Učiteljski tovariš
BianovsUo politično glasilo J. C/. I/. — sekci/e za dravsko banovino v Cfublfani
_____	______, 3= Undniitvo b. mprmvm: LJmblJmM. FrmnUikmukm milem «II. RmkmpUmo m »ra&um. Nefrmnklrmnlh pUem tu .pnjtmmmo. Uhmjm vtmh ietrlek. Naroininm Imhm
P ^Mesečna priloga »vrosveia«	«*« ¿m. ¿w 7.. «««h»., o,;«/««¡k. i.*™™. <*«,.* p««».. />.«./7.753. iv./««.«
Poniževanje učiteljstva
Na zadnjem predsedniškem zboru je bil med drugim sprejet tudi sledeči sklep:
»Predsedniki sreskih učiteljskih društev, zbrani na posvetu z upravnim in nadzornim odborom sekcije JUU v Ljubljani dne 26. maja 1940., pozdravljamo korak kr. banske uprave, s katerim je pripravljena podpirati siromašne pa sposobne otroke ljudskih šol pri nadaljnjem njihovem študiju. Ugotavljamo, da je po tem razpisu končna ocena o učenčevih duševnih in moralnih sposobnostih prepuščena le eni osebi — katehetu. S tem se odreka ' učiteljskemu zboru, katerega enakopraven član je tudi katehet, sposobnost ocenjevanja inteligenčnih in moralnih sposobnosti učencev, s čimer so učiteljski zbori ne le žaljeni, temveč ponižani.
Zato -predlagamo, da se prepusti končna ocena o inteligenčni in moralni sposobnosti učencev, ki bi prišli v poštev za podporo pri nadaljnjem študiju od strani kraljevske banske uprave, učiteljskim zborom na šolah, ker se bo le na ta način mogoče izogniti neobjek-tivnim predlogom.«
Povod za ta sklep je dala znana okrožnica kr. banske uprave, ki smo jo v celoti priobčili v 38. številki »Učiteljskega tovariša«. In prav v tej zadevi je nujno potrebno na-glasiti nekaj načelnih misli.
Učitelstvo ni nikdar bilo med zadnjimi, ko je bilo treba iskati virov za omogočenje študija nadarjenim ubožnim učencem. Če bi bilo mogoče sestaviti statistiko in ugotoviti kako so naši inteligenti, ki so rodom z dežele, prišli v razne srednje ali strokovne šole, tedaj bi brez dvoma ugotovili lep odstotek onih, ki so šli študirat samo zaradi prizadevanja učiteljstva. In prav to je razlog, ki nas upravičuje naglasiti, da je vse učiteljstvo pozdravilo odlok kr. banske uprave, da hoče omogočiti gotovemu številu siromašnih nadarjenih otrok izšolanje ter jih usposobiti, da svoje izredne sposobnosti pozneje uporabijo v korist naroda. Vendar se s tem odlokom učiteljstvo čuti zapostavljeno in užaljeno.
Učitelj, ki mu je mladina prepuščena v pouk in vzgojo, ni otrokom v razredu le učitelj, marveč tudi vzgojitelj. Predvsem pa prihaja njegova vzgojna misija do izraza na debeli, kjer ima otroke tudi v prostem času pred očmi, in tudi z učno snovjo prenatrpani učni načrt ne more zmanjšati njegovega vzgojnega vpliva. Učiteljeva vzgojna naloga pa postaja še važnejša, ker je v zvezi z ostalim poukom in se izvaja kot posledica temeljitega spoznanja otrokovega okolja. Iz spoznanja kako je otrok dovzeten za posamezne učne predmete, kje se kažejo njegove izredne sposobnosti in kako dojema vzgojne nauke, izvirajoče iz obdelane učne snovi, lahko poda najlaže in edino učitelj celotno oceno učenčevih zmožnosti, nravnih vrlin in lastnosti učenčevega značaja. Na večrazrednih šolah se ta slika spopolnjuje iz leta v leto in ker prihaja tu v poštev več učnih oseb, ki so v teku let poučevali učenca, ki je, kot se to običajno dogaja, pokazal kako izredno nadarjenost že takoj v prvem razredu, bo slika njegovih umskih sposobnosti, izredne nadarjenosti in nravne vrednosti najpopolnejša, če jo poda ves učiteljski zbor na seji krajevnega učiteljskega sveta.
Če bi torej bi! učiteljskemu zboru kake šole stavljen predlog, naj v smislu okrožnice kr. banske uprave predlaga izredno nadarjenega učenca, ki naj se na stroške banovin-skega proračuna vzdržuje pri nadaljnjem šolanju, bi ta učiteljski zbor, katerega enakopraven član je tudi katehet, na osnovi svojih opazovanj in ugotovitev sestavil povsem jasno in objektivno sliko, iz katere bi bili izključeni vsi — tudi najmanjši subjektivni nameni. Ta slika bi vsebovala prav vse ugotovitve in dokaze izrednih sposobnosti za to ali ono panogo znanosti ali umetnosti, kakor tudi zmožnosti in podatke o telesnem zdravju, lastnostih učenčevega značaja, o njegovi nravni vrednosti in prav vse podatke, ki bi še sicer bili potrebni. Iz vsega navedenega pa prihajamo do prašanja, kdaj bo ta sliko popolnejša — če jo izdela celokupen učiteljski ¿bor, ali samo ena učna oseba? Prepričani smo, da je odgovor povsem lahek in odpade vsako ugibanje.
Če je torej kljub vsem navedenim dejstvom bilo odrejeno nekaj, tem logičnim sklepom nasprotnega, in se zaradi tega opušča celo uradna pot, tedaj je povsem razumljivo, da je bila s tem izrečena nezaupnica vsem učiteljskim zborom, in bi se dalo iz tega sklepati, da niti en učiteljski zbor širom vse Slovenije ni zmožen — in zato ni upravičen poročati »o lastnostih učenčevega značaja ter o nravni vrednosti učenca in njegove družine«. Ali se bo kdo čudil, če učiteljstvo smatra to za ponižanje?
V času, ko je bila v raznem časopisju priobčena cela serija neupravičenih in naravnost hujskajočih napadov na učiteljstvo, a ko
Naša resna skrb
Naša resna skrb v že itak tako težkih in usodnih časih, ki jih preživljamo, je borba za naš vsakdanji kruh. Drag je in še se draži! Na tem mestu smo že večkrat razpravljali o vseh škodljivih posledicah take borbe, toda vse je bilo zastonj in prepričani smo, da cene naših življenskih potrebščin niso zaustavile svojega pohoda navzgor. Ta misel nas vznemirja, vznemirja posameznika in družine, vznemirja delavca in uradnika.
Vsi se prav dobro zavedamo, da so trenutne težke življenske prilike posledice krute in krvave vojne in da »šiba božja« spremlja vsak oborožen spopad med dvema narodoma, a sedanji način borbe zahteva tudi od nevtralnih držav gotovih žrtev. Laže bi prenašali sedanjo iz dneva v dan rastočo draginjo, ako bi našli na merodajnih mestih razumevanje in dobro voljo, ki bi z ostrimi ukrepi in uredbami preprečili porast cen preko meje, ki so za življensko bitnost naroda — za njegovo moralno in fizično silo — škodljiva, kajti pri vseh obveznostih do drugih narodov smo upravičeni, da branimo svoje — golo življenje.
Draginja v naši državi ni posledica pomanjkanja, temveč posledica prevelikega izvoza in nato šele gospodarske blokade. Po .»Privrednem biltenu« direkcije za zunanjo trgovino, ki je objavil podatke o našem izvozu v mesecu aprilu v tujino, povzamemo, da se je posebno dvignil izvoz: v Nemčijo (od 109,5 milijonov dinarjev lanskega aprila na 170,7 milijonov letošnjega aprila), v Italijo od lanskih 45,9 milijonov na 109,5 milijonov, v Albanijo od lanskih 0,9 milijonov na letošnjih 9,6 milijonov in v Francijo od lanskih 5,2 milijonov nasproti 113.5 milijonov v letošnjem aprilu.
Razmeroma malo se je dvignil izvoz v Anglijo (od 22,4 na 38,8 milijonov dinarjev), Švico (od 33,5 na 54,5 milijonov), Nizozemsko (od 28,2 na 54,8 milijonov) in Grčijo (od 35,1 na 41,9 milijonov dinarjev letošnjega aprila), dočim je naš izvoz v nekatere države občutno padel, tako v Češkomoravsko (od 63,9 na 50,3), Belgijo (od 174,5 na 28,3), Zedinjene države (od 89,2 na 38,8) in Madžarsko, v katero smo uvozili v zadnjih štirih mesecih le za 5,5 milijonov blaga, dočim je znašal uvoz lanskega leta v istem času 90,8 milijonov din.
Logična posledica tolikega izvoza je pomanjkanje blaga na domačem trgu oziroma dvig cen. Cene živil v spodaj objavljeni tabeli veljajo za drobno prodajo. Znaten porast oči-
tujejo moka, krompir, olje in mast, t. j. živil, ki so za človeka neobhodno potrebna. Krompir je šel dokaj čudno pot. Medtem ko ga v jeseni skoraj ni bilo na spregled, če pa je prišel na trg, je bil zelo drag, ga je sedaj dovolj in je že dosegel ceno tri dinarje za kilogram.
	Prodajna		cena
Blago	1939.	1939.	1940.
	v.	IX.	v.
Moka Ia	3,50	3,50	4,75
Moka krušna	3,—	3,-	4,50
Zdrob pšenični	4,50	4,50	5,50
Zdrob koruzni	3,50	3,50	4,—
Kava pražena	72,—	72,—	104,—
Kava Ia	88,—	88,—	120,—
Olje, liter	15,—	15,—	18,—
Riž	8,—	8,-	11,—
Riž Ia	12,—	12,—	15,—
Mast	18,—	18,—	24 —
Kavina primes	19-	19,-	21,—
Žitna kava	6,—	6,—	7,-
Testenine	7,—	7,—	9,—
Poper mlet	48,—	48,—	70,—
Paprika detik.	45,—	45,—	56,—
Ječmenček	4,-	4,—	5 —
Kaša	4,—	4,—	5,—
Čebula	2,50	2_	3,—
Fižol	5,—	s!—	8,-
Med cvetlični	20,—	20,-	24,—
Čaj	100,—	100,—	150,—
Čajna mešanica	150,—	150,—	SOO-
Sveče, zavoj	7,50	7,50	Č-
Milo navadno	12,—	13,—	IŠ,—
Milo terpentinovo	14,—	14,—	16,-
Meso			maksimal-
			ne cene
govedina	12—14	14—16	14—16
teletina	14—16	18—18	14—16
svinjina
16—18 18—22 16—19
Ob nastopu draginje smo pričakovali, da se bodo državnim nastavljencem povišali prejemki procentualno vsaj za toliko, za kolikor so se podražile življenske potrebščine. Nekaterim strokam so z malenkostnimi poviški pomagali, stavbni delavci in drugi so si pomagali sami z alternativnimi zahtevami, drugi državni nastavljenci, predvsem pa učiteljstvo, pa je ostalo pri starem. Pod eno streho živimo in prav bi bilo, da bi se kruh rezal vsem v enaki meri.
rw v v» |	\	v*
Zaščita družine
V dneh, ko smo priče velikemu rušenju na raznih frontah in ko države s težavo zmagujejo strašne žrtve za vojne strahote in radi vojnih strahot, skoraj ne smemo misliti, kakšna beda je zadela marsikatero družino in kakšno gorje še visi nad marsikatero drugo, kii se tega jedva zaveda. Razrušenje družinske sreče je velika vojna tragedija, da drugega zla ne omenimo. Toda vojna je vojna! — Pa nam uide pogled v pretekle čase; ob strahoti telesnega in duševnega propadanja mnogoka-tere družine v preteklosti se moramo nehote vprašati: Ali je bila v mirni dobi sreča družine popolna in ali se je družini prožilo vse tisto, kar ji po vseh božjih in, človeških postavah pripada? Potrkati se moramo na prsa in priznati: Ne!
