Posamezna Številka 10 vinarjev.
M126.
t mm i poDCflcnBK, t nn ran.
Lelo 1LV.
aa Valja pa paSUi a
u oelo leto naprej..	K 26-—
s* en meseo „ ..	„ 2-20 st Nan61|o oeloletno. n 2B-— ostalo Inotemstvo. „ 35'—
V	Ljubljani oa domi Za oelo loto naprej.. K 24-— la eo meseo „ .. K 2*—
V	opravi irilinai netefino „ 1-80
wa Sobotna Izdajat s
la oelo loto.....E 7-—
ca Nemčijo oeloletno. „ 9'— ta oalalo Inotemstvo. „ 121—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm Uroka In 3 mm visoka ali n|e
prostor) n enkrat . . . . po 30 t sa dva- In večkrat . 25 „ pri več|Ui naročilih primeren popnst po dogovora.
Enostolpna petitvrsta po SO V
Itlia]a vsak dan Isvsemil nadeli« In prasnlke, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga vosnl red.
fW Uredništvo |o v Kopitarjevi nllol štev. 6rtn. Rokopisi se os vrača]o; nefrankirana pisma se ne mm spre|ems|o. — Uredniškega telefona štev. 74. «=
Političen list za slovenski narod.
Dpravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, boKn.-fciTo. it. 7563.— Upravnlškega tolotona St. 188.
Cesar in cesarica
armadi
Dua dni u Ljublfairi.
Cesarica Cita.
Ko je v deseti laški ofenzivi nastopil odmor oziroma je nova soška bitka že morda končana, je Njegovo Veličanstvo cesar takoj izrazil željo, osebno izročiti svojo srčno zahvalo vsem hrabrim četam, ki so se udeležile bojev, Njeno Veličanstvo cesarica pa je hotela obiskati v bolnišnicah one, ki so sebe žrtvovali za domovino. In izbrala sta si v ta namen v prvi vrsti mesti, ki sta bili cilj sovražnika v deseti njegovi ofenzivi: Ljubljano in Trst, da tako pokažeta ljudstvu, kako z živo ljubeznijo spremljata našo usodo in nam vlijeta s Svojo navzočnostjo novega poguma, Preko divne Gorenjske, ki se je zlatila v iutra-njem solncu, je v soboto dvorni vlak pripeljal v Ljubljano na kolodvor ob 7. zjutraj. Ljubljana je visokima gostoma vzhičeno hitela nasproti, vsa ginjena, da je mladi cesar pripeljal njo, katere vsak nastop kaže, da je dobri angelj države. Resnično iz srca so prihajali izrazi ljubezni naše bele Ljubljane, ker ni bilo prej nič pripravljenega in se je vse odkrito, neumetno izvršilo brez aranžerjev in preko aranžerjev. Cesar in cesarica sta gledala srce našega naroda in videla sta, da je narod, ki ima za svojega cesarja in svojo cesarico tako zlato srce polno nepokvarjene udanosti,- habsburškemu prestolu zvesta straža.
Cesarjeva pol skozi LiuMiano ie Nolranl-sko na soško Doino Crlo in v Trsi.
Ker je bil obisk cesarice in cesarja strogo vojaškega značaja, je v soboto pozdravil na južnem kolodvoru ob 7. uri zjutraj Veličanstvi samo deželni predsednik grof A t te m s. Pred salonskim vozom so se mu javili tudi etapnoštacijski poveljnik polkovnik Kleinschrodt, nekateri vojaški poveljniki in generalni šef-zdravnik soške armade dr. Thomann.
Po kratkem pozdravu se je Njegovo Veličanstvo cesar ob četrt na 8. uro zjutraj v odprtem avtomobilu po Dunajski cesti odpeljal skozi Ljubljano proti Notranjski. Kljub temu, da je občinstvo za dohod cesarja deloma šele zjutraj zvedelo, ni bilo hiše brez zastave, poleg cesarskih zastav je bilo to pot tudi jako mnogo deželnih zastav. Pred kolodvorom je stala množica občinstva, ki je cesarja pozdravila z gromkimi »Živio« klici. Cesar se je s prijaznim nasmeškom z veselja iskrečimi se očmi živahno se priklanjal in odzdravljal z roko na prisrčne, neprestane ovacije občinstva.
