Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spij, in alili, postal» II. gruppo - I.P.I. 10% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 15 (417) Udine, 1 5. septembra 1969 Izhaja vsakih 15 dn Ob 25-letnici odporniškega gibanja Velike slovesnosti vFojdi in naVrhovljah v Brdih Partizanskega srečanja se je udeležilo več tisoč bivših borcev obeh narodnosti Pomembni govori številnih vidnih predstavnikov iz SR Slovenije in Furlanije Julijske Benečije - Skupni boj italijanskih in slovenskih partizanov postavil kamen za današnje sožitje med obema državama V Beneški Sloveniji in v goriških Brdih so zelo slovesno proslavili 25-letnico odporniškega gibanja in so zato v ta namen priredili partizansko srečanje v Foj-di in v Vrhovljah. Proslave se je udeležlo v obeh krajih izredno dosti bivših borcev obeh narodnosti, slavnostne govore pa so povsod imeli številni govorniki. Prvo partizansko srečanje se je vršilo dne 6. septembra v Fojdi. Tu je otvoril slovesnost tajnik pokrajinske organizacije ANPI iz Vidma Federico Vincenti, za njim pa je prisotne pozdravil tudi župan iz Fojde Roberto Celedoni, ki je v svojem govoru, tudi povedal koliko je med to zadnjo vojno pretrpelo prav prebivalstvo te okolice. Kot vemo, je bila vas Fojda med vojno skoraj do tal požgana in se še danes poznajo sledovi, kje je divjala vojna Ti kraji pa so bili tudi med prvimi, ki so se uprli sovražniku. Slovenski partizani skupno z italijanskimi garibaldinskimi edinicami so se od vsega početka hrabro borili proti nemškim in fašističnim postojankam vse do konca vojne in to je tudi naglasil v svojem govoru poslanec zbora narodov Tine Remškar. Med drugim je dejal, da je bil prav s tem bojem postavljen temeljni kamen za današnje sožitje med obema državama. Ude- ležencem pa je govoril tudi poslanec Lizzerò, nekdanji komisar garibaldinskih divizij Furlanije-Julijske krajine, ki je tudi poudaril skupni boj slovenskih in italijanskih partizanov in da se sadovi tega boja poznajo še danes, ko je jugoslovansko-italijanska meja med najbolj, odprtimi v svetu. Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo odnosi med obema državama še bolj razvili na vseh področjih. Naslednjega dne, to je v nedeljo 7. septembra, pa se je slavje nadaljevalo v goriških Brdih. V Vrhovlje so prihiteli skoraj bi rekli vsi, ki so se borili v teh krajih med narodno-osvobodilno borbo, pa naj si so to bili Slovenci, Italijani, Furlani ali Hrvati. Domačini so se za ta praznik izredno potrudili, saj so postavili povsod velike slavoloke in dekleta v narodnih nošah so pripenjala starim partizanom na prsi rdeče nageljne. Ob tradicionalnem partizanskem golažu so si stiskali stari znanci roke in obujali spomine na pohod XXX. divizije v Beneško Slovenijo, na akcije briško beneškega odreda, na boje italijanskih garibal-dincev, na svobodna partizanska ozemlja tostran in onkraj meje. Seveda ni manj kalo tudi bojnih pesmi, tako slovenskih kot italijanskih. Slovesnost v Vrhovljah je otvoril predsednik pripravljalnega odbora srečanja Jože Gačnik, za njim pa je imel slavnostni govor predsednik Zveze združenj borcev Slovenije narodni heroj Janko Rudolf. Obširno je orisal pomen vstaje primorskega ljudstva in o-budil spomin na številne druge dogodke pred 25. leti, ko se je v boju proti skupnemu sovražniku skovalo bratstvo med italijanskim in slovenskim narodom in zaključil svoj govor z željo, naj bi bilo to srečanje bivših borcev proti fašizmu in nacizmu skromen prispevek pri utiranju poti v lepšo prihodnost, prihodnost miru in trajnega sodelovanja, prihodnost brez vojn in razprtij med narodi. Za njim je spregovoril tudi nekdanji komandant brigade Garibaldini Natisone Mario Fantini-Sasso, ki je med drugim množici sporo-č i 1 pozdrave italijanskih združujejo partizane ita- lijanske in slovenske narodnosti. Z zborovanja so tudi poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Po končanih govorih se je pričel kulturni program, pri katerem so sodelovali pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, briški oktet ter godbi na pihala iz Nove Gorice in Idrije. Ljudje so se razšli na svoje domove šele pozno ponoči. To prisrčno srečanje bo ostalo prav gotovo vsem v naj lepšem spominu. odporniških organizacij, ki IIIIAIII lltlllllltl III llttlllllllllllllllll III Hill lllll II lllttllllll H IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllll . V DEŽELNEM SVETU IIKLAMJA JIILIJSKA PENEČIM V