Največji zakrknjenec in reakcionar je že mogel uvideti, če se je le malo pozanimal za stanje družine — a bodi to kjer koli na svetu, torej »kulturna« in »civilizirana« Evropa ni izvzeta — da se je družina delovnega ljudstva — kamor spadajo vsi tisti;, ki niso sorodniki kartelov in denarnih družb — čedalje bolj proletarizirala. Obubožanje ni raslo na globino in širino, kakor vemo, radi slabih letin ali n. pr. kakšnih hudih naravnih katastrof. Ob najboljših letinah je večina človeštva stradala kruha ali morala zanj radi visoke cene trdo delati; da pa se je »pomanjkanje« moke vzdržalo, oziroma da se je radi pomanjkanja »držala« cena, so karteli in slične denarne družbe metali žiito v morje ali ga uporabljali za — kurjavo. Ampak to je samo en primer! Koliko je drugih dobrin, ki jih je za vse ljudi bogato rodila narava, a so radi zakupa po manjšini, večini, človeštva nepristopni ali slabo pristopni. Vse življenjske potrebščine imajo visoko ceno. Čim ubožnejša je družina, tem manj pristopna je zanjo — zato taki družini ni preostalo drugega, kot se dobrini odreči; ako pa je bila — dobrina — za življenje neobhodno potrebna (moka, mast, sladkor itd.),
so ti ponehali, se nadaljujejo na raznih javnih sestankih in v času, ko sta učiteljev vpliv in tudi njegova avtoriteta med ljudstvom tako zelo potrebna, v tem času bi najmanje pričakovali tako nezaupnico s takega mesta. Prepričani smo, da bo nepravilnost takega postopka postala povsem očitna in jasna in bo zaradi tega izvedena njegova korektura.
pa je bilo treba radi visoke cene količino znižati, a ljudje v družini so bili prisiljeni, nekoliko krepkeje zadrgniti pas. Posestnike dobrin je vodilo v življenju samo eno načelo: čim več zaslužiti! Tb jim je bil edini smoter. Moralni predsodki so veljali le za ilustracijo ali pa so se ukvarjali z njimi, govoreč o pravici, ubožni romantiki in sanjači in slični idealisti iz plasti spodnjih milijonov, ki so ustvarili iz pravice rečenico za knjigo ali frazo za politični shod; kajti posestniki kartelov in združenih kapitalov širom Zemlje so se za dokazovanja o pravici, namreč o pravici malih ljudi do življenja, zmenili toliko kot za lanski sneg. Posledica tega nenaravnega življenja>ge bila ta, da je raslo na eni strani ogromno bogastvo, na drugi pa se je množica človeštva, t. j. množica staršev in otrok, pogrezala z vsakim dnem v globlje siromaštvo in v čedalje večje propadanje.
Družina je začela razpadati. Široke sloje naroda je zajela tako zvana »bela kuga«. Vendar imajo oz. so obdržali še mnogi, mnogi starši smisla za večje število otrok. Treba pa je enkrat že preiti od besed k dejanjem in je treba pravico oživotvoriti; kajti kako pride človek, ki je pač prišel na svet, do tega, da se ne more popolnoma naravno razvijati od-nosno preživljati, ko je vendar narava na drugi strani pripravila tudi zanj potrebno delo in hrano? Ali ni protinaravno, da ima eden vse, drugi pa nič, ali, z drugimi besedami: Ali ni protinaravno, da ljudje stradajo?
Družino je treba zaščititi. Smisel demokracije ni, kakor bi človek utegnil spričo kake vzgoje misliti, zaščititi posameznika, češ, naj dela, kar hoče! Smisel demokracije ni, ustvarjati iz posameznikov bogataše. Smisel demokracije tudi ni nazor, da si sme vsakdo po mili volji s svojimi komolci utirati pot, čeprav pri tem vse propade. Ne, smisel bi moral biti v tem, dati družini vso podporo in zaščito ter ji nuditi vse dobrine narave k dobremu razvoju.
Da, družino je treba zaščititi! To je nujno! Tudi v ta problem se je treba že končno zamisliti — toda ne z moralizujočimi frazami! Že draginja priča, da nekaj ni v redu! Tudi zaščita družine je važen politični problem — ne smemo ga odlašati! Kajti trdnost države je zgrajena na solidni zgradbi družine, solidno družino pa bo mogoče ustvariti le tedaj, če bo preskubljeno v prvi vrsti za nje telesni
dobrobit, ker — ne pozabimo — v zdravem telesu biva zdrava duša! Pa to doseči je menda tudi smisel vsega našega življenja!
S stališča dviga ali propada družine je treba ravno pri nas premotriti tudi pojave grozeče draginje ter tudi vse krivice, ki jih je treba javno ožigosati kot sovražnike države No. I. in eksemplačno kaznovati.	P.
Za spoznavanje domovine
Ko potnik 'brzi v vlaku preko neke dežele, pač vidi pokrajino, visoke gore in široka polja, opazuje reke, nasade in goličave, vidi postaje in ljudstvo, ki v vlake vstopa, toda življenja te dežele in njenih prebivalcev ne spozna.
Takšen je bil do zdaj tudi pouk zemlje-pisja v naših šolah. Kakor bogati letoviščarji smo se sprehajali z otroki po zemljevidih; videli smo samo gore, doline, reke in morja, imenovali smo mesta in znamenite kraje, povedali tudi, da pridelujemo žito, tobak in da kopljemo rude — a prebivalstvo, ki tod prebiva, njegovo življenje, mišljenje, čustvovanje, organizacijo, ustanove, njegov dom, želje, veselje in težave, vse to nismo našli zapisano in zabeleženo nikjer in na nobenem zemljevidu.
V dvajsetih letih skupnega življenja v svobodni domovini smo slišali mnogo očitanj, natolcevanj in doživeli nešteto nesporazumov. Kakor pa človek ne more mepristrano presoditi neke stvari, ki je sam ni videl in proučeval, tako je upravičena trditev, da izvira večina nesporazumov iz nepoznavanja resničnih ali iz krivo prikazanih dejanskih razmer, kar je bilo v korist nekaterih. Kjer pa obstojajo resnična različna gledanja in posebni interesi različnih delov domovine, bi se dala ob skupnem razmotrivanju in dobri volji vseh prizadetih, zadovoljivo rešiti.
Kakor je izhodišče vsakega naroda njegova proizvodnja, ker od te zavisi gmotno, s tem pa tudi njegovo kulturno stanje, se uveljavlja vedno bolj gospodarski zemljepis, ki ga podpirata geologija in prirodopisje, dočim nekdanji opisovalni zemljepis stopa v ozadje.
Z gospodarskim zemljepisjem je pa v najožji zvezi socialno stanje prebivalcev vsakega kraja, njegove gospodarske, humane in kulturne ustanove, ki so odraz gospodarskih prilik in ki prikazujejo pravo stopnjo gospodarstva, kulture in razpoloženja tistih prebivalcev.
Vsega tega na zemljevidih ni. Pač imamo »Gospodarski zemljevid kralj. Jugoslavije«, a ta še zdaleka ne zadostuje učnim potrebam današnje šole.
To nepoznavanje je krivo, da imajo po-edini deli naše države naravnost čudne in go-rostasne medsebojne predstave. Temu pa se ni čuditi, ker je n. pr. malo Slovencev, ki bi stopili v hrvatski ali srbski dom in obratno, ter bi ob neposrednem stiku dobili pravo mnenje in spoštovanje.
Trdimo celo, da je malo (čeprav morda največ) učiteljev storilo ta korak. Zato z vso resnostjo in zavedajoč se velikega pomena spoznavanja prebivalcev, domov, ustanov, cerkev in gospodarskih obratov zahtevamo, da se nam dovoli vsaj enkratna letna brezplačna vožnja, za kar že mnogo let moledujemo, a se je molče prešlo preko te naše prošnje.
Ne zahtevamo tega kot letoviščarji, ker nimamo denarja za to. Niti nimamo dovolj denarja za ono, radi česar zahtevamo. A ker nam služba nalaga učinkovito podajanje gospodarskega zemljepisja in bratske ljubezni, hočemo žrtvovati denar za prenočišča in prehrano, a država naj da brezplačno vožnjo na vseh državnih prometnih ustanovah.
Da bi pa država imela pravo korist od te brezplačne vožnje in da nam ne bodo očitali, da se zastonj prevažamo, naj bi smel izkoristiti brezplačno vožnjo samo tisti, ki bi se udeležil ekskurzije po programu, ki bi bil predložen prosvetni upravi. Tako bi se mogle izoblikovati večje ali manjše skupine, ki bi po načrtnem obiskovanju v teku let dobile vpogled v resnično stanje in razpoloženje vsega naroda.
S tem splošen uspeh še ne bi bil dosežen. Dana bi pa bila vsaj možnost, da v večji meri vršimo svojo vzgojno in učno dolžnost. Db.
M«MW.MIHM.MMMMMHMtM»HaWHMMM»l»H41IHWIMH«
Vsebina:
Poniževanje učiteljstva.
Naša resna skrb.
Zaščita družine.
Za spoznavanje domovine.
Dostava dekretov.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Še en primer. — Pripravniki šolski upravitelji.