Cesarja so v avtomobilih spremljali njegovi vojaški spremljevalci, med njimi njimi načelnik generalnega štaba general nehote Arz pl. Straussenburg in načelnik vojaške pisarne podmaršal Marterer.
Ko se je vozil cesar z Dunajske na Tržaško cesto, mu je vse klicalo, odpirala
so se tudi okna, s katerih so ljudje mahali z robci in so padale na voz cvetlice.
Pot cesarjeva je šla preko Postojne, Senožeč, Divače in Opčine. V glavnem stanu soške armade je pripel poveljniku soške armade generalnemu polkovniku Boroevi-ču pl. Bojni komanderski križ reda Marije Terezije, najvišje avstrijsko vojno odlikovanje, njegovemu šefu generalnega štaba pa je izrazil vnovič svoje Najvišje pohvalno priznanje.
Ob cesti, po kateri se je vozil cesar, so stale vse čete, ki so se udeležile bojev v deseti soški ofenzivi in one, ki momen-tano ne stoje v boju, da pozdravijo svojega Najvišjega vojnega gospoda. Kjer kak vojni oddelek ni mogel polnoštevilno priti k pozdravu, poslal je vsaj deputacijo. Cesar je takorekoč skoro z vsakim možem govoril, popraševal po njegovih zasebnih razmerah, kaj je storil v boju, zakaj je bil de-koriran. Bila so tu odposlanstva vseh avstrijskih polkov, v katerih so bili zastopani vsi narodi države, kakor so se vsi na odličen način borili v bojih ob Soči.
Ko se je cesar pripeljal na Opčine, kjer ga je sprejel tržaški cesarski namestnik, je izpremenii svoj prvotni načrt in je odločil, da se popelje v Trst, kar so telefo-nično javili v Trst, Kar je bilo mogoče v kratkem času storiti, vse je storilo tržaško prebivalstvo za cesarjev sprejem. Po Trstu so nakrat zavihrale zastave, vse vojaštvo in prebivalstvo je čakalo na cestah in ko se je cesar pripeljal, tedaj so ga sprejeli z navdušenimi vzkliki, krepko so doneli tudi »Živio« klici tržaških Slovencev, krasne cvetlice mu je občinstvo metalo v voz in je med neprestanimi ovacijami vedno in vedno poizkušalo priti k avtomobilu, tako da avtomobil skoro ni moge! naprej. Cesar se je peljal do palače cesarskega namestni-štva, kjer ga je pozdravil dvorni svetnik Glanz s predsedstvom cesarskega namest-ništva. Njegovo Veličanstvo se je podal na kratek obisk k soprogi cesarskega namestnika ter se je kmalu nato pokazal na terasi namestniške palače. Navdušenje na trgu stoječega občinstva je bilo ob tem uprav frenetično. Že po vožnji po mestu je občinstvo .prinašalo vedno novih cvetlic, ko je pa stal cesarjev avtomobil v namest.niški palači, je občinstvo ves avtomobil v vseh njegovih koturah dekoriralo z rožami. Vladar je bil ob teh spontanih ovacijah vidno ginjen, je naročil cesarskemu namestniku, naj mestu Trstu in tržaški okolici '.zroči Njegovo najtoplejo zahvalo za v težkem času izkazano odlično, požrtvovalno patri-jotično vedenje, obenem pa naj za povodom Njegovega današnjega obiska vnovič izražena čustva zvestobe cesarski namestnik prebivalstvu izreče Njegovo srčno zahvalo.
Uprav deževalo je cvetja na cesarja, ko se je z namestništva peljal v Iuko in ob napravah v luki proti cesti na Prosek. Med potjo je opazil miren kotiček s prekrasnim razgledom na grad Miramar. Cesar je tu obstal, dolgo časa je gledal tja doli, zatopljen v misli na svoja mladostna lepa, mirna, brezskrbna leta. Bilo je krasno vreme. Od daleč se je videl Gradež, izliv Soče v morje, temnomodro se je svetila Adrija, obrisi obrežja srebrni. Preko Proseka se je peljal cesar preko Komenske planote v Vipavsko dolino, Med potom so čete pozdravljale cesarja, celo iz vojnih lazaretov so prihiteli ranjenci, ki so mogli hoditi, da pozdravijo svojega ljubljenega cesarja. Cesar je vedno in vedno zapovedal, naj se avtomobil ustavi ter se je prisrčno razgo-varjal z moštvom. Cesar je podelil mnogo odlikovanj, odlikoval je vse višje poveljnike, podelil je moštvu jako mnogo zlatih hrabrostnih svetinj, vsakemu je podal roko, vsakefnu izrekel svojo zahvalo. Ginje-ni so vojaki vzklikali: Tako bomo vedno napravili!