Intervencija poslanca Stoke v prid našega prebivalstva Itcncška Slovenija se neusahljivo prazni in s tem vidno spreminja tudi svoj etnični in kulturni značaj ■ Nujno je potrebno nekaj storiti, da bi zaustavili la hudi pojav Izkoriščam priložnost, da bi se na kratko zaustavil ob težavnih ekonomskih in socialnih razmerah prebivalstva Beneške Slovenije, ki se še kar naprej izseljuje, ker se boji, da bo moralo še preveč dolgo časa čakati na to, da bi našlo delo doma. Ekonomski, socialni in kulturni položaj tega prebivalstva ne potrebuje najnovejših pojasnil in analiz. Vsem je dobro znan položaj tega področja in vsi se strinjamo, da je treba zain- M * °A * I o o v • ■; v*. ■ -V ?r topo» novosl ■Z „ t iubljani so du BOBEC v slovoih Pri zavod očnjaka z spornim izšli Mai? iurjefl! ■ ve prete»0;*' s^ssgssr^S!. g°sp0?S ^ad0S£ d oživili V italuan .vtorjevu eptiezi- ao -ige pa i vaškimi pc> delu km ^neèkega vojski. v Italije, v bataljona m kii^ftr^e^ftpfsosednjm ’KSSW operacli drugike dQ stica«11 t' 1 N me« 8» Via San Dar teresirano prebivalstvo usmeriti z ustreznimi sredstvi proti boljši prihodnosti. Kljub številnim raziskavam, študijam in obljubam se socialnoekonomski položaj Na-diških dolin ni zboljšal. Zatorej je potrebno tukaj konkretno opozoriti, kako težak je omenjeni problem. Tu je bilo že jasno poudarjeno, da mora sodobni industrijski razvoj priti tudi v te doline, na področje Št. Lenarta in Špetra ob Nadiži. Da bi zmanjšali in zaustavili emigracijo s tega področja, je treba zgraditi industrijske komplekse in zaustaviti odhod, ki grozi, da bo popolnoma izpraznil področje Beneške Slovenije. Iz tega opozorila je jasno, da prof. Lacava v svoji študiji o raziskavah in načrtovanju ekonomskega in socialnega razvoja naše dežele pcudarja, da je potrebno za zaustavitev emigracije zgraditi industrijo na tistih področjih, kjer je ta žalostni pojav najbolj občutiti. Zdaj je treba torej zboljšati cestno omrežje, ki naj omogoča delavcem lahek dostop od doma do delovnega mesta. Prof. Lacava pravi, da je mogoče samo na ta način zaustaviti odtok emigracije, kar objektivno pomeni temelj tistega, da bo postala dežela Furla-nija-Julijska krajina področje intenzivnega razvoja; to je torej ozemlje, kjer so prisotne vse možnosti za kopičenje ekonomije in kjer bistveno ni vseh tistih težav, ki so značilne za razvita italijanska področja: neučinkovitost transportnega omrežja, pomanjkanje prostora za opremo in javne servise, gostost nesprejemljivega umeščanja». K tem zahtevam dodajmo še večkrat omenjene zahteve o ukinitvi vojaških služnosti, ki ovirajo resen industrijski in obrtniški razvoj tega področja. Področje Nadiških dolin se počasi, toda neusahljivo prazni, to pa odločno spreminja tudi etnični in kulturni vidik omenjenih dolin. Treba je nekaj storiti, da bi zaustavili ta hud pojav. Da bi dosegli določene ekonomske in socialne premike, je treba sestaviti organski načrt za industrijski razvoj Nadiške, Terske in Rezijske doline. Prepotrebno je ustanoviti določene panoge industrije, kot na primer cementno, pohištveno industrijo itd. V okolici Čedada in Špetra ob Nadiži je treba nujno zgraditi industrijski kompleks, ki bo sposoben zagotavljati čim številnejšo lokalno zaposlitev. O omenjenem predlogu pravi prof. Lacava, da «je samo na temelju nekega koordiniranega razvoja poljedelstva, industrije in terciarnih dejavnosti moč ustvariti socialno in kulturno življenje na dovolj visoki ravni s širjenjem na tem ozemlju bistvenih značilnosti urbane družbe in produktivne organizacije industrijskega tipa. Omenjeni argumenti morajo vzbuditi vsem tudi dolžnost — trenutno zdaj deželi, ki je z zakonom storila korak v tem smislu — da bi se globoko zavezala ustvariti v Beneški Sloveniji, vključno tudi v Reziji ter onkraj, v Kanalski dolini, bistvena oporišča za ekonomski in socialni preporod, ki bi bil sposoben obrzdati in odstraniti žalostno izseljevanje iz teh krajev. In v tem smislu predlagam vladi, naj nujno ustanovi stalno lok-lno komisijo, ki naj s pomočjo Ente Regionali in zainteresiranih predstavnikov krajevnih združenj pripravi konkreten načrt za takšen industrijski razvoj naših dolin, ki bi tako lahko zaustavil emigracijo in brezposelnost, ki tako pritiskata omenjeno prebivalstvo. Luna in mi 21. julij je vsekakor datum, ki se morda pripeti enkrat samkrat v tisočih letih. Tega dne zgodaj zjutraj je namreč Američan Armstrong kot prvi človek stopil na naš večni