UČITELJSKI POKRET: Razgovor o anketiranju.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Šolski radio. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Dostava dekretov
Učiteljstvo mora leta in jefa čakati na napredovanje. Malo je takih, ki bi dobili višjo skupino brez krajšega ali daljšega čakanja. Posebno v današnjih dneh, ko raste draginja iz dneva v dan, je povišek višje skupine neobhodno potrebna pomoč v siji in stiski. Ta povišek ni namenjen paraliziranju draginje, temveč je nagrada za vestno in požrtvovalno večletno delo. V teh časih ga mora urad-ništvo uporabiti za krifje večjih izdatkov za preživljanje. Ni namen mojega članka, da bi tukaj opisoval katastrofalni porast cen, navesti hočem mimogrede nekaj številk: do aprila je poskočila cena za živino za 41,4 %, industrijske proizvode 35,7 %, mineralne produkte 26,1 %, rastlinske proizvode 25,2 % ter je indeks cen dosegel številko 106,3! (Leta 1929. 100!) Po statistiki društva narodov znaša povprečni povišek 26 %. Če bi hoteli postaviti naše prejemke na osnovo pred pričet-kom vojne (sept. 1939.!), bi se morale povišati plače za 310 din. (Če vzamemo 1200 din za povprečno številko preživljanja!). Vedno se je od merodajne strani poudarjalo, da se bo vprašanje plač uredilo takoj, ko bo izdana uredba o kontroli cen, češ da nima smisla povečati plače, preden vlada z uredbo ne zavre skoka cen. Uredba o kontroli cen je izšla, toda cene ne gredo nič manj kvišku, plače pa so ostale neizpremenjene.
Z zvišanjem torej ni nič. Nekaj upanja ima učiteljstvo še v napredovanju. To bo vsaj malo ublažilo neznosno stanje. V maju je napredovalo v IX., VIII., VI. in V. skupino okrog 500 učiteljev, t. j. 20 % čakajočih. Veseli smo, da so se napredovanja premaknila z mrtve točke, upamo, da jih bo še več. Opozoriti bi hotel še na eno hibo, t. j. na počasno dostavo dekretov napredovanj in na izplačilo višjih prejemkov.
Po zakonu o uradnikih tečejo višji prejemki od naslednjega prvega, n. pr. če je nekdo napredoval 15. ali 25. maja, mu gredo višji prejemki od 1. junija, ne glede kateri dan v mesecu je napredoval (1. ali 31. v mesecu!) Ker je ukinjen § 263., ki je dolačal, da gre povišek 12 mesecev v pokojninski sklad, velja samo še § 134.(2), ki določa, da spada med
dohodke pokojninskega sklada »prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju « Napredovanja v VJll. in IX. skupino so Dila pocipisana 29. aprila, torej tečejo višji prejemki s 1. majem. Majniški povišek gre v pokojninski sklad in še{e s L junijem bo učiteljstvo prejelo dejanske prejemke višje skupine. Kdaj se bodo seveda te izplačale, je drugo vprašanje. Ni mi treba poudarjati kako težko čaka vsakdo na višjo plačo, posebno dandanes, ko draginja raste. Glede na te okoliščine je nujno potrebno, da se dekreti izstavijo takoj. Lansko leto so čakali napredovanci 4—6 mesecev na prejemke višje skupine. Res je, da pride tudi večja vsota vedno prav, pomisliti pa moramo, da je mnogo takih, ki mu je ta mesečni povišek v veliko pomoč. Kakšne bi naj bile ovire? Po novem finančnem zakonu mora dati glavna kontrola svoj pristanek za vsakega poedinca, ki je napredoval. Drugi zadržek je veliko število napredovancev. Pri sedanjem napredovanju je to število res veliko, toda izpolnjevanje predpisanih formularjev gre hitro izpod rok. V vsakem primeru se morajo dekreti čim prej poslati in dostaviti prizadetim. Da je to mogoče, na|navedem samo primer: Pri poštah v Sloveniji je napredovalo 250—300 uslužbencev 30. aprila, a 27. maja so dobili uslužbenci svoje dekrete in bodo 1. junija ali najkasneje 1. julija prejeli že višje prejemke. Torej je bilo kljub velikemu številu napredovanih možno izvršiti izvedbo napredovanj v kratkem času. Vse poslovanje okrog napredovanj se mora smatrati za nujno zadevo, da pridejo vsi prizadeti v najkrajšem času do višjih prejemkov. V današnjih časih je to dvakrat važno. Kakor ministrstvo, tako morata tudi banovina in srez čim hitreje dostaviti dekrete in omogočiti hitro izvedbo izplačila višjih prejemkov. Ako ni mogoče izvesti nakazila takoj prvi mesec, naj se izplačajo višji pre-jimki vsaj drugi mesec. Če je učiteljstvo že moralo čakati leta in leta na višjo skupino, naj vsaj ne čaka mesece in mesece na dekret in na višje prejemke. Upamo, da ne bo ostal naš klic »klic vpijočega v puščavi,« in da bo učiteljstvo 1. julija prejelo višje prejemke.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Še
en primer
Tovariš urednik!
Tudi jaz sem eden tistih srečnih ali nesrečnih, kakor se pač vzame, ki so šli v Južno Srbijo. S težkim srcem sem se poslavljal od Slovenije. Pot me je vodila novemu, tujemu življenju naproti. Strah in upanje sta se mešala. Prišel sem, videl sem in vzljubil sem to zemljo, to ljudstvo. Popolnoma pravilno je napisal tovariš z bolgarske meje, da nas to ljudstvo ni sprejelo kot tujce. Bratje smo jim. Učitelj je med temi ljudmi oni, ki nosi kulturo, ki dela za »voskresenje« naroda. Za najmanjšo skrb so mu hvaležni. Tukaj se učitelj ne karikira. Učitelju siromaku ni treba kloniti in se predajati na milost in nemilost razaim vaškim mogotcem.
V početku se nisem mogel prav znajti v teh razmerah. Vse drugače je bilo kot pri nas, vse demokratičnejše, širokogrudnejše in prisrčnejše. Toda na dobro se človek hitro navadi. Kmalu sem se znašel v tem, da je tu na vasi prva osebnost učitelj, katerega mora vse poslušati. Proti besedi učitelja ni ugovora, tožarjenja in klevetanja. Kar smatra za dobro učitelj, to je dobro, saj on je šolan.
Kot tujec sem prišel med to ljudstvo. Toda brat brata ne bi mogel sprejeti lepše. Videli so, kako mi je težko delo, ker nisem znal jezika. S prirodnim taktom so mi pomagali, kjer so le mogli.
In sedaj naše slovenske razmere. Povsem razumljivo je, da bi se hotel vrniti enkrat v Slovenijo. Toda strah me je. Strah pred razmerami. Saj celo tukaj, daleč na grški meji, mora človek slišati o vaših prepirih in pre-pirčkih. autuj iffio «/«.¡j«liiij .hi« tfi
Mislim, da k temu ni treba komentarja. Daleč sem od Slovenije, a spoznal sem, da je vendar Slovenija mnogo lepša iz daljave kot od blizu. Žalostno, a resnično spoznanje. Iz tega spoznanja se mi je tudi rodil sklep ostati tukaj med tem ljudstvom, kateremu sem brat, ;„ — ••: ... i Sicer pa dobro Južne Srbije je tudi dobro Slovenije.
S tovariškim pozdravom
K. B.
Pripravniki šolski upravitelji
Poslušajte glas učitelja pripravnika, vršilca dolžnosti šolskega upravitelja!
V	glavnem nameravam zagodrnjati čez dejstvo, ki je izraženo z naslovom, čeprav me bo včasih težko stanje, v katerem se pripravnik nahaja, zavedlo še med druge misli, ki me zadnji čas obhajajo. Pravim zadnji čas, ker me je v začetku »normalijski« naval popolnoma zmedel, kakoT marsikaterega sorodnika iz kaste pripravnikov.
Kar škoda se mi zdi, da je nas pripravnike z zadnjim ministrovim odlokom zapustilo toliko sotrpinov, čeprav jim iz vsega srca privoščim najmanj peto grupo. Stvar je namreč v tem, da smo izgubili najbolj vnete borce za pripravniške pravice, katere sploh še ne obstojajo. Slava jim! Vsi ti so za pripravnike umrli, ker jim bodo grupe zadale še marsikatero skrb in jih s tem odvračale od misli, da so nekje še učitelji, katerim se godi še slabše in za katere se je potrebno še bolj boriti in skrbeti.
Vest me opominja, da naj že vendar enkrat začnem z izvajanjem. Začnem kar znanstveno s številko:
V	naši deželi je okrog1 800 ljudskih šol in torej prav toliko upraviteljev, ki so večinoma vršilci dolžnosti. Položaj teh vršilcev dolžnosti ni ravno zavidanja vreden, ker je še postavno logično in pravično neurejen. Imajo sicer mnogo dolžnosti, nagrad in pravic skoraj prav nič Najslabše se pri tem godi seveda šolskim upraviteljem na niže organiziranih šolah, ki so pa zasedene p6 učiteljskih pripravnikih in pripravnicah. Pripravnike sem postavil pred pripravnice zato, ker prvi nosijo levji upraviteljski delež. Že zopet ta više in niže organiziranost! Jaz bom uporabljal zanju rajši šušmarska izraza boljša in slabša šola, da bo bolj držalo.
V	zakonu o narodnih šolah ¡so prav lepo naštete in nanizane dolžnosti šolskih upraviteljev in pri tem niso napravljene in mišljene
Primerjajmo upraviteljevo delo in plačilo najprej z delom in plačilom šolske snažilke, potem pa še z »napori« doktorja medicine: Snažilka moje šole dobi za svoje do štirikrat manjše in manj kvalificirano delo 700 din na leto, ubogi pripravnik-upravitelj pa 3Q0 din! Gospod doktor je račdnal ubožčku pripravniku za pomoč, ki se je sestojala samo iz trkanja po prsih, ki naj bi pomagalo iz zagate, in iz zdravniškega spričevala 150 din. (Da ne bi kdo mislil, da je posredi tiskarski škrat, še z besedo: ensto petdeset dinarjev.) Pa gospod doktor ni prišel 20 km daleč, marveč se je pripeljal z avtomobilom 4 km (štiri kilometre) blizu.
Skoraj sem se zaklel, da ne dam tem doktorjem rajši ničesar kot toliko, pa magari če mi gre za nohte. Uporabil sem besedo skoraj, ker vem, da jim bom dal, če bo mojim bodočim otrokom tako slabo. Vedeti morate še to, da bi številka 150 obupno poskočila, ker je moja slaba šola od gospoda doktorja še za 7 km dalje.
Še naslednje: Različni založniki različnih pedagoških knjig in publikacij in morda še kdo drugi si delajo utvaro, kako mlado učiteljstvo hlastno prebira njih knjige, ki tako lahkotno tečejo iz tiskarn. Stvarno stanje je pa tako, da mladi upravitelj večinoma te samo vpiše v zapovedano inventurno knjigo in se pri tem tolaži, da morda kdaj le pridejo boljši časi zanj in za te knjige. Preden jih vstavi v omaro, jih v največji hitrici samo bežno, čeprav lačno prelista, da vsaj malo zve, kaj je dobil in pri tem ugiblje, kako so mogli ljudje ukaniti čas, da so delo zmogli. Čez vsakršno poklicno, prav za prav pošolsko izobrazbo mora napraviti mladi upravitelj križ in napredek koraka z velikimi koraki na mestu. Hudo je tudi tole:
In rezultat prezaposlenosti šol. upravite-lja-pripravnika (računajmo, da vzame upravi-teljevanje najmanj tri ure na dan)? Upravitelj postane morda dober upravitelj, ki pozna vse muhe, ki so dandanes že obadi, oblasti in hiti ustrezat šol. nadzorniku, ki je tudi gnan od zgoraj, pouk pa čaka boljših dni.