Nato se je vožnja zopet nadaljevala. Na obeh straneh ceste ie stal prostovoljni špalir vojakov, ki so prihiteli pozdravljat, ne da bi jim bilo to zapovedano in domače
prebivalstvo: starčki, žene, otročiči. Kjerkoli je moglo, je prebivalstvo napravilo slavoloke, ozaljšalo hiše in pota, posulo cesto s cvetlicami, kjer pa niso imeli cvetlic, so posuli pot cesarju z zeleno travo tako, da se je peljal kakor po pestri livadi od Ajdovščine do Ljubljane. Povsod vzkliki zvestega vojaštva in navdušenega prebivalstva, Cesar se je vozil jako počasi, da ga ljudstvo lahko vidi in da on lahko govori z vojaki in pozdravlja svoje ljudstvo. Vedno in vedno je cesar v pogovorih povdarjal, cla se tega, kar jc siorila soška armada, ne da primerjati, da to hvaležno pripoznava; Povdarjal je, da imajo vse vrste orožjn veliko zaslugo, da smo soško bitke doslej zmagovito bili in dobili. To je zasluga idealnega sodelovanja artiljerije in infanterije in vseh vrst orožja naše armade.
Gesorira tila ouskoe ranience v ijuliSifT-
SK ii Hoili COl). Prvo psi cesarice v liuDljani k m M-
Kot bi stopal angel po Ljubljani, deleč tolažbo in upanje ... V hipu, ko se je raz-nesel glas: Cesarica je tu! — je vse obstalo, vse jc položilo delo iz rok, vse je polno hvaležnosti za visoki obisk hitelo proti južnemu kolodvoru in napolnilo vse ulice, v katerih se je slutilo, da se bo peljala visoka gospa. Obisk cesarice je postal za Ljubljano pravi praznik. Otročiči so hiteli po ulicah s svojimi materami, veselo vzklikajoč, v ročicah držeč rožice roži prestola v pozdrav. In ko je cesarica Cita se pojavila na stopnjicah južnega kolodvora in jo je množica zagledala, je radosti vzkliknila svoj slovenski pozdrav, a glasovi so se tresli in marsikomu je vzklik zastal, ker ga je premagala ginjenost in so mu solze napolnile oči. Roke so se dvigale, cvetje je letelo pred njene noge — in cesarica je za hip obstala, presenečena, potem je pa nebeško mil izraz se razlil po njenem obrazu — stala je tu v priprosti svoji obleki kot mati svojih otrok, prvikrat med svojim pri-prostim slovenskim narodom v slovenski prestolnici. Prizor, ki bi bil vreden, da ga čopič ohrani zgodovini. Ljudje se niso mogli praznično obleči, ker so večinoma šele nekaj časa pred dohodom vlaka izvedeli za visoki obisk in so večinoma kar v delavnih oblekah prihiteli, da vidijo in pozdravijo cesarico. In tu je stala pred njimi: sama priprosta, brez lišpa, opravljena v navadno obleko iz modrega blaga, klobuk brez dragocenih okraskov — kot bi hotela praviti; ne z imenitnostjo obleke, s srcem, z dejanjem vršimo velika dela, h katerim nas kliče velika doba. V tem hipu je postala gospodarica vseh src. In prva njena pot v Ljubljano — je bila pot pred oltar Gospodov, pot k molitvi za srečo svojega ljudstva. Po Dunajski cesti, Prešernovi uli;i, Marijinem trgu se je cesarica peljala po Frančiškanskem mostu, Stritarjevi ulici pred škofijo popolnoma nenapovedana v stolno cerkev sv. Nikolaja. Prihitel je ravnatelj državne policije g. grof. Kiinigl, ki se je vozil pred avtomobilom cesarice in javil: Njeno Veličanstvo želi prisostvovati sv. maši in pristopiti k sv. obhajilu, gospod, ki je na r.izpclago, naj blagovoli pristopit' k oltarju.* V zakristiji j« bil navzoč tedaj i g. stolni vikanj M a t i j a Š k r b e c , k jc takoi f »stopil k mizi Gospodov,. Za cesarico so pred oltar Najsvetejšega hitro pripravili klečalnik. Cesarica je pokleknila in ves čas pobožno čitala iz masne knjižice. Prejela je tudi v največjo pristno pobožnost zatopljena sv. obhajilo. Bil je to vspodbu-den prizor, ki ga ne pozabi nihče, kdor ga je videl. V istem času je pri glavnem oltarju ljubljanski knezoškof delil novomašnikom diakonat. Vsa cerkev je bila napolnjena občinstva, skoro tik do cesarice so klečale ljublj
antL-o -»nno
iAT
evalc s cetanco svoje molitve. V solzah ginjenosti se je to-pj^o ljudstvo v cerkvi iij čuli smo, kako so
prihajali iz prs tihi ihteči vskliki: »O, Bofl nam jo ohranil« Kako je navzočnost cesarice globoko pretresla, je priča to, cla so manifestacije cesarici izbruhnile tudi v cerkvi. Ljudstvo se ni moglo zadržati, da bi ji ne zaklicalo, ko je vstala s klečalnika. Cesarica je odzdravila z roko.
