgov nalog, naj priprav,: potrebno, da sc črji- prej jzplačajo začasnc pr'znau'ce izuo'I 3000 K od 20%, odte.;.U'» li povi doin ?.- gosanja novcan'c. Lastnica in i.Tdajateliica: Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Ps*oda se lepo in suho seno In otava Vila Parkliof pri Celju. 161 1 Dobro ohranjen se proda. Gosp. ul 26 Celje 165 1 otroški voziček se kupl. Naslov 6e izve v upravništvu. SKRGiC k iflli Indjija—Srem Trgovina deželnih piidelkov, ko- ruze, pšenice, ječmena in ovsa; ima zmiraj na skladišču. Cene zmerne. 167 4—1 Trgovina pohištva MÄRIJA BÄÜMGARTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vseh slogov 156 50—1 Zaponka z dvemi briljanti izg ubila sc je 6. tm. zvečer na sokolski maškeradi. Najditelj dobi nagr^do. Oddati v upravl »NOVE DOBE« Velika 2-nadstr. JnlXSA. centrum Celje za K. 450 000 na prodaj Naslov Breznik, Celje Dolgopolje št 3 2 lepe moderne hiše v Qradcu (Oraz) se zamenjajo za lepo posestvo ali hiše v Sloveniji. 164 2—1 Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 17. „SRNA" mšlo -g&LI- Feriež, Renistpov. feredtina in stavbena »äW m |L*&frw«mvw *»*K ^*1^ m » *« $5>i*ejema hramlne wJoq« in }ih zadrugazom.xKH. I^äIS«* 8 XBk Ate ¦ Hu K llL S fV9 ^ obpe&xui« pc df«^_fl Ol ^ Preäeinova ul. 35 W W««JM 'JL&dB"3k§li3F Jb> JL^iJI JUF^UF^?^ &*»™ ¦« Pol ad »4o ^T* |2 |o# Rezervni zakJad 80.000 K. 401 156-112 Denat>ni promet 60,000.000 K. Na skladištu u Zagrebu imadem u svim bojama garantirano čiste AnilinsKe boje za vunu i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijih njemaČkih tvornica. Mo|a ivrdka fedina famčl 30 zft nepatvoreni fabrlbat. 20-8 Eugen Voloni, Zogreb Bunduliteua It. -- Telsfon 151. Slncajna prodaja! Moderna, čisto nota Ictna obleka za 2850 K in 1 kožuh za ceno .000 K je na ^prodaj. Vprašati je na upravo tega lista. 139 1 !ep nov mesarbki voz v gostilni pri Pavlincu, GledaliSka ulca — zadaj okrajnega glayarstva v Celju. 106 6 Izgubil seje pes, velik, rujave barve, kateri reagira na ime »Hary«, ima dolga ušesa z dolgo dlako, dne 4. t m. ad vojašr.ice »Pre- stplonasiednika Aleksandra«. Kdor ga priyede nazaj, ozironia, izja.vi, kje se pes nahaja, ta dobi veliko nagrado pri kapetanu I. k,): Ilija Drobnjaku, 39. pe§puk. 161 1 |šLem službe kot oskrbnik na večje posestvo. Ponudbe pod »Oskrbnik« poStno iežeče CELJE. 157 2—i Gonilni jermeni za transmisije v zalogi 30-200 mm širirve pri Ivan Kravos, sedlar MARiBOR s 1 Nervozni, oslabeli, slabokrvni odrašeni in otroci dose- žejo vedno krepčilo z vporabo že- leznatega vina !ekarnar;a pri ,Ange!ju* ------- Piccoii-ja v Ljubljani. ------- 'Una. Zoititč Celje, llocenova ul. 2 o«ia u%^l. Cel)e, Hfalja Petra ceala 8 • e priporoča ta i»d«K»vo v»akovr»tQlh »tavbenU» in palant«rljsklh del. Krltja I «treh, zvoDikov, p»|>vavila Istih, ba- ' jiraVA atrelovodcrv itd. LtvrAittv toina, Oeue zmarne. Xa izvriena dela ae Jamil. tapetnik v Čelju, Samust.nska ol ?. Prevzatre vsa tap«-tarska «kia, kakor nüpravo limnic, UpetniSkih mobitij ltd. Popr^vila \i- ; Vr$u''L toCno in čcno. Tofä? v za'ogi. rfiorska 2(6 trava, afrik in t\mn ža modroce. 50—*1 ^AFKO SALM1C ] Celle, Nar. dom. ! Ženfitf. in nevesfe! I FrttoiöM Yam najcenejse in najlepäe Za obilen obisk ce priporoča äSmjLliflTC>J 9 gostilničar. Veltka zaloga nr, ziaintne erebrntue, oLal i. t. d. 54 VoioravUa točna, zanesijiv« in po nlüklh cenali. -8 suhih bukov ih dr^ se takoj proda franko vagon postaja Rogatec. Vinko Locher, Qobovec, p.F-'^- 160 1 Za vse blagodejno sočutje med težko boleznijo našegr. He- pozabnega očeta, gospoda ANDREj-a PRESKER-ja bivšega občlnskega tajnika, posestuika i. t. d. kakor tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti se najpris-. zahvaljujemo. Čret pri Celju, dne 5. februarja 1921. Žalujoči ostali. salame, sir, rii, olie, kavo, öajf fio«EoIaiSo Sfd. prodaj» po nix^ih cert«sti ii'go*ioa ÄLEKSANDROVÄ UL. ^. Ruddlf Peveö, je owori! svojo poctruZnieo v Beaki (Ss*e»n) v biižini Beo^rada in MüVCtn Sadvi Us bode v položaju niijceneje in najkulantneje postKÜ celi Sloveniji s päenjco. koruzo, ječmenom, ovsem, moko, vss- kovrstno slarvino, mast jo, svinjami, vinom (karlovško in banatsko) vse naiceneJQ po dnevni ceni. Naročila se naj.pošiliaio ^Ktn.o na tvrdko: Rudolf Pevec, v BeSki (Srem). Naslov: Penreü, Beika (S?em), Nakupoval bodem direktno od krnetov ter bodem mogel z vsako drugo '•"¦¦••I'o konkurirati. Obeneni boden tamkai prodajal deske, les in. droge. slovencem so bodo dajale brezplaCno everityelne informacije. "7» mpoeobroina narofila se priporoča Yt\JX*QZ*1? PE3VSC, prvi slovenski trgdvec v Sremu.