Naj posvetim še malo v zatohlo upraviteljevo stanovanje!
Nekaterih šol, ki so večinoma skrite daleč v hribih, tako da je čudno, da jih nadzorniki sploh najdejo in obiščejo, se držijo prav slaba stanovanja. In takih šol je dosti! Ta upraviteljeva stanovanja so tako slaba, da so vredna včasih med brati komaj 50 din na mesec. Izrčunajte sami, za koliko je upravitelj prikrajšan v primeri s tovarišem ali to-varišico na isti šoli samo zato, ker je šolski upravitelj in ker mora delati ko živinče in ker oblast ne ve, da je pod v stanovanju črviv do nevarnosti in da učitelj v najhujši zimi tre-
peta za enojnimi okni. Saj vendar po postavi gre učitelju na deželi stanovanje, ki je vredno 150 din, kar 'je že itak minimiim.
Ne čudim se begu iz vasi, kjer vlada tretji draginjski razred, kjer so 'šole z »lepo« urejenim upraviteljskim položajem, da se moramo tiesti pred »iišoddi«, ki natn poklanja dar, ki se mu reče mesto šol. upravitelja. Samo kratkovidneži se izprašujejo danes, čemu ta beg iz vasi, in zahtevajo," da jt potrdbno to oblastno zabraniti. Zahtevajo naj rajši ureditev prosvetnih in s tem tudi materialnih razmer v takih krajih, pa bo odpadlo vse ostalo.
Vsak mlad učitelj je šel z veseljem na delo in z mislijo, da bo to veljalo narodu. Naenkrat se znajde med nepremagljivimi materialnimi prilikami, katerim mora posvetiti mnoga časa in katere mu jemljejo celo zdravje. Tudi to se prenese zaradi izrednih razmer, toda vsakemu se skrči roka v pest ob misli, da živijo dandanes mnogi, ki izkoriščajo narod, a narod smo tudi mi.
Kaj se ne bo že enkrat začel delati red! Sam ne bo prišel in mi se celo hvalimo, da smo pametni. Pripravniki hočemo, da se takemu pripravnikovemu stanju napravi konec za vselej!
Potrpežljivosti, skromnoti in vdanosti v »usodo« imamo pripravniki preveč, kar ni čudno, ker smo se odločili za naš poklic in nismo niti vedeli, da so razmere takšne ter smo zaupali v 20. vek. Potrebno je, da se že enkrat izvajajo konsekvence in se vse uredi.
Ne čudim se neborbenosti pripravnikov za lastne pravice, ker jim je za enkrat edino polje udejstvovanja delo v šoli in tudi zunaj nje, a nase nimajo časa pomisliti ter tako postanejo nekakšna mevža v zahtevah po svojih pravicah.
Moje mnenje je, da ljudstvo toliko velja, kolikor naredi in kolikor zahteva. To mi je povedala zgodovina, čeprav je v šoli nikoli nismo primerjali z današnjim časom. Ogorčen sem nad položajem, ki ga kot pripravnik zavzemam med tovariši, ki so se tega že rešili.
Vse najhujše se dandanes meče na pripravnike. Komu je vendar potrebno, da se pripravniki še posebej zapostavljajo, čeprav vršijo skoraj pionirsko delo in koliko časa se bo še tako delalo?
Kot vidite, nisem imel namena pobožno vzdihovati, marveč zarobantiti, kar bo »mogoče« le malo pripomoglo k razbistritvi razmer.
H koncu še to: Sram me je, da sem cenjen komaj 900 din + stanovanje vredno 50 din z drvmi. Naj se jim že enkrat posveti!
Grizly.
UČITELJSKI POKRET
Razgovor o anketiranju
nikakšne razlike med upravitelji prej omenjenih boljših in slabših šol in kdor količkaj pozna upraviteljevo delo na obeh šolah, ne more trditi, da ima upravitelj slabše šole manj dela od upravitelja boljše šole, kateremu je oblast dala resnično možnost preložitve učnih ur na druge učne moči, da se s tem lahko .nekoliko razbremenijo.
Vprašam vas: »Na koga naj upravitelj eno, dvo ali trioddelčne šole preloži nekoliko učnih ur, da mu bo vsaj malo pomagano, ali pa komu naj ta upravitelj naloži nekoliko upraviteljevega dela, kar lahko store tovariši upravitelji na mnogooddelčnih šolah?« Trdim, da učitelju na slabši šoli upraviteljeva-nje zadaja več skrbi in dela kot na boljši. Kolikokrat se zgodi, da tak upravitelj dela pri petrolejski leščerbi najmanj do polnoči, posebno še v času različnih pro- in obračunov, pri tem pa je prisiljen, da pušča v nemar delo in skrb za svoje lastno življenje in tudi, kar je najhujše, pripravo za šolo, ki je posebno še ža višjo ljudsko šolo .nujno potrebna.
Oglejmo si še drugo plat. Kakšno je plačilo ali nagrada za ta trud? Dolnje številke najjasneje pričajo o krivici, za katero ne verjamem, da bi bila storjena iz nevednosti.
Šolski upravitelj dobi na šolah z 1 do 2 oddelka po 300 din, z 3 do 4 oddelki 400 din, s 5 do 8 oddelki 500 din, z 8 do 12 oddelki 600 din, z 12 do 16 i,n več oddelki po 700 din »nagrade« na leto.
Zloben bi bil tisti, ki bi me pri tem razumel tako, cja dobi upravitelj boljše šole preveč ter da naj se njemu odvzame in da upravitelju slabše šole.
Račun mi je pokazal, da je upravitljeva ura ne ravno nestrokovnega dela plačana po 25 par na šoli z enim ali dvema oddelkoma.
Ali je sploh vredno pisati o takšni malenkosti danes, ko se razvijajo okrog velikanski dogodki? Res smešno, da se sploh še ljubi človeku prijeti pero za takšno malenkost. Toda, pri nas je sestavljena vsakdanjoist iz samih malenkosti, tako da je navsezadnje važna tudi ta.
Stvar pa je v tem, da sem pred dnevi naletel na človeka, ki naj bi bil mentor pri učiteljevem delu na določenem področju. S tem človekom sva se zapletla v razgovor in kar tako zviška mi je dejal:
»Čuj, jaz sem pa principielno proti temu vašemu anketiranju!«
Začuden sem ga pogledal in vprašal: »Toda kako si prišel do te principielnosti glede anketiranja, ali zbiranja podatkov o deci?«
Po tem vprašanju se je razvil značilen dialog.
»Proti sem zato, ker bo to vzbudilo samo ne vol j o pri starših. Saj že itak dovolj godrnjajo; če bomo vpraševali otroke tudi o tem, kaj jedo, bo pa nevolja še večja.«
»Toda, pri dosedanjih spraševanjih otrok se je pokazalo, da šolarji naravnost s slastjo zaupajo nekomu, kako skromni so jedilni listi. S strani staršev ni bilo doslej nobenih pritožb. Kvečjemu, da se je kdo hudomušno nasmejal in pošalil. Sedaj nam bodo nekaj v skledo pridjali, ko se zanimajo še za kuhinjo.«
»Ali povej mi, kakšen smisel ima zbiranje teh podatkov in tratenje časa?«
»To ni nobeno zapravljanje časa. Vsak posameznik se sam odloči za to težavno in zamudno delo zato, ker uvidi njegovo potrebnost. Prevažno je namreč, da zberemo podatke o tem, kakšne so razmere slovenskih šolarjev.«
»Že dobro, toda jaz vem brez anketiranja, da živijo otroci v slabih razmerah, ki jih takšno zbiranje podatkov ne bo izpremenilo. Ljudem je treba dati dela in kruha, pa bo stvar rešena!«
»Ni slaba ta zahteva, ali učitelji niso me-rodajni za njeno izpolnitev. V njihovi moči pa je samo znanstveno in požrtvovalno zbiranje dejstev, ki naj dajo trdne osnove za smernice prepotrebnih reform.«
»Ne, ne, ni potrebno takšno anketiranje. Vsaka mestna f raj lica, ki pride na šolo, lahko vidi na prvi pogled v kakšnih prilikah žive šolarji. K ljudstvu je treba najti pot, spoznati njegovo psiho in razumeti ga!«
»Pravilno, saj to tudi hočemo. Mi si vendar utiramo miselno in čustveno pot do ljudi, ko pridobivamo z otroki in o otrocih spoznanja, katera nam verno prikazujejo vzgojno sredino, ki vpliva tako na mladež kot na odraslega. In po mojem mnenju je to najprimernejši način za pridobitev kontakta z ljudstvom, ki se ob natančnem opazovanju in študiju lahko dobro spozna.«
»Vidiš, koliko truda bi bilo prihranjenega, če bi učitelji že poznali podeželje, ko pridejo mladi na vaške šole. Zato bi pa morali biti učitelji samo otroci kmečkih hiš!«
»No, tudi ti se poslužuješ »preventivne zahteve«, ki so jo vrgli zadnje čase v svet, ki pa realnosti nič ne izpremeni. Neizpodbitno dejstvo je danes to, da je prihajalo in še prihaja največ mladih učiteljev in učiteljic iz nekmečkih družin ter, da ima ta naraščaj zelo slabo pripravo za delo v stvarnosti našega slovenskega podeželja. To je dejstvo, s katerim moramo računati in, ki se ga ne smemo izogniti z »zdravilom«, da naj pride na učiteljišča po možnosti čim več kmečkih otrok. Ker pa je danes stanje takšno, da večina mladega učiteljstva ni doma iz vaškega občestva, mu je treba pripraviti primeren način dela, s katerim bo mogel najhitreje in najgloblje prodreti v bistvo ljudskega življenja. In ena najvažnejših poti do teh spoznanj je — anketiranje, zbiranje podatkov ter s tem zvezan študij««
»Je že res, da bi bilo to hvaležno delo, toda vprašanje je, če bodo dobljeni rezultati kaj pomagali k izboljšanju razmer.«
»Če hočeš nekaj ozdraviti, moraš najprej vedeti, kje je boleče. Šele potem moreš izbrati sredstvo za zdravljenje.«
»Imaš prav. Toda kdo je kriv, da je današnji položaj otrok in njihovih staršev tako slab? Jaz sodim tako, da je to povzročila svetovna vojna in, da so pozneje ljudje vse preveč razmetavali denar za moderne obleke, za luksus in podobno.«
Začul sem novo odkritje. Toliko, da se nisem na glas zagrohotal. Pa sem se vzdržal. Nisem mogel več strpeti, pa sem se raje hitro poslovil. Na poti domov sem razmišljal: »Žalostno, da imamo ljudi s takšno miselnostjo na mestih, od koder bi naj prihajala iniciativa za vse napredno delo.«
V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; m e -rila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela.