Ves trg — bilo je približno okolu pol 9. ure dopoldne — jc sevc takoj za-i znal, kaj se godi v stolnici. Kupujoče go-( spodinje, ki so se drenjale okolu stojnic, ; so pozabile na koselo, hitel e so od stojnic, I pokupile takoj, kar jc bilo cvetk na trgu | ter so hitele pred stolnico. Okolu stolnice | in v bližnjih ulicah je nastala prava gnječa* Ko je cesarica stopila iz stolnice, se jo vsulo pred njene noge vse polno cvetja, a oken so ljudje sipali cvcliice, cesarskemu avtomobilu .so takorekoč zastavili pot i» ga vsega obsuli s cvetlicami. Le težko in počasi je avtomobil vozil dalje, spremljan od tisočerih »Živio<-klicev. Cesarica je, kakor pri vseh svojih vožnjah po mestu vsakemu prijazno odkimala, vsakega je t svojo očarujočo ljubeznivostjo privezala nase in kogar je pogledala v oči, teh oči ne bo nikdar pozabi!!
Od stolne cerkve se je peljalo Njeno Veličanstvo k dvornemu vlaku nazaj k zajtrku. Ko je ob 9. uri dopoldne cesarica zapustila dvorni vlak, sla ;e ji javila generalni šef-zdravnik dr, Thomann in podpolkovnik SchnabI, ki sta ji izročila v imenu soške armade krasen <;opek; nato jo je pozdravila najspoštljivejše gospa so proga deželnega predsednika grofica. Attems. Illetna hčerka gospoda deželnega predsednika komtesa Marija Jožefa ji ja ! izročila šopek. Cesarica je komtesi izvolila i izročiti tekom dneva krasno zlato /.apest« I nico s cesarskimi začetnimi črkami v bri-lantih za spomin. Ko je zapustila železni-ško postajno poslopje, jo je pozdravilo prebivalstvo, ki se je zbralo v velikem številu pred kolodvorom, z mogočnimi 2ivio-klici.
Nato se je cesarica peljala po Dunajski cesti, Sodni ulici, Kornenskega, Rade-ckega in Zaloški cesti h garnizijski bolnici št. b, kjer sta se ji predstavila general-štabni zdravnik dr. Geduldiger in bolni-ščni poveljnik dr. Lusenberger. Kakor v vseh bolnišnicah, ki jih je obiskalo Njeno Veličanstvo tekom dneva, je šla visoka gospa od postelje do postelje, nagovorila vsakega ranjenca, vprašala o njegovi ra-nitvi in njegovih družjnskih razmerah in ga tolažila in osrčevala. Lastnoročno je obdarilo Njeno Veličanstvo ranjene vojake z malim spominkom, tako z rožnim vencem, z molitvijo v ranjenčevem materinem jeziku, cigaretno dozo s cigaretami in s svetinjicami Matere božje. V vsaki sobi je razen tega pustila za razdelitev cigarete, cigare in orglice. Bil je ginljiv pogled, kako je znala visoka gospa s svojo globoko dobrosrčnostjo in ljubeznivo usmi-ljenostjo tolažiti in osrčevati ranjene vojake in kako je zdrsela po trdih licih junaških borilcev marsikatera solza, ko se je sklonila angelsko mila postava cesarice nad njih posteljo in imela za vsakega po-l sameznika ljubeznipolno besedo . . .