spremljevalec, satelit Luno. In s tem dnem je človeštvo, ne brez ponosa, morda že zakoračilo v svojo prihodnost, v enaindvajseto stoletje. Toda ob vsem tem ponosu in zmagoslavju človeka, ob prvih človekovih korakih na Luni, ob dejstvu, da sme razrešili skrivnosti nebesne mehanike in med-planetnih poletov, pa je na naši dobri, stari Zemlji ostalo nerešenih cela vrsta vprašanj. Ta vprašanja bi bilo morda lahko mnogo laže rešiti tako tehnološko kot materialno, a jih vendar ne rešujemo. Istočasno ob prihodu Američanov na Luno so isti Američani nadaljevali vojno v Vietnamu, priče smo nenehnega spopada med Arabci in Izraelci, v Biafri divja državljanska vojna, katere nedolžne žrtve so predvsem otroci, v osrednji Ameriki pokajo puške med Salvadorjem in Hondurasom, črnski in sploh segregacijski problemi pretresajo naš svet. Za rešitev vseh teh problemov pa nista potrebna niti denar, niti tehnologija niti materialna sredstva, temveč predvsem človekova dobra volja. In spomnimo se ob vsem tem še naših, beneškoslo-venskih vasi in dolin. Človek je na Luni, stopil je v enaidvajseto stoletje, v naših krajih pa vlada istočasno še srednji vek. Ni dobre volje, da bi uredili tudi naša vprašanja: da bi dobili šole v svojem, slovenskem jeziku, da bi zajezili ekonomsko emigracijo, da bi naši kraji zaživeli in zacveteli vsaj v modernem času. In ko na eni strani pozdravljamo, častimo in blagoslavljamo velikanski človekov napredek, njegov poseg po zvezdah, si želimo, da bi taisti človek uredil tudi na Zemlji, na naših tleh, kjer smo zapustili svoje tisočletne sledove, vsaj drobec problemov, ki smo jih omenili. Za to pa je treba samo malce človekove volje, razumevanja in pripravljenosti. Zelo malo spričo velikega človekovega koraka v vesolje in njegovega pristanka na Luni. k SWIIIIII I M REZIJA Velikanska škoda zaradi neurja Voda je poškodovala ceste, hiše in mostove - Vas Korita več dni izolirana V štirih urah je padlo 25 cm dežja meča drugi del napeljave ka nalizacije v Sv. Juriju. Celotni stroški za to delo bodo znašali 32 milijonov lir, od katerih 21 milijonov bo prispevala dežela, 9 milijonov bodo vzeli posojila pri deželi in ga bodo vrnili v 20 letih s 6% obrestmi, dva milijona pa si bo komun sposodil direktno pri posojilni- Il III IIIVMIIttlMI II Itllltlllltltllllllllllllll III Ititlltlltllllllllllllll MI titilli lllll IIIIIMtIMIIIttllHfNllltfI IZ IDRIJSKE DOLINE Potreben je obmejni prehod prve kategorije V noči med 21. in 22. avgustom je divjalo po naši dolini strašno neurje. Utrgal se je oblak in v štirih urah je padlo kar 25 cm dežja, kolikor ga pade po navadi v celem letu. Bilo je strašno, saj kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje v naši okolici. V Stolbici je voda drla po ulicah kar v potokih in vdirala v hiše, kleti in odnašala s seboj vse kar je mogla. Ker je voda porušila in odnesla tudi več mostov, so bile nekatere vasi več časa popolnoma odrezane od sveta. Poškodovanih je bilo tudi precej hiš. V Koritih, kjer stanuje 16 družin, so se morale nekatere izseliti. Manjkala je električno luč, začelo je primanjkovati hrane, zdravil, ljudi se je loteval obup. Na srečo je prenehalo deževati in ljudje so se takoj lotili dela in popravili najnujnejše za življenje. Seveda bo potrebno še dosti dela, denarja in časa predno bodo izginile sledi, kjer je divjala huda ura. Neurje je povzročilo precej škode pa tudi po drugih krajih Beneške Slovenije, kjer so številni hudourniki prestopili svoje bregove. Tako je v Platcu v komunu Grmek dež poškodoval šolsko poslopje, v Dreki in Srednjah pa so nastale velike okvare na telefonskih in električnih napeljavah. S tem pa se je zaključila tudi turistična sezona. Ljudje, ki so bili na počitnicah v dolini Rezije ali kje drugje po naših krajih, so zbežali domov. V Nadiški dolini se je tudi ozračje tako ohladilo, da so morali ljudje obleči plašče. In pomislimo, vse to se je zgodilo še meseca avgusta, ko bi moral človek iskati še sence, da bi se skril pred žgočim soncem. Gradnja kanalizacije v Sv. Juriju Komunska administracija je predala v delo podjetju Giacomo Tambosco iz Tol- UMililH llllllll II Hill MIHIH IIMIIIIIIHIIIIII MUHI II IIIIIMIHIIMMI ••••!