Splošne vesti
—mm KNJIGE MLADINSKE MATICE so dotiskane in so v vezavi. Ekspedicija bo začela prihodnji teden, in sicer najbrže v sredo, 12. t. m. Mnoge šole še niso nakazale 10. obroka za knjige. Opozarjamo ponovno naše poverjenike, da šole, ki niso plačale 10. obroka za knjige, knjig ne prejmejo. Lanskoletni poskus, da bi poslali knjige tudi šolam, ki niso poravnale 10. obroka, se ni obnesel in je Mladinska matica pretrpela zato velike izgube. Tega poskusa letos uprava ne more in ne sme več ponoviti. Šole, ki ne poravnajo zadnjega obroka do sobote 10. t. m., bodo same odgovorne za to, da ne prejmejo knjig pravočasno. Knjige se razpošljejo tudi letos deloma po železnici, avtobusih in po pošti. Šole, ki prejmejo knjige po železnici, jih dobijo za več bližnjih šol kot druga leta v skupnih zavojih. Te šole prejmejo posebna navodila na posebnih dopisnicah, šole, ki ne plačajo knjig pravočasno, bodo krive, da tudi druge šole istega okoliša ne prejmejo knjig v določenem času. Ob koncu ponavljamo še enkrat, da prejmejo šole le toliko garnitur knjig, kolikor ima šola celoletnih naročnikov. Naročnik, ki ni plačal vseh številk letnika »Našega roda«, prejme knjige le če doplača še naročnino za manjkajoče mu številke lista.
—mm Kdor želi vezane knjige namesto broširanih, doplača za vso garnituro din 10,—.
—mm O »Našem rodu« piše »Slovenija« z dne 31. maja med drugim: Literarni sode-
a malica
lavci »Našega roda« so samo znana imena. Černejeva, Lili Novv, Samec, Winkler i. dr. so prispevali pesmice, med prozaisti pa poznamo Ingoliča, Jarca, Plestenjaka, Ribičiča, Roša i. dr. Letošnjo povest »Peter Klepec«, ki je izhajal v vseh številkah, je napisal Fran Bevk. »Naš rod« prinaša literarne in poučne sestavke, bogato okrašene z ilustracijami. Zanimivo je, da so med delci naših znanih mojstrov (Jakac, Kraljeva, Mihelič, Perko, Pirnat, Pregelj, Sedej) še vedno na prvem mestu dela bolgarskega ilustratorja narodnih pravljic Ge-orgijeva, ki se odlikujejo po jasnosti motiva, preprosti izvedbi, lepih linijah m dosledni uporabi svetlo-temne ploskve, ki posreduje veliko plastičnost. — »Naš rod« ima največ naročnikov v Ljubljani, nato pa si po številu slede radovljiški, celjski, logaški, kamniški, litijski okraj in Maribor. V Halozah, Slovenskih goricah, po kočevskih šolah, v Beli Krajini ga skoraj ne poznajo. To so najrevnejše slovenske pokrajine, ki pa hkrati nalagajo naši prosvetni oblasti poleg drugih tudi to določno nalogo, da z denarno pomočjo pomaga izdajateljem »Našega rodu«, da bodo mogli pošiljati to kvalitetno mladinsko revijo po globoko znižani letni naročnini.
—mm Daljšo oceno o Klemenčičevi zgodovinski čitanki »Iz starih in novih časov« je prinesel v 3.-4. zvezku »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Krajšo oceno o »Našem rodu« pa prinaša »Mariborer Zeitung« z dne 10. maja t. I.
RAZPIS UČITELJSKIH MEST
Po brzojavnem sporočilu ministrstva za prosveto S. br. 28.?80 z dne 29. maja 1940. je rok za vlaganje prošenj za premestitev na razpisana učiteljska mesta podaljšan do 10. junija t. 1.	,
Prosvetni oddelek kralj, banske uprave.
Načelnik dr. Sušnik.
KONCERT 12 MLADINSKIH ZBOROV V ŠKOFJI LOKI
Učiteljstvo škofjeloškega okraja je v večmesečnem tihem delu na svojih šolah pripravilo 12 mladinskih pevskih zborov, ki bodo v nedeljo, 9. t. m., priredili velik pevski festival v Škof ji Loki. Dopoldne ob pol 11. uri bo matineja za škofjeloško in okoliško šolsko mladino, popoldne ob 4. uri pa koncert za občinstvo v telovadnici ljudske šole. Na sporedu so večina slovenske narodne in umetne pesmi znanih skladateljev. Vsak zbor zapoje po tri pesmi; kot zadnjo točko zapojejo združeni zbori prvikrat izvajano gorenjsko pesem »Bohinjska«, kjer bo sodelovalo nad 500 mladih pevcev in pevk. Nastopili bodo šolski zbori iz Bukovice, Gabrka, Poljan, Reteč, Selc, Sovodenj, Škofje Loke: deška, zasebna dekliška in drž. meščanska, Trate, Trebije in 2abnice.
Vabimo vse cenjene tovariše in tovarišice iz bližnje in daljne okolice v zgodovinsko Škofjo Loko na to Veliko kulturno prireditev naših učiteljev - pevovodij in za lepo pesem vnete šolske mladine.
Naša udeležba naj pokaže, da znamo ceniti nesebično in mnogokrat prezrto delo naših tovarišev in tovarišic.
Zato v nedeljo na svidenje v Škof ji Loki.
PODRAŽITEV VSEH VRST GRAFIČNIH IZDELKOV
Z ozirom na ponovno, predstoječe povišanje cen papirju in kartonu, zaradi ponovne podražitve tiskarskih barv in vsega ostalega materiala ter zvišanja delavskih plač, so tudi grafična podjetja kraljevine Jugoslavije prisiljena povišati vse cene tiskovinam v knjigo-tisku, litografiji, offsetu, bakrotisku kakor tudi v kartonaži in knjigoveznicah za 25 %.
Veliki porast cen na trgu celuloze (beljene) v inozemstvu, dalje dnevno naraščanje cen vseh vrst surovin pri izdelavi papirja, deluje naravnost porazno na razvoj prilik v grafični stroki. Nič bolje ni z ostalim materialom, kot so n. pr. barve, svinec, kemikalije za lito-grafije in cinkografije, poleg tega pa je nasta-
—1 Prepovedane intervencije. Iz Beograda poročajo, da je prosvetni minister Božidar Maksimovič izdal naredbo, po kateri je v prosvetnem ministrstvu prepovedana vsakršna intervencija zaradi premestitve, dopustov, napredovanja in drugih osebnih zadev učiteljev in profesorjev. Prav tako je minister izdal naredbo, da je prošnje za premestitve in dopuste treba vlagati le po redni poti. (»Slovenec«, 5. jun.)
—1 »Ljudska šola na kmetih«, je naslov daljše razprave v reviji »Orač« za mesec junij t. 1., ki pravi med drugim: »ne pade nam v glavo, da bi zanikali, kako je neobhodno potrebno zboljšanje kmetijskega gospodarstva. Priznamo tudi' na celi črti skrajno nezadostno strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva; brez odlašanja je treba ukreniti, da se te velike in usodne pomanjkljivosti začno izboljševati. Toda eno moramo z vsem poudarkom povedati: Ljudska šola ni in nikoli ne sme biti strokovna šola, tudi v višjih razredih ne.« Pisec teh vrstic je upravičen iz lastne skušnje ugotoviti glede teh vprašanj nekaj dejstev, ki jih je izkusil pri lOletnem poučevanju na kmetijski strokovni šoli. — Takšne so skušnje, ki kažejo, kje je glavna rana našega šolstva. V ljudskih šolah smo namreč pri nas »preučeni«. Imamo preveč predmetov, tisti pa, ki so izrazito ljudskošolski, morejo biti predelani le površno. Kakršen koli strokovni predmet bi šolo le še obremenil na račun temeljnih predmetov. Če se nezadostna osnovna izobrazba tako izrazito kaže v kmetijskih strokovnih šolah (najbrž se tudi še
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanja: M. M. iz K, G. Al. Da li če upravitelj škole, kad bude hitno pozvan na vojnu vežbu, predati upraviteljsku dužnost jednom od nastavnika (po zapisniku) ili ne?
A2. Ako je upravitelj sam na školi a bude pozvan na vežbu, hoče li dužnost predati mesnom školskom odboru (ili neče nikome precjati), i ako hoče, kako če se obaviti to kad nema vremena. Ako nikome dužnost ne preda, ko če odgovarati ako škola bude pokradena?
BJ. Stanujem u domu Narodne knjižnice i čitaonice. Imam li pravo na stanarinu ili ne?
B2. Da li sam obavezan plačati kiriju za stan domu Narod, knjižnice i čitaonice i za vreme ferija, koje ovde neču provoditi?
Odgovor! Al. Šolski upravitelj - vojni obveznik naj si že pred vpoklicem na orožne vaje pripravi zapisnik o predaji upravitelj-skih poslov, ki ga v primeru poziva samo
lo še občutno pomanjkanje nekaterih vrst materiala.
Grafična podjetja so zvišala doslej svoje cene samo malenkostno, čeprav se je že par-krat podražil papir, karton, lepenka, barve in ostali material, lani decembra pa so se zvišale še plače kvalificiranemu in pomožnemu delavstvu. Sedaj pa stoje tiskarska podjetja zopet pred novim povišanjem plač. Težka situacija, v kateri se nahaja celokupno gospodarstvo grafične stroke je prisilila do te odločitve vse tiskarske organizacije v državi, vsled česar se na 25% povišanje cen tiskarskim izdelkom opozarja vsa javnost v svrho ravnanja.
Savez grafičnih podjetij Jugoslavije: Beograd, Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Osijek, Split in Sarajevo.
POZIV
Sreska učiteljska društva se naprošajo, da dostavijo sekciji mesečne prijave za junij najkasneje do 10. t. m., ker jih sekcija nujno potrebuje zaradi priprave v svrho pravočasne zaključitve letnega obračuna. Obenem prosimo vsa društva, da nakažejo sekciji pripadajočo članarino in likvidirajo svoje obveznosti sekciji v čim višji meri.
Smatrajte ta apel za nujen in važen!
UPRAVA SEKCIJE JUU.
—	Članstvo Slov. Šolske Matice v srezu Murska Sobota prosim ponovno, da mi še tekom tega meseca izplača dolžno članarino! Upravičeno nam blagajnik SŠM v Ljubljani stavi za vzgled članstvo v lendavskem srezu, ki je poravnalo že celotno letošnjo članarino, dočim najdemo pri nas dolžnike še iz leta 1935./36. Upoštevajte vsaj ta moj opomin!
Poverjenica.
—	Tovarišem (-icam) lendavskega sreza!
Meseca maja sem razposlala položnice z označenim dolgom, t. j. članarino do konca junija. Komur ni kaj jasnega, naj vpraša. Vsak zaveden tovariš bo čimprej izpolnil to svojo najvažnejšo stanovsko dolžnost!
Blagajničarka.
—	Nova tiskovina. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je izdala tiskovino »Prijava potovanja z vlakom za šolske izlete«. Tiskovina je prav sedaj za vse šole, ki prirejajo izlete šolarjev z vlakom, zelo važna, stane din —,75 za izvod.
drugje, ali tega tu ne trdimo) in ovira uspehe, je gotovo, da glede strokovne izobrazbe ne more biti boljše v ljudski šoli sami. Na okrnjeno temeljno izobrazbo naslonjen strokovni pouk ne velja! Razen tega pa manjka za uspešen kmetijski strokovni pouk v ljudski šoli obeh bistvenih pogojev: Učitelja in učenca. So učitelji, ki so podkovani v kmetijstvu, morda so vzorni gospodarji, ali ti so bele vrane. Saj pa to tudi ni naloga ljudskošoi-skega učitelja. Učenci in učenke ljudske šole so pa otroci; s tem je vse povedano.
—1 »Pred novim zvišanjem cen«, je naslov članka v »Trgovskem listu« od 29. maja. ki trdi med drugim: Pod tem naslovom poroča iz Beograda »Jugoslov. Kurir«: Iz kominikejev krajevnih upravnih oblasti, ki imajo pravico, da dovoljujejo zvišanje cen raznim predmetom, se vidi, da postaja v zadnjih dveh mesecih tendenca dviga cen vedno bolj krepka in da vala zvišanja cen na našem domačem trgu ne more ustaviti sistem, ki temelji samo na uredbah. Kajti zatiranje draginje na notranjem trgu zahteva postavitev obsežnega in hkrati podrobnega načrta, ki bi moral biti rezultat koordiniranega dela vseh državnih činiteljev (v soglasju z gospodarskimi ljudmi). Dočim imamo na eni strani uredbo o kontroli cen ter uredbo o pošiljanju špekulantov na prisilno delo, zvišujejo na drugi strani drž. ustanove svoje davščine. Posebno se bo občutilo to povečanje pri novem zvišanju železniških tarif za vagonske in kosovne pošiljke, prav tako pa tudi pri zvišanju poštnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin.
spopolni in preda posle najstarejši učni osebi na šoli s pripravljenim zapisnikom.
A2. Ako je na šoli šol. upravitelj sam, preda šolski inventar krajevnemu šolskemu odboru s pripravljenim zapisnikom.
BI. Ako je narodna knjižnica in čitalnica last krajevnega šolskega odbora, Vam ne pripada stanarina.
B2. Najemnimo ste obvezani plačati tudi v času počitnic, ako ne odpoveste stanovanja in se ne izselite iz stanovanja.
Šolski radio
—r. Petek, 14. junija: Kako naj živimo v počitnicah, da bomo še bolj zdravi in krepki; g. dr. Franta Mis.
—r. V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 9. junija, ob 17. uri predaval g. dr. Jože Basaj: Kmetijske zadruge pospešujejo kmetijsko proizvodnjo.
Učiteljski pevski ¿zbor JUU Emil Adamič
NASTOPI IN PEVSKE TURNEJE (Nadaljevanje)
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je izkazal s svojimi nastopi doma in v tujini velike zasluge učiteljskemu stanu, njegovemu delu in stanovski organizaciji ter slovenski glasbeni kulturi. Domače kritike ga označujejo za doslednega propagatorja sodobnih kvalitativnih del, tuje za elitnega zastopnika jugoslovenske glasbe. Bogastvo njegovega koncertnega repertoarja prekaša marsikateri naš pevski zbor. Na njegovo pobudo in z njegovo moralno in gmotno podporo so naši skladatelji napisali celo vrsto del, ki bi sicer ne bila zagledala nikoli luči sveta. UPZ je izvajal vsa dela, ki so jih skladatelji napisali zanj in naj so bila še tako komplicirana in navidezno neizvedljiva. Naš stanovski pevski zbor jim je odprl pot v programe drugih »ličnih ustanov. S tem ter z izvajanjem del na domačih in tujih odrih je UPZ izkazal naši sodobni glasbi velike zasluge.
Na svojih koncertnih turnejah doma (Vojvodina, Srbija, Bosna in Dalmacija) ter v tujini (Češkoslovaška, Bolgarija) pa ni propagiral samo lepote naše pesmi, temveč širil tudi idejo medsebojnega spoznavanja, spoštovanja in bratstva.
Uspehi UPZ so bili vedno tudi uspehi vsega našega učiteljskega stanu. S svojimi nastopi in turnejami je prikazoval delo našega učitelja, njegovo zanimanje za prosveto našega naroda, odpiral izven mej naše ožje domovine in v tujini pota slovenskemu oziroma jugoslovanskemu učitelju, poglabljal to-variške odinošaje in krepil njihove vezi. Koncertne turneje so po večini pripravljali učitelji, ki so skoro povsod priredili naši stanovski pevski družini skupna slavnostna zborovanja, na katerih so se izmenjali pogledi na duhovno in kulturno skupnost slovanskih narodov. Ime našega učitelja je prišlo v svet z našim stanovskim pevskim zborom.
Poleg nastopov za splošno javnost je UPZ sodeloval tudi pri mnogih učiteljskih zborovanjih, skupščinah in kongresih. S svojo prisotnostjo in sodelovanjem je dvigal slovesnost učiteljskih manifestacij in tako izpopolnil sliko učiteljskega udejstvovanja.
Naša stanovska organizacija se je predobro zavedala potrebe in vrednosti take prosvetne in kulturne institucije, preko katere je bilo mogoče obrniti pozornost javnosti na delo slovenskega učitelja ter jo zainteresirati z njo za vse njegove težnje in zahteve. Učiteljski pevski zbor, ki je prvotno deloval izven nje. je vzela v svoje varstvo, ga moralno in gmotno podprla ter mu tako zasigurala trajni obstoj. Slovensko učiteljstvo žrtvuje za našo pevsko kulturo toliko kakor noben drug stan.
Končno naj omenimo še eno dejstvo, ki upravičuje obstoj naše pevske družine. Članstvo UPZ se je postavilo v smislu tradicije učitelja-pevca v službo glasbe, kakor se je drugo učiteljstvo postavilo v službo ostalih panog naše narodne kulture, za katero žrtvuje prav toliko kakor ono za glasbo. Zato je vredno, da prejema in uživa oodporo svojih stanovskih tovarišev in tovarišic.
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči.
V maju 1940. imamo 1 smrtni primer, t. j. 528. Demšar Kristina v Ljubljani. Nakažite: za 1 zadružnika s poštnino din 6,—, za 2 zadružnika s poštnino „ 11,—, itd. Znano Vam je, da se je s 15. majem povišala poštnina za tiskovine od 25 par na 50 par. Da ne boste pošiljali v dinarjih in parah, Vam bomo predpisali za vsake 4 mesece po 1 din višjo poštnino. Prosimo vljudno, da to vzamete na znanje. — Prosilce za brezobrestna posojila, ki so vložili prošnje po 1. maju 1940., obveščamo, da bodo prejeli rešitve za njih prošnje po velikih počitnicah (jeseni 1.1.).
Stanovska organizacija JUU
Vabila	>
== JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
javlja, da se bo za 9. junija 1940. določeno zborovanje vršilo, kakor je bilo objavljeno, kljub odsotnosti tov. predsednika (ki je na orožnih vajah). Zbor bo ob 9. uri v dvorani restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo 15. jun. ob 10. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. — Vse dolžnike prav lepo prosimo, da poravnajo do zborovanja članarino. — Pripravite predloge in osnutke za resolucijo. Ker je to zadnje zborovanje, upamo, da bo udeležba polnošte-vilna. — Odbor ima na predvečer zborovanja odborovo sejo. Odborniki, udeležite se seje vsi. Seja bo ob 6. uri v posebni sobi kavarne »Taflik«.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo dne 15. junija 1940. ob 9. uri v poslopju ljudske šole v Lescah. Poleg običajnega dnevnega reda so še predlogi za banovinsko skupščino in predavanje tov. Bineta Završnika o obrambi naroda. — K po!-noštevilni udeležbi vabi	odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto, dne 15. junija, na deški ljudski šoli v Škof j i Loki. Dnevni red zborovanja obsega vsa pereča stanovska vprašanja, poročili o predsedniškem zboru in o reorganizaciji v Učiteljski tiskarni, bo pa tudi pedagoško predavanje. Pričetek zborovanja ob osmih in pričakujemo polnoštevilne udeležbe, ker je to zadnje letošnje zborovanje. Pred zborovanjem, ob sedmih, seja društvenega odbora! Polnoštevilno in točno!
Predsednik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
bo imelo junijsko zborovanje ob priliki srbskega učit. sveta v Kranju dne 15. junija 1940 v prostorih dekl. lj. šole v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in poročilo o zboru društvenih predsednikov. 2. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino. 3. Predlogi za ban. skupščino. 4. Slučajnosti. — Zamudniki, poravnajte zaostalo članarino!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO D. LENDAVA bo zborovalo dne 15. junija ob 10. ur: v drž. ljudski šoli v Kobilju. Zborovanje bo združeno z ogledom zgodovinskih spomenikov, ki nam jih bo razkazoval tov. Gumilar. in krasnega vaškega sadovnjaka. Priskrbljeno bo skupno kosilo. Vsak glasbeni instrument in fotografski aparat bo zelo dobrodošel! Lendavska okolica skupen odhod ob 8. uri izpred pošte v D. Lendavi. — Vse bi bilo dobro, če ne bi toliko članov pozabljalo na osnovne društvene dolžnosti. Tovariši, brez članarine je vsako organizatorično delo nemogoče. Naš dolg pri sekciji raste. Apeliramo na vas, d.i čimprej storite svoje.	Odbor,
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, VZHODNI DEL bo
zborovalo v četrtek. 20. junija 1940., v Narodni čitalnici v Kamniku ob pol 10. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Predavanje: Kamnik nekdaj in danes. 3. Predlogi in slučajnosti. Pozivamo vse naše tovariše in tovarišice, da se tega zaključnega zborovanja polnoštevilno udeleže. Odhod iz Ljubljane je ob 8,10. Prosimo, da tov. poverjeniki (-ce) posameznih šol pravočasno javijo imena udeležencev radi preskrbe kosila na naslov tov. predsednice. Ljubljana. Frančiškanska ulica 6.	Odbor.