Sledeči obisk Njenega Veličanstva je veljal pod vodstvom Rdečega križa se nahajajoči bolnišnici v Leoninumu. Tu je spoštljivo sprejel Njeno Veličanstvo predsednik -Deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa* gospod okr. glavar Del Cott in predsednica društva ekscelenca gospa baronica Schwarz, kakor tudi zdravnik voditelj štabni zdravnik gospod dr. Slajmer. ki jo je vodil po sobah. Dolgo časa je v tej bolnici bila sklonjena nad posteljo hudo ranjenega Slovenca. Ranjenec nam je pripovedoval, da ga je cesarica nagovorila v jasni slovenščini z nekoliko češkim naglasom. Vprašala ga je, kje ;e doma, koliko časa služi, kaj je v civiiu ter mu je med drugim iz-j ročila ttudi molitev v slovenskem jeziku, i Ko je ct&afica	u boiruAni.ee. aa bil*
StftA 9
BTOVEJSTEC, Oh« * JUUIT« 1917,
St. 12 6.
njene oči solzne. Ob cesarskem avtomobilu je stala mati z otročičem na rokabu Otročiček je v trenotku, ko je stopala cesarica v voz, stegnil svoji ročici proti cesarici in jo objel. Cesarica ga je srčkano pobožala.
Po obisku te bolnišnice se je peljala čez Jubilejni most po Poljanski cesti k v domobranski vojašnici se nahajajoči hon-vedni bolnišnici. Povsod so veselo pozdravljale Njeno Veličanstvo množice prebivalstva. Navdušeno, umno poklonitev so ji pripravile gojenke sirotišnice baronice Lichtenthurn, ki so se postavile s svojimi učiteljicami s pisanimi zastavami pred poslopje.
Bivanje v honvedni bolnišnici, kjer sta se predstavila Njenemu Veličanstvu g. višji štabni zdravnik dr. Tott in g. kirurg višji štabni zdravnik dr. Pfann, js vzelo »zelo veliko časa, ker jfe izvolilo Njeno Veličanstvo si ogledatr ^e številne dvorane. Med drugim je obiskalo Njeno Veličanstvo nekatere ranjene častnike, pri katerih je povpraševala ^iraju in priložnostih njih ranitve; ganjene italijanske ujetnike je nagovorila ^sarica v njih materinem jeziku.	rr!3V,
Od honvedne bolnj$ni.ce se je cesarica peljala, povsod spremjjftpa od spontanih viharnih ovacij, po Pj4j<%pslfi, cesti Pred škofijo, skozi Stritarjt,vfli ulico, Marijin trg, Prešernovo ulico i%|QŠunaJjsko cesto h glavnemu kolodvoru,	je obedovalo
Njeno Veličanstvo. Obisk bolnišnic je trajal dopoldne cele tri urži'^
M .£
Cesarica Cita med Milansko ljudsko in srednješolskomladino.
Le malo časa si je cesarica privoščila sami sebi. Že ob pol 3. uri popoldne je vozil cesarski avtomobil po Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici na ljubljanski zgodovinski trg — na Kongresni trg. Tu se je zbrala ljubljanska šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva. Mladina je na prsih imela pripeto našo lepo deželno trobojni-co, skoro vsi otroci so imeli v rokah šopke, vejice ali cesarske in deželne zastavice. Deklice vse belo oblečene. Vse je koprnelo pričakovanja, policija je morala dohode v »Zvezdo« zapreti, ker se je nabralo tudi. drugega občinstva toliko, da ni bilo mogoče več občinstva pustiti v »Zvezdo«. '"Cesarica se je skozi špalir mladine peljala okolu »Zvezde«, šolske zastave so se ji klanjale, mladina je obmetavala njen avto-jnobil s šopki in kakor bi tički pozdravljali v soglasnem spevu jasno solnce, tako sre-Jbrn$ je donel po »Zvezdi« klic mladine: Živio! Živio! Bil je to pravi triumfalni spre-rvqq{jVsa srečna, biti med mladino se je ce-^saripa smehljajoče zahvaljevala: Bila je sredi mladega naroda nove Avstrije. Pri oknih okolu stoječih hiš je bila glava pri ggla^i, ljudje so vihteli robce in klobuke in ^di^ževali svoje klice s klici mladine.