•»•••• »••••IMHIIIIIIIINMUNIMIIIIIMIMIIIIIIIIIII AIITEN ci. Prvi obrok del, ki stane okoli 20 milijonov lir, je skoraj dokončan. Poroka Poročila se je Marija Martini iz Liščec z Giovanni jem Bosio iz Gorice. Vaščani in prijatelji jima čestitajo in želijo mnogo sreče v zakonskem življenju. Medtem ko si vsi toliko prizadevajo, da bi ojačili turizem v Idrijski dolini, ki je zares lepa, a premalo obiskovana, ker je zaradi državne meje postala skoraj mrtva točka, so začeli na komunu proučevati, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi sedanji obmejni prehod pri Starem mlinu-Britofu, ki služi samo imetnikom obmejne propustnice, postal prehod prve kategorije, to je mednarodni, in bi se ga mogli posluževati vsi in ne samo domačini. Prapotniški župan Bruno Bernardo je v ta namen sklical komunski svet in je povabil na razgovore tudi zastopnike jugoslovanskih obmejnih oblasti. Sklenili so, da bodo sedaj skupaj predložili ta predlog italijansko-jugoslovan-ski mešani komisiji, ki proučuje in rešuje takšna vprašanja. Ureditev ceste Komunska administracija je dala v apalt dela za ureditev ceste, ki vodi v vasi Teje ( San Pietro di Chiazzacco ) in v Selišče (Cladrecis). Za to delo predvidevajo 21 milijonov lir stroškov in jih bo 80 odstotno krila država, ostalo pa bo v breme komunu. Hud požar V največji vročini je prišlo prejšnji mesec v nekem Razširili bodo pokopališče Preveč ljudi je smrl iztrgala iz naše čeravno je tudi naš ko-lun eden tistih, ki ima ved-o manj ljudi zaradi izse-ivanja, postajajo pokopa-šča pretesna. In to je tudi izumljivo, saj je doma še osti ljudi, katerih zadnji rt bo prav tisti konček božje njive» na koncu va-pri farni cerkvi. Včasih se udje niso toliko brigali, akšen bo ta njihov zadnji omek, sedaj pa, ko so po /etu videli, kako velika je srb za rajnke, saj je prav okopališče izraz višine ci-ilizacije vsake vasi, hočejo omačini, in to je tudi re-aično potrebno, da se ure-ijo vsa pokopališča. Ko-nin je že dal v zakup dela a popravilo in razširitev okopališča tako v Ahtnu kot v Reklužu, pozneje bodo prišla na vrsto pa še druga. Stroški za ureditev prvih dveh pokopališč bodo znašali okoli 12 milijonov lir in jih bo krila dežela s posebnim prispevkom. Popravili bodo komunske ceste Končno bodo popravili tudi ceste v ahtenskem komunu, saj so nekatere zares v izredno slabem stanju. Ministrstvo za delo je v ta namen že nakazalo dva milijona in 105 tisoč lir prispevka. V kratkem bodo zato odprli delovni kantir, ki bo zaposlil 15 delavcev za dva meseca. Poseben prispevek 265 tisoč lir je komun tudi že prejel za nakup potrebnega gradbenega materiala. seniku v vasi Frdjel do zelo hudega požara. Ogenj je uničil 100 kvintalov sena in vse kmečko orodje, ki je bilo v njem. Pri gašenju je poleg gasilcev pomagala cela vas, kajti pretila je velika nevarnost, da plameni dosežejo še druga poslopja, škode je za več kot dva milijona lir. Nesrečen padec z drevesa Zelo hudo se je ponesrečila 59-letna Bernardina Le-sizza iz Oborče. Ko je nabirala hruške in je bilo zaradi dežja deblo precej spolzko, je padla skoraj poldrug meter globoko in dobila več zelo hudih poškodb. V bolnici so izjavili, da bo ozdravila v dveh mesecih. Smrtna kosa V čedadski bolnici je umrl v starosti 85 let Giuseppe Napoli, ki je bil zelo poznan po vsej Idrijski dolini. Napoli ni bil domačin, prišel je v Podrskije še leta 1915. kot finančni stražnik, po končani vojni pa je dobil službo na pošti. Tu se je poročil in ustvaril veliko in ugledno družino, kar je pokazal tudi njegov veličasten pogreb, katerega se je udeležilo izredno dosti ljudi. Pred nedavnim smo spremili k zadnjemu počitku tudi Jožefa Klinca, ki je umrl po kratki bolezni. Rajnki je bil priljubljen daleč naokoli, ker je bil pošten in delaven človek in zato bo kot tak ostal vsem v najlepšem spominu. »MIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIM IZPOD KOLOVRATA Utrgala se je skala Pred nedavnim se je utrgala s hriba Sv. Martina v grmeškem komunu velika skala in se z vso silo prikotalila v gospodarsko poslopje, last Atilija Vogriča. Skala je predrla streho in pod in padla v spodnje prostore, kjer je shranjeno polj sko orodje. Na srečo ni bilo človeških žrtev, kmet pa je utrpel škode za več kot 200 tisoč lir. Težko nam je, ko pišemo te vrstice, iz katerih so nastali kar stolpci, kajti zavedamo se, da je bela žena iztrgala iz naše srede najboljše ljudi, očete, materie, sinove in hčere in ki bi lahko, če ne bi bilo te krute usode, živeli še dolgo med nami. Tu spodaj podajamo namreč seznam žrtev letošnjega poletja, ki so na kakršen koli način izgubili svoje življenje. Zaradi posledic padca je umrl 76-letni Jožef Vogrič iz Sv. Lenarta. Zlomil si je nekaj reber in dobil še druge poškodbe zaradi katerih je čez en mesec umrl. Umrl je tudi 82-letni Žvan Zufferli iz Ažle, ki je 10. julija padel v kuhinji. Tri tedne so ga zdravili v čedadski bolnici, a so nazadnje nastopile komplikacije in mož je moral umreti. Zelo je pretresla vso okolico tudi vest o tragični smrti 38-letnega Petra Viz-zuttija iz Laz pri Črneji v komunu Neme. Ko je spremljal sorodnike, ki so prišli k njemu na počitnice, je nerodno stopil, ker je cesta vsa jamasta, nerazsvetljena in ob kraju nezavarova- na in tako padel ob prisotnosti vseh kakih pet metrov globoko na prod Lanje. Takoj so mu priskočili na pomoč in ga peljali v videmsko bolnico, a je že med potjo umrl zaradi težki poškodb. Ljudje iz Laz že dolgo časa prosijo, da bi komun uredil to cesto in da bi jo tudi razsvetlili, a njihove prošnje še do danes niso bile uslišane. Prav Vizzutti, ki je postal žrtev slabe ceste, je pred nedavnim zbiral podpise med vaščani, da bi potem poslali prošnjo na višje organe, kajti vsi so slutili, da se bo prej ali slej tu pripetila huda nesreča. Peter Vizzutti je bil edina opora že priletnim staršem. V čedadski bolnici je umrla 64-letna Viktorija Primožič iz Koste pri Šempetru. Ko je delala na polju, se je nekoliko ranila v levo koleno in čez nekaj časa so se pokazale strašne posledice: tetanus. Umrla je 5. avgusta. Strašna nesreča se je dogodila tudi v dolini Rezije in sicer v vasi Korita. Desetletni Aleksander Madot- to, ki je prišel z eno leto IIIIIIIIttllllllttMIlMIIIIIIIIItllllllltlllltlllllltlllllllllllllllllllltlllllllllltltllllllllltllllHIIIIMHIIIIMIHItlllltttMIIMIl IZ KRNAHTSKE DOLINE Poroka Prejšnji mesec sta se poročila Marisa Manco in Giuliano Tomasino iz Viskor-še. Poročno slavje se je vršilo po starih ljudskih običajih in zato je bila pokoci vsa vas. Ker se bosta novo-poročenca izselila v Nem- čijo, torej bosta odšla iz vasi, sta morala obljubiti, da bosta ohranila navezanost na rojstno vas. številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi vzgojila svoj rod tako lepo, kot sta bila vzgojena sama. MMMIItllltlllllltlllllllllllltlllttllllllllttltllllllllttllllllltllllllllllllllMtlllll lllltlll lili lili lllllllll II I II I llllllll IIHIIIII Vesele sagre po naših vaseh Letošnji mesec avgust je privabil v naše prijazne dolinice in vasice po gričkih in hribih vse polno turistov, pa tudi domačinov iz okoliških krajev ni manjkalo. Skoraj vsako nedeljo je bila kje kakšna sagra ali letni senjen in kot vemo, se ob takih dneh ljudje kaj radi skupaj zbirajo, da se pogovore o tem in onem in mladina se tudi poveseli. Tako so 10. avgusta praznovali sv. Lovrenca v Oborči, Gorenjem Mersinu, v Jagnedu, Gorenjem Brnasu, v Gorenjem Trbilju, v Matajurjuin v Viskorši v komunu Tipa-na. Pravijo, da je bilo letos najlepše in najbolj veselo na sagri v Gorenjem Mersinu in v Matajurju, kjer je še pozno v noč odmevala lepa slovenska pesem in poskočni vzoki harmonike. Praznovanje « Rožence » 15. avgusta je bilo tudi zelo veselo v Kravarju, Srednjah, v Fojdi in v Krasu. V tej zadnji vasi so povabili na sagro tudi Antona Birtiča in njegov ansambel, ki je navdušil in razvedril vse navzoče. Tega dne sta bili Namo-rjeva in šavlijeva gostilna nabito polni do zelo kasne ure. V Reziji, kjer praznujejo «šmarno mišo», je bilo tudi zelo razgibano, ker je bilo letos dosti letoviščarjev in tudi domačinov, ki delajo čez leto daleč od doma, je bilo za to priliko precej na sagri. Nadalje so bile še sagre sv. Roka (16. in 17. avgusta) v Campeju, Črnem vrhu in v Sv. Lenartu. Svetega Donata (21. avgusta) pa so praznovali v Lazah, v Strmici v sovodenjskem komunu in v Čedadu, kjer je bila ob tej priliki tudi birma. lllllllllllllllllllltlllllllllllltlllllllllllllllllllllll,,,!,Ba,a IZ TERSKE DOLINE Zasejali so postrvi Prejšnji mesec so spustili v vode hudournika Tera več tisoč malih postrvi vrste «fario» in sicer v kraju Sv. Osvald, nekaj pa višje gori v komunu Brdo. če bodo vsi lovili kot predpisujejo pravila, bo Ter postal lahko kmalu bogat na teh cenjenih ribah, saj pogojev za to ne manjka in to bo tudi dobra vaba za nedeljske izletni ke, posebno pa za ljubitelje ribolova. mlajšim bratom k stari materi na počitnice iz Molare (Alessandria), kjer je njuna mati na delu, je tragično izgubil življenje pri igri. Splezal je namreč na drog in se dotaknil električne žice z visoko napetostjo. Bil je na licu mesta mrtev. Pokopali so ga na domačem pokopališču. V Gradežu, kjer je bil na počitnicah z družino, je nenadoma umrl zaradi srčne paralize komunski odbornik Danilo Petrussa iz Prapot-nega, star komaj 40 let. Pokopali so ga v velikem spremstvu v Ibani, od njega pa se je poslovil ob odprtem grobu z ganljivimi besedami prapotniški župan Bruno Bernardo. Smrtno se je ponesrečila tudi 40Jletna učiteljica Rosana Gujon iz špeterskega komuna. Nesreča se je dogodila v Taliedo (Milano). Ko se je peljala z avtomobilom, se je vanjo zaletel na nekem ovinku mestni avtobus in ji prizadejal tako hude poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico umrla. Pokopali so jo na domačem pokopališču v Špetru dne 17. avgusta. Zaradi posledic padca je umrl v videmski bolnici 59-letni Guerino Picogna iz črneje pri Nemah. Mož je padel s senika kakšen meter globcko in si je zlomil hrbtenico. Izredno huda nesreča se je dogodila tudi v hribovski vasi Kal v podboneškem komunu. Ko je 57-letni Rudolf Comugner s svojimi vaščani pospravil seno in se pred nevihto vračal domov, je udarila strela naravnost vanj in ga na licu mesta ubila, ostale štiri ljudi, ki so šli za njim, pa je pometalo po tleh. Ta nesreča je vzbudila po vsej okolici dosti obžalovanja, kajti rajnki je bil zelo priljubljen med svojimi vaščani in oče številne družne, od katerih trije sinovi so v emigraciji. Nenadne smrti je umrl tudi 73-letni Jožef Bergnach iz Gnidovice v sredenjskem komunu. Ko se je vračal s polja, mu je med potjo prišlo slabo in je takoj umrl. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna paraliza. Vso Nadiško dolino je pretresla tragična smrt 56- letnega Zvana Tomazetiča iz Klenja, očeta petih otrok. Kakih 500 metrov pred vasjo ga je do smrti povozil nek financar, ki je v službi v čepletiščih. Tomazetič se je vračal z dela peš in voznik ga verjetno ni videl v temi, ker je strašno lil dež. Pri prometni nesreči blizu Remanzacca je izgubila življenje tudi 26-letna frizerka Bepina Dugaro iz Kravarja v šenlenarškem komunu. V njo, ki se je peljala sama, se je zaletel 29-letni Mario Movia iz Čedada, ki je tudi dobil zelo hude poškodbe, zaradi katerih je pozneje umrl. Nesreča se je dogodila ponoči 27. avgusta. Vsem svojcem nepozabnih rajnkih izrekamo naše iskreno sožalje! Rezija v p Zakon in družinsko življenje Na sliki vidimo vas Osojane v dolini Rezije. To je zelo privlačna turistična točka, ker leži med visokimi gorami in je zrak čist in vlada tišina. Umrl je Tone Seliškar slovenski mladinski pisatelj in pesnik V Reziji so v šestnajstem stoletju priznavali za zakonito ženo tudi tisto, ki ni bila v cerkvi poročena, temveč je bila nekomu le prilež-n.ca oziroma ljubica. Šlo je pravzaprav za zaročenko. Takšen zakon so imenovali «zakon na dogovor». Take vrste zakoni so bili pred tri-dentiskim koncilom zelo razširjenti tudi v sosednji Furlaniji. Prav zato je tridentinski koncil ta problem obravnaval in sprejel predpis o uvedbi obvezne cerkvene poroke, ki je pri cerkvenih oblasteh še vedno ed -no veljavna. Za nezakonita dejanja odgovarja občan pred pristojnim občinskim sodiščem. «Zakoni na dogovor» so lahko tudi razpadli po medsebojnem «kmečkem» dogovoru (sporazumu), oziroma razvezana zakonca sta lahko po predhodnem sporazumu ponovno obnovila zakon in to celo tudi po večkrat. To dokazujejo številni dokumenti iz tistega časa, ki opisujejo omenjene zakone. Tudi po tridentinskem koncilu, ko je bila cerkvena poroka obvezna in edino priznana, so opravili cerkveni obred šele po sklenitvi «zakona na dogovor». Tako se je dogajalo v Reziji in v celotni Furlaniji. Da je bilo res tako, si oglejmo nekaj primerov: 5. septembra 1562. leta je pri civilnem procesu neka priča izjavila, da ima Domenico Decani iz Sv. Jurija v Reziji dve ženi: «una a San Zorzi e una a Chiniz-graz sposata, ma questa di qua non si sa se la sia sposata o no», (eno v Sv. Juriju in drugo v Chinizgrazu. Druga je b'la zakonita žena, za prvo pa se ne ve, če je poročena rii ne). Domenico je bil potujoči kramar v Nemčiji. Proti obema kršitelji-ma ni bil izdan pregon, zato ni bilo procesa in ne obsodbe. Nadaljnji, drugi primer: Začel se je postopek proti Andreju Q. Thomae in Flo-reani zakoniti hčeri Petra Micel dz Sv. Jurija. Oba sta bila v krvnem sorodstvu druge in tretje stopnje (v drugem in tretjem rodu), poleg tega je imel Andrej tudi zakonito ženo. Florea-na je bila še nevezana in je stanovala v hiši Mateja Za-net kljub negodovanju škan-daliziranih sosedov. Obad-va sta živela v pogostih intimnih odnosih. Tako je Flo-reana zanosila :n rodila sina. Priče so med sodnim po- stopkom pričale, da je zanosila z Andrejem, ki da je hodil vsak večer k njej spat. Ni ohranjenih dokumentov in verjetno poziva ni bilo, ki MillUilllHhMUUMMIM 111 IMMIIHtUlUHMtMN I ll—lll 11 JOŽKO OŠNJAK: «Kdorkoli bo hotel pobli-že spoznati zunanji in notranji obraz Beneške Slovenije in ga hotel razumeti, jo bo moral vzeti v roke. Toplo priporočam njeno branje. Tovarišu Jošku Ošnjaku sem iz srca hvaležen za to podobo njegove zemlje in ljudi, «više v uvodni besedi pisatelj France Bevk h knjigi Joška Ošnjaka «Pod Matajurjem, ki je izšla pred kratkim v Ljubljani. Besede pisatelja «Kaplana Martina Čedermaca» iskreno in preprosto označujejo pomen knjige «Pod Matajurjem». Ošnjakovo delo je namreč menda prvo kom-pletnejše in originalno delo o Beneški Sloveniji, ki je izšlo na področju matične dežele Slovenije po vojni. 390 strani obsegajoča knjige razpade na dva dela. V prvem delu nam avtor na podlagi lastnih spominov iz otroštva in mladosti predstavi Beneško Slovenijo zgodovinsko, geografsko, etnografsko in kulturno, kar je vsekakor potrebno, zlasti z.a bralce iz Slovenije. V tem delu beremo tudi zanimive orise originalov beneško slovenskih ljudi, ki barvito, sku- bi klicala oba obtoženca pred sodišče. Kazenski postopek je bil iz nepojasnjenih oziroma neznanih razlogov ustavljen. paj z narečnimi jezikovnimi oblikami, dopolnjujejo to podobo deželice pod Matajurjem. Drugi, obsežnejši del knjige, pa je avtor posvetil razvoju narodno osvobodilne borbe na pobočjih in dolinah Beneške Slovenije. Videti je, da je imel pisec precej dela z iskanjem gradiva in brskanjem po arhivih, da bi oživel tudi to, pomembno obdobje, ko se je znova spet začela v naših krajih prebujati nacionalna zavest. Dragocenost knjige «Pod Matajurjem» pa je tudi v bogatem slikovnem gradivu, ki je v večini sploh tudi prvič objavljeno. Fotografije so tnko nedvomno dragoceno dopolnilo Ošnjakovemu besedilu ter dokumentirano osvetljujejo tekstovni del knjige. Slovarček beneških izrazov, seznam lastnih imen, seznam krajevnih imen in zemljevid Beneške Slovenije pa tako zaključujejo Ošnjakovo knjigo v zaokroženo celoto o slovenski deželici na robu Furlanske ravnine. Knjigo Pod Matajurjem je izdal zavod «Borec» v Ljubljani, opremil pa jo je Ive Šubic. Po daljši bolezni je dne 9. avgusta v Ljubljani umrl slovenski pesnik in pisatelj Tone Seliškar. Vest o smrti 69-letnega mojstra peresa nas je pretresla, saj kadar odide velik človek, kadar odide nepreklicno in za zmeraj, se nam zdi, da smo izgubili največjega prijatelja. In Seliškar ima nešteto prijateljev. Pridobil si jih je s svojimi deli, s knjigami, po katerih vsak dan sega na tisoče rok, ki pritegnejo staro in mlado. Toda napak bi bilo trditi, da pisatelja ni več med nami. Nasprotno, vse bolj živ postaja, vse bolj pristoten. Duha, misli, ki veje iz njegovih pesmi, zgodb in romanov, smrt ne more pokončati. Tone Seliškar izhaja iz delavske družine. 2e kot mlad fant je spoznal in na lastni koži občutil pomanjkanje. Težko življenje in sled trpljenja na izmučenih obrazih trboveljskih rudarjev, njegovih mladostnih sosedov, sta mu pomagala razkriti nasprotja znotraj tedanje družbe, nasprotja, ki jih je — komaj 23 let star — tako tenkočutno opisal v pesniški zbirki Trbovlje. Le-tej so kmalu sledile nove pesnitve, polne lirike, a hkrati prežete z jedko obsodbo predvojnih razmer (Pesmi pričakovanja, Sedmorojen-čki itd.). Zaradi njih Seli-škarjevo ime zavzema vidno mesto med tvorci socialne in revolucionarne poezije. še bolj kot pesnik pa se je Tone Seliškar uveljavil kot pisatelj. Njegove pove- TONE SELIŠKAR v sti, zgodbe in romani iz življenja mladih so kmalu postale priljubljeno branje, doživele so mnogo ponatisov ter prevodov v tuje jezike. Z deli Rudi, Bratovščina Sinjega galeba, Tovariši, Mule in Liščki je zaslovel kot eden najboljših slovenskih mladinskih piscev. Umetniško dognano, prepričljivo in napeto pripoveduje o narodno osvobodilni borbi in revoluciji, o časih, ki niso prizanašali ne starčkom, ne otrokom in ki jih je tudi sam preživel v partizanskih vrstah. Bil je namreč vodja kulturne skupine pri XVIII. diviziji ter odličen partizanski novinar. Vojni dogodki, borbe in trpljenja so ga vzpodbudili k pisanju, iz njih je črpal snov za mnoga kasnejša dela. Omeniti velja tudi Seli-škarjevo skrb za slovenske izseljence, za ljudi, ki so bili prisiljeni oditi iskat svoj kos kruha na tuje in ki jih je pisatelj večkrat obiskal. Mnogo je pisal o njih, veliko črnila je prelil zanje. Vest o njegovi smrti zato ni ostala brez odmeva onkraj meja domovine. Oceniti kulturno dediščino Toneta Seliškarja bi bilo pretežko. Prevelika je, prebogata. Zapušča jo svojim rojakom, svojemu narodu, nam vsem, ki smo, bodisi še kot otroci, bodisi kot odrasli ljudje, prebedeli noč ali dve ob trojki s Sinjega galeba in ki nas je navdušil živ, bogat pisateljev slog. šele čas bo lahko odkril vso težo Seliškarjeve zapuščine. krogu svojih drajih vnučkov. iiiiiiiiiiiimiiimiiimmiimiimiimiiiiiiii POD MATAJURJEM ZA NAŠE DELO KU I0IIIII DELALI NA POLJU mora ta mesec biti krompir ves doma. Odberimo semenskega in ga shranimo posebej. S koruze odstranjujemo rumenkasto bele bule, v katerih je snetljaj, da nam ne bo uničeval pridelka še prihodnje leto. Bul ne smemo pustiti na tleh, marveč jih moramo sežgati. Najbolj se je, če koruzo, ki jo je napadla snet, izrujemo in požgemo. Ne trgajmo listja krmske pese prezgodaj, ker se bo potem slabo zde-belila. Začnimo pripravljati zemljo za jesensko setev. Globoko zorana njiva je prvi pogoj za uspešno rast posevkov. Sejmo le prav zdravo, dobro kaljivo, debelo, težko in zrelo zrnje. NA TRAVNIKU kosimo še zadnjo otavo. Kjer je živina morala biti vse poletje v hlevu, jo pustimo na pašo vsaj zdaj, po košeni otavi. Začnimo z jesenskim gnojenjem travnikov. V VINOGRADU zaznamujemo najboljše trte, od katerih bomo vzeli cepiče, dokler je še grozdje na njih. Zaznamujmo si tudi trte, ki jih bomo precepili. Počakajmo s trgatvijo, do-k I e r ni grozdje docela zrelo. V KLETI pripravimo vse, da bo lahko sprejela novo vino. Iz nje moramo pospraviti vso šaro in pridelke. Snaga je prvi pogoj dobrega kletarstva. V kleti moramo umiti in razkužiti čebre, sode, grozdni mlin in stiskalnico. Ko je klet dobro pesnažena, jo moramo še zažveplati, potem jo zračimo ob toplih urah. Posebno na čistočo sodov moramo paziti. Od čepov se ne sme cediti vino, ker se na zraku spreminja v kis. Ne ovijajmo čepov s cunjami, ker so leglo ocetnih glivic. V SADOVNJAKU trgajmo le dozorelo sadje, a redno pobirajmo odpadlo in črvivo. Prekopljimo zem-lio okoli sadnega drevja. Konec septembra obrezujmo sadno drevje in uničujmo drevesnega črva. HLEVE zdaj belimo in razkužujemo. Krmimo živino, posebno brejo, s hrano, ki ne napenja. Prašičem začnemo namesto zelene hrane dajati vedno več močnih krmil, da se bodo lepo debelili. Zgodovina gradov Beneške Slovenije Ahten je imel že leta 1341. svoj pravilnik. Imeli so dve cerkvi: župno, ki je imela za patrona sv. Jurija in cerkev sv. Andreja, ki so jo sezidali plemiški zadružniki v XIII. stoletju s pomočjo podložnikov po slovenskih vaseh. Bolj južno od Ahtna je stal Stari dvor kot čuvar po dolini iz Ahtna v Partištajn. Na tem mestu je stal grad, ki je bil podrt v XV. stoletju, in je imel cerkev sv. Marije. Tu so gastaldi tudi sodili. Iz starih listin je razvidno, da je leta 1420. kupil sodstvo Jakob pok. Nikolaja Attemsa od Folkerina Zavrnja-na. Zapisano je tudi, da so prebivalci večkrat zarubili živino Ravožanom, ki je prišla čez mejni potok na pašo. Ivan Zavor-njan je leta 1472. zopet odstopil svoje pravice v Starem dvoru Jakobu Attemsu. Leta 1820. je cerkev odnesla Malina, ki je prestopila bregove in tudi hiš ni bilo več dosti in zato so bila podvržena pod jurisdikcijo Attemsov in Za-vornjanov samo še polja. Pod Ahtensko graščino so spadale tudi slovenske vasi Podbreg, Malina, Vrh sv. Jurija in Platišča. Vas Malina je bila v tistem času občina zase in je omenjena v listinah že leta 1313. Pozneje se je Boja-tizone odpovedal «habitationis in Forame» in patriarh Pagano je podelil ta fevd z vsemi pravicami bratoma Arde- manu in Osalcu iz Krmina. Grad PARTIŠTAJN se je dvigal nad vasjo istega imena ne daleč od Ahtna. Rodovina Partištajncev je bila brez dvoma nemškega rodu in verjetno je bila v sorodu s Kukanj-ci. Leta 1205. sta povzdignila goriška grota Engelbert III. in Majnhard nekega Herborta P. za viteza, ki je imel utrjeno hišo v Čedadu. Ta Herbort je imel dva sina: Simona, ki je bil leta 1292. pokopan v Čedadu in pa Nikolaja. Ta zadnji je poškodoval leta 1309. nekaj čedadskih posestev in zato so mu Čedadci zažgali del njegovega gradu. Leta 1326. je dobil Nikolaj pok. Ivana P. iz Lipaka od Nikolaja Kukanjca dve kmetiji v «Villa Orba». S