Kaj vse pišejo
o učitelfstvu, šoli, prosveti in JUU
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO bo zborovalo v soboto, dne 15. junija t. L, ob 9. uri v šolski risalnici v Krškem. Na dnev-, nem redu je poročilo predsednika, tajnika, blagajnika ter predavaenje tov. šol. nadzornika M. šterka. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
_ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo svoje redno zborova-ne v soboto, dne 15. junija, ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk je na sporedu pedagoško predavanje tov. Miloša Ledi-neka in volitve delegacij. Pripravite predloge za skupščine in smatrajte udeležbo za važno stanovsko dolžnost!	Odbor.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-LEVI BREG bo zborovalo 15. t. m. v Krčevinski šoli ob poli 11. uri dopoldne — co sreski uradni učit. konferenci. Na sporedu le objava dopisov, situacijskega poročila in obravnava skupščinskih predlogov, ki jih članstvo naj pismeno pripravi. Predsednik,
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA ima svoje redno zborovanje v četrtek, dne 13. junija t. L, v Studenicah pri Poljčanah ob 10. uri v šoli. — Ker je to naše zadnje zborovanje v tem šolskem letu, se pričakuje polnoštevilna udeležba. — Pripravite predloge za banovinsko skupščino. — Uredite članarino! Predsednik: Miloš Tajnik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO
bo zborovalo v ponedeljek, dne 17. junija t. L, ob 10. uri v Rimskih Toplicah. Na sporedu je: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Predlogi za banovinsko skupščino in volitev delegatov. 4. Referat tov. Mete Kun-čeve. 5. Slučajnosti. — Tovarišice in tovariši! Bolj kot kdaj koli poprej je potrebno, da strnemo svoje vrste v vsakdanjem boju za obstanek mladega rodu in našega stanu. Naj ne bo nikogar, ki bi ne hotel razumeti teh tovariško izrečenih besed. V medsebojnem spoznavanju in zaupanju bomo našli dovolj one sproščenosti, ki si je vsi želimo, ker je pogoj za boljši napredek našega dela. — Tov. Čekada Mirko, učitelj v Šmarjeti-Rimske Toplice, sprejema prijave za obed. Sporočite mu, prosimo, svoje želje pravočasno, da mu delo olajšamo. — Na svidenje!	Odbor.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. bo zborovalo dnie 15. junija 1940. v krčevinski šoli v Mariboru takoj po uradni konferenci, ki se bo pričela ob 9. uri. Na dnevnem redu bo situacijsko poročilo, dopisi, poročila funkcionarjev, predlogi in volitve delegatov za skupščino ter slučajnosti. Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC bo zborovalo v soboto, dne 8. junija, po končanem vzornem učnem nastopu tov. Arnuš Marije. Začetek ob pol 9. uri v ljudski šoli v Slov. Gradcu. Dnevni red: Poročilo o predsedniškem zboru. Dopisi. Volitev delegatov za skupščino. Slučajnosti.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER bo zborovalo v šoli pri Sv. Jurju ob Ščavnici s pričetkom ob 9. uri dne 15. junija po nastopnem dnevnem redu: 1. Situacijsko poročilo. 2. Odobritev zadnjega zapisnika, 3. dosti dopisi. 4. Poročila raznih poverjenikov. 5. Predavanje: »Razmerje med kulturo in telesno vzgojo« — tov. Žitnik Maks. 6. Poročilo o predsedniškem zboru — tov. Roškar. 7. Razprava o proračunu sekcije za drav. banovino za leto 1940./41. 8. Predlogi in nasveti. Za zvezo avtobusa Gornja Radgona—Sv. Jurij bo preskrbljeno. Na zborovanje vsi!
Poročila
+ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V KRANJU je proslavilo 501etnico svojega obstoja dne 18. maja 1940. s slavnostnim zborovanjem v Narodnem domu v Kranju, ki sta se ga udeležili tudi učiteljski društvi iz Radovljice in Škofje Loke.
Na predvečer samega slavnostnega zborovanja so uprizorili člani kranjskega društva v Narodnem domu Petrovičevo dramo »Duše«, ki je nad vse pričakovanje lepo uspela, kar je vsekakor v veliko zadoščenje priprav-Ijalcem igre same kakor tudi sam uspeh jamči za to, da idealno delo učitelja tudi v teh težkih časih še ni usahnilo ter je še vedno porok, da se bo učiteljstvo po svojih lastnih močeh v naprej razvijalo in napredovalo. Mnogi člani se niso ustrašili niti slabe in dolge poti niti težkih razmer, ko so pohiteli na prireditev, da se s tem oddolže spominu tistih, ki so prvi započeli orati ledino učiteljskega združevanja v kranjskem okraju.
Samo slavnostno zborovanje se je vršilo v soboto, 18. maja 1940., ob 9. uri v čitalnici Narodnega doma. Navzočih je bilo nad 200 članov Vseh treh učiteljskih društev.
Udeležili so se ga tudi najvišji predstavniki v okraju samem, kakor sreski načelnik dr. Vidic, kranjski mestni župan K. Češenj, sreska šolska nadzornika Rupret Vinko in Grad Boris ter zastopnik sekcije tajnik Zupančič Drago.
Uvodoma je predsednik, domačin tovariš Rant France, najiskreneje pozdravil vse došle goste iz sosednih tovariških društev in one, ki so pohiteli na slavnostni jubilej društva, kakor tudi dolgoletnega predsednika društva upokojenega tov. Luznarja Frana. Posebej je še pozdravil predavatelja dr. Stanka Gogalo. Nato je v kratkem podal misli, ki nas navdajajo ob 501etnici društva. Vsa ta leta so bila plodna, mnogo dela je izšlo iz učiteljskih vrst, mnogo spomenikov si je učiteljstvo kranjskega okraja postavilo s svojim udejstvova-njem pri raznih ustanovah. Posebno danes, v teh težkih časih, se zopet neomajno zaveda svojega poslanstva med narodom, ki ga bo
izpolnilo v trdni zvestobi do kralja in domovine.
Za tem so se vrstili pozdravni govori gostov. Sreski načelnik dr. Vidic je želel društvu še v naprej plodno delo v korist kralja, domovine in države.
Mestni župan Karel Cesenj je pozdravil skupščino v imenu mesta Kranja in želel društvu, posebno v teh težkih časih, čim več uspeha in tople želje za napredek.
Za njim sta pozdravila jubilejno skupščino okrajna šolska nadzornika Grad Boris in Rupret Vinko. Nadzornik Grad Boris je poudaril, da je 501etnica dela v korist naroda in države uspeh, kot se ga redkokje najde in da želi društvu še z večjimi uspehi praznovati lOOletnico. Nadzornik Rupret Vinko pa je med drugim dejal, da samo taka društva, ki slone na trdnih moralnih temeljih, lahko slave 50letnice. In kranjsko društvo, ki mu je bil sam skoro 10 let tajnik, je vedno preve-jala trdna stanovska zavest, čist moralni duh in borbenost za stanovske pravice, zato ga na tej poti samo pozdravlja in mu želi čim več uspeha.
Nato je pozdravil v imenu sekcijske uprave tajnik Zupančič Drago, ki je posebej naglasil, da so se prav v Kranju postavljali temelji za organizacijo na deklaračni podlagi. Zato želi v teh težkih dneh v imenu sekcije še več razumevanja in še več plačila društvu za svoje delo.
Za njim sta še pozdravila predsednik radovljiškega društva tovariš Bulovec Lojze in predsednik škofjeloškega društva tov. Debelak Vojteh. Posebno je tov. Debelak Vojteh poudaril, da je ravno škofjeloško društvo izšlo iz kranjskega in da se z veseljem pridružuje jubileju matičnega društva.
Vsi pozdravi in čestitke so bili z aplavzom sprejeti na znanje in končno se je predsednik Rant France zahvalil za vse čestitke v imenu društva, ki bo izpolnilo, kakor upa, nade vseh, ki mu stoje ob jubileju ob strani.
Po teh pozdravih je predsednik Rant France podal jubilejni referat: Ob 501etnici kranjskega učiteljskega društva. Ob reviji borcev in prvih ustanoviteljev društva je podal celotno društveno zgodovino in obenem pregled dela učiteljstva v kranjskem okraju. Prav ta zgodovina društva kaže veliko zavednost članstva kranjskega društva in istočasno njegovo požrtvovalno delo za dvig in prospeh našega naroda.
Po govoru so bile še prečitane brzojavke in pismene čestitke, ki so jih poslali tovariši Zirovnik Janko, Rape Andrej, Zahrastnik Vinko, ga. Neubauer Ani, Rojina Franc, Ross Marija, odsek učiteljic lendavskega sreza. Nato je bil slavnostni del skupščine zaključen.
Po kratkem odmoru se je zborovanje nadaljevalo s predavanjem docenta dr. Gogale Stanka o »Vzgojni resničnosti v naših dneh«. V svojem, nad vse odličnem predavanju je povedal vse ono, kar učiteljstvo v današnjih časih težko občuti in kar je prav za prav vzgojna resničnost, ki ji učitelj s svojim trudom in delom ne more biti kos. Tako je podrobno opisal socialne razmere pri nas, neurejeno družino, neurejene politične razmere itd., ki danes s svojimi vplivi težko razkrajajo vse tisto, kar misli učitelj izgraditi. Toda kljub temu prihaja nova generacija, ki o preveva velik idealizem in je našla svojo pravo pot. Zato želi samo to, da bi mladina tudi med učiteljstvom našla pravih vodnikov.
Za uspelo predavanje je doživel docent dr. Gogala Stanko topel aplavz in predsednik se mu je za res živo občutene besede iskreno zahvalil.
Sledilo je situacijsko poročilo sekcijskega tajnika Zupančiča Draga, ki je podal poročilo o ureditvi razmer v organizaciji z ozirom na ustanovitev Hrvatskega saveza, pripravljanju novih pravil, delu sekcije za izboljšanje prejemkov,. glede razpisa službenih mest, napadov na učiteljstvo, stanarine. Po poročilu je sledila daljša debata, v kateri je sekcijski tajnik podal pojasnila na stavljena mu vprašanja.
Nato je tov. Debelak Vojteh prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolu cija se glasi:
1.	Jugoslavija nad vse! To je naš klic, ki mu hočemo verno predani svojim državljanskim idealom služiti do poslednje kaplje krvi. Vse za kralja, narod in dom!
2.	Ne odklanjamo kritike, ki je kritika! Zavarujmo pa se odločno proti pavšalnim očitkom in podtikanjem, ki niso na korist šole in ne časa, ki v njem živimo. Solidarnost vseh plasti naroda je bolj kot kdaj potrebna. Herostratsko slavo si nadevlje oni, kdor dela drugače.
3.	Za izboljšanje našega položaja terjamo: avtomatično napredovanje, stalnost v službi in na službenem mestu, izenačenje poročenih učiteljic s neporočenimi, slednjič uravnovešenje prejemkov z nastopajočo draginjo. Ali povišanje prejemkov, ali znižanje cen.
4.	Bolj kot kdaj koli spoznavamo potrebo po povezanosti vseh organizacij državnih uslužbencev. Ukineta naj se §§ 76. in 78. zakona o uradnikih.
Po tej soglasno sprejeti resoluciji se je predsednik Rant France zahvalil vsem, ki so prihiteli na to jubilejno zborovanje. Dalje je izrekel zahvalo igralcem, ki so tako uspešno prejšnji dan prikazali dramo »Duše«, in zahvalil se je končno za gostoljubnost predstavniku konzorcija »Narodni dom«, kjer smo zborovali. Tako je bilo nad vse uspelo zborovanje zaključeno.
Po končanem zborovanju so se udeleženci slikali pred Narodnim domom, nato pa so odšli na pokopališče, kjer se je vršila kome-
moracija za umrlimi tovariši, ki so pokopani na kranjskem pokopališču, a na grobu našega nepozabnega pokojnega tovariša Lapajneta Josipa v Cerkljah je bil položen venec.
Rant France, preds. Debevec Boris, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je
zborovalo dne 11. maja. Navzočih je bilo 87, kar je le polovica vseh članov.
Od dopisov je predsednik posebno naglasil aktualnost tistega, ki ga je poslali PTL iz Ljubljane. Ob tej priliki je tudi prečital zahvalo ptujske lige, ki se vsemu učiteljstvu zahvaljuje za trud in razumevanje.
Nato je poudaril važnost prihodnjega — zadnjega zborovanja, za katero naj članstvo pripravi predloge za banovinsko skupščino. Pozabil pa tudi ni na pedagoško skrinjico in na željo nekaterih, da bi na zborovanjih obravnavali nekatere čisto stanovske, naše zadeve. Snov takih razmotrivanj bo dobro služila še posebej šolskemu nadzorniku za nad-zorniške skupščine.
Predavanje je tokrat imel tov. Drago Hasl. Podal nam je nekaj izbranih misli o umetniški vzgoji. Njegova izvajanja so temeljila na globljih, psiholoških, fizioloških itd. osnovah otrokovega življenja, na osnovah celokupnega otrokovega bistva, rasti in izražanja. Takšna osvetlitev nas privede do zanimivih rezultatov, do prav potrebnih tudi za šolo im učiteljstvo; saj ima n. pr. otrok prej smisel za skul-pture kot za risanje. Kako važno je to ugotovitev upoštevati pri ročnih delih in kako ravno ta dobijo takoj drug smisel in vsebino. — Nato nas je-vodil po risarski razstavi meščanske šole, kjer nam je tolmačil, kako poskušajo tudi z risanjem zajeti otroka.
Soglasno sprejmemo naslednji predlog in resolucijo:
•Za bodočo preureditev naše organizacije in s tem v zvezi s spremembo pravil, se postavimo na stališče, da naj bo bodoči osrednji, oziroma zvezni odbor naše organizacije ekse-kutiva vseh banovinskih društev, toda z manjšo delegacijo in enakim zastopstvom.
Učiteljstvo ptujskega okraja, zbrano na svojem rednem mesečnem zborovanju, dne 11. maja 1940., je soglasno sprejelo sledečo resolucijo:
1.	Ugotavljamo, da so naše plače mnogo premajhne za dostojno življenje državnega uradnika, zato želimo, da se s podvojeno energijo nadaljujejo vse akcije združenih name-ščenskih organizacij za dvig naših materialnih prejemkov.
2.	Ker je večina slovenskega učiteljstva zadolžena ter mora od svojih premajhnih plač plačevati še mesečne obroke za dolgove, zahtevamo, da se za vse uradniške dolgove izreče moratorij, dokler se ne doseže izboljšanje plač odn. padec cen na prejšnje razmere.
3.	Smatramo, da je javno pavšalno kleve-tanje učiteljskega stanu, ki ga je začelo načrtno širiti neko slovensko časopisje in to ravno v današnji dobi, škodljivo za celokupni naš narod ter pozivamo merodajne oblasti, da v interesu države in narodne prosvete to preprečijo.
4.	Ker uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev onemogoča uspešno obrambo prizadetega učitelja, smatramo za potrebno, da se omenjena uredba čimprej prilagodi disciplinskim predpisom uradniškega zakona.
5.	Zahtevamo v vseh pravnih in disciplinskih ozirih izenačenje našega položaja s položajem ostalega državnega uradništva ter takojšno odpravo vseh odlokov, ki omejujejo naše državljanske pravice in niso v skladu z ustavo kraljevine Jugoslavije.
6.	Izrekamo vodstvu sekcije JUU za njegovo delo naše priznanje ter prosimo, da nadaljuje na dosedanji poti obrambe učiteljskega stanu in ponosa ter izboljšanja našega materialnega položaja.
Predsednik:	Tajnik:
Drago Zupančič v z.	Jernej Debenak.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je zborovalo dne 16. marca 1940. v Ptuju ob navzočnosti 86 članov, kar je le nekaj nad polovico vsega članstva.
Predsednik je v svojem situacijskem poročilu predvsem poudaril naše stališče do novega položaja v učiteljski organizaciji. Dotaknil se je tudi predlogov za finančni zakon, za katere pa smo v nejasnosti radi izjemnega položaja v državi — kako se bo namreč sestavljal državni proračun in fin. zakon in kdo ga bo sprejel, ker nimamo nar. skupščine.
Premestitve po službeni potrebi: obseg teh se je sicer skrčil, ni pa se kljub prizadevanju na vseh merodajnih mestih posrečilo doseči, da bi popolnoma prestale.
Zaščitna akcija za članstvo se vodi v vseh primerih in dosledno naprej. Prvi čas brez uspehov, zdaj pa je že bolje. Večina primerov je ostala še nerešena, toda sprememba bo sledila takoj, ko se bodo uredile razmere doma. Zato je nas vseh, organizacije in posameznikov, dolžnost, da se borimo proti neodgovornim činiteljem v prosvetni personalni politiki.
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom. knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo.
Ker nismo uspeli, da bi dosegli uradno mesečno razpisovanje prostih mest, sekcija sama objavlja v »Tovarišu« prosta mesta. Zato prosimo člane, da vsako spremembo javijo predsedniku, ki ho sproti obveščal sekcijo.
Nadalje je poročal še o izpopolnitvi učit. kadra, stanarini učiteljic poročenih z neuči-telji, o kuluku, naših minimalnih zahtevah in o uradniški zvezi, za katero se vršijo že predpriprave. V zvezi hočemo doseči legitimno telo, ki naj bi trajno vezalo nameščenske organizacije in smotrno ter na zakoniti osnovi vršilo delo za izboljšanje pravnega in materialnega položaja državnih nameščencev.
Predavanje: Tovariš Vladko Majhen je imel predavanje o »Vprašanju izvenšolskega dela«. V uvodu se je dotaknil najprej prejšnje dobe, ko so učitelji delovali iz lastne iniciative, toda nesistematično. Nato je omenil Prosveto, ki je prve teze pravilno družbeno zajela. Izvenšolske delavce je razdelil v tri skupine, v ekstremne zagovornike, ki razen šole ne priznavajo nič drugega in so bili le za uvajanje novih pedagoških oblik. Indivi-dualistom je bil kriterij lastno veselje in so delali tam, kjer so hoteli. Tretji, socialno usmerjeni, so kot ud družbe spoznali, kar je najprimerneje za vas. V vprašanju, kako bi se lotili civilizacijskega dela v naši vasi, je predavatelj poudaril, da je nemogoče reševati vaške probleme izolirano in brez upoštevanja današnjega gospodarstva v svetu. Rešitev je ob koncu zazvenela y tem, da je treba organizirati malega človeka kot delovno moč.
Pri slučajnostih sprejmemo dva predloga in si izvolimo odseke za zbiranje gradiva o narodno obrambnem delu učiteljstva.
Predsednik:	Tajnik:
Zupančič Drago.	Andrej Debenak.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Josip Mravljak; Kmetski upori na Slovenskem. Mravljakovim zgodovinskim soi-som se je pridružil nov prispevek, ki je morda izmed vseh njegovih dosedanjih del najpomembnejši. V njem obravnava v lakonič-nem slogu kmetske vstaje, glavne manifestacije odporne sile našega naroda. Avtor je no-stavil te borbe v objektivno luč, ki pa kljub svoji stvarnosti jasno kaže našemu današnjemu zapeljanemu in malodušnemu človeku, da slovenski narod ni brez zgodovine. Podčrtava zlasti dejstvo, da je kljub porazom vedno iznova vstajal in se boril, dasi ni imel svoje države in dinastije, niti pravih voditeljev. Knjižica je pisana tako, da bo dobro služila zlasti šolam. Navaja poleg večjih, obče znanih uporov tudi vse ostale manj znane kmetske »punte«. Vendar pa je škoda, da avtor vsaj važnejših poglavij ni opisal bolj podrobno, da ni takratnega življenja slovenskega človeka prikazal še bolj jasno in konkretno. Sicer pa bi bil avtor to najbrž tudi storil, da ni obseg vseh naših publikacij tako kruto odvisen od naših ozkih razmer. — Radi poljudnosti — saj je knjižica namenjena tudi širokim slojem — bi bito bolje, da je avtor nekatere tujke (n. pr. vicedom, laudemij i. si.) zamenjal z domačimi izrazi ali pa vsaj obrazložil. — Knjižica je izšla v samozaložbi, je žepnega formata in ima 92 strani. Cena sicer ni navedena, gotovo pa je, da si bo to dela lahko nabavil vsak, ki se zanima za zgodovino našega naroda.	F. H.
—k Važna knjiga. Pravkar je izšla zelo aktualna knjiga Protiletalska zaščita. — Pojasnila in obramba proti napadom iz zraka. Kniga se dobi pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, Slomškova ulica 12, in v vseh knjigarnah, cena din 25,— za izvod. Šole, uradi in društva, ki naročijo brošuro neposredno pri Banovinski zalogi, jo dobijo pri takojšnem plačilu po din 20,— za izvod.
Učiteljska tiskarna
—t Sprejemni izpiti za I. razred srednjih
šol se bližajo. Priporočamo Mlakar-Kozina: Slovnična in računska snov za sprejemni izpit v srednjo šolo. Broširano 10 din.
—t Iskreno priporočamo knjižico ing. Stanka Dimnika: Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi. Cena knjižici 5 din. Pri večjem odjemu 10 % popust.
BREZPLAČNO STANOVANJE, obstoječe iz 2 sob, verande in kuhinje, v SREDIŠČU MARIBORA, blizu parka, dobi čez počitnice oni, ki odstopi zakonskemu paru meblirano sobo v Ljubljani ali na podeželju. Pismene ponudbe na upravo lista pod značko »Stanovanje«.
Tudi za učiteljstvo je
Zadruga državnih uslužbencev
za nabavo potrebščin v Ljubljani, (Nabavljalna zadruga) Vodnikov trg št. 5
Stanovska dolžnost vsega zavednega učiteljstva bi morala biti, da se včlani v to zadrugo in da kupuje v njej vse svoje potrebščine. Deleži po din 100'—, vpisnina din 5 — • Blago prvovrstno, postrežba točna, cene konkurenčne, ob koncu leta ristorno. — Vpišite se takoj! — Telefon št. 44-21
Glavni in odgovorni aredaik Vekoslav Mlekuž. - Izdajatelj: J.U. U. - sekcija za dravsko banovino v Ljubljani Za sekcijo odgovarja Metod Kumelj.
Tiska U&teljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). - Vsi v Ljubljani