ajNeki gospod iz spremstva cesarice se je Rjavil: »Udeležil sem se že mnogih potovanj Njenega Veličanstva, a tako spontano enodušno, globokovplivajoče manifestacije, kot te bija ta na Kongresnem trgu, še trosem doživel.«
•u Hz »Zvezde« se je cesarica peljala mimo'uršulinskega samostana, ki je bil prekrasno okrašen. Pri oknih samostanske bolnice so stali ranjenci, pozdravljajoč cesarico. Do obrtne šole, kjer je cesarica izstopila, je bil po Gradišču gost špalir občinstva. Vse je hotelo k njej, ki jo ljubi. Pred obrtno šolo je cesarico pozdravila gojenka uršulinske notranje šole Ana Vresnik ter ji izročila krasen šopek. Cesarica je mladenki dala v spomin zlato brožo.
V	državni obrtni šoli so cesarico sprejeli štabni zdravnik dr. Pfantl, kirurg pol-kovni zdravnik dr. Fibich in ostali zdravniki. Na stopnicah pri glavnem vhodu je mornariški superijor msgr. Kokolj pri oltarju podal Nj. Veličanstvu aspergil, nakar je Nj. Veličanstvo cesarica opravila kratko molitev in nato šla skozi dvorane, kjer leži zelo veliko težko ranjenih. Nato si je cesarica ogledala invalidsko šolo, kjer je z največjim zanimanjem pregledala posamezne delavnice za mizarje, čevljarje, strugarje, krojače itd. Z enakim zanimanjem si je Nj. Veličanstvo cesarica ogledala ortopedični oddelek, ki ga vodita polkovni zdravnik dr. Hibler in višji zdravnik dr. Mahr, in si je dala pojasnili posamezna zdravljenja. Obisk v bolnici v državni obrtni šoli je trajal poldrugo uro, Cesarica je vsakega vprašala, kako je ranjen, od kod je doma, ali je ože-njen, kje ima ženo in otroke, ali ima stari-šc ter jih je tolažila v tako milih besedah, da se to nikakor ne more popisati, kajti njen mil govor je nepopisen. Pred odhodom se je cesarica izrazila, da je to ena najlepših bolnic v Ljubljani.
V	obrtni šoli je prišla cesarica tudi na oddelek za oči, kjer je naletela na obe oči oslepelega. Vpraša ga različno in mož je
zrazil češki, da bi rad kadil. Ko so cesrftici :o pretolmačili, mu ponudi cigarete. Seve-la revež ni mogel pušiti brez ognja in jo joprosi še ognja, kar se mu takoj vstreže.
Cesarico no Gradu.
Na to se je Nj. Veličanstvo cesarica peljala k dvornemu vlaku, kjer je zavžila čaj in se že po 20 minutah podala na Grad, kjer sta jo sprejela poveljnik ujetniške karantenske post^y major Kern in etapni šta-cijski poveljnik polkovnik Kleinschrodt. Nj. Veličanstvo cesarica se je podala najprej h gozdni kapelici, kjer je opravila kratko molitev; na povratku h gradu so se je belo oblečene deklice, ki so slučajno prišle na grad. prisrčno poklonile in med viharnimi živijo-klici sipalc na priljubljeno vladarico cvetke. Nj. Veličanstvo cesarica se je za to na prisrčen način zahvalila in šla na to skozi nekatere prostore in se nekaj časa mudila na starih šancah, kjer je občudovala krasen razgled na mesto in okolico. Opetovano in opetovano je cesarica, iskrena prijateljica narave, izrazila svoje občudovanje nad krasnim razgledom nad mestom in okolico. Rekla je, da bo še prišla občudovat te krasne kraje. Zanimiv pogled so nudili na gradu italijanski ujetniki, katerih je sedaj tam nad 2000; bili so ravno na planoti in so se, ko so zagledali cesarico, postavili po vojaško. Italijanski častniki so cesarici salutirali.
Cesarica v Tivoli in na Molku.
Z Grada, kjer se je spremstvu Nj. Veličanstva pridružila soproga deželnega predsednika, palačna dama grofica Attems, se je podala cesarica v Tivoli, kjer je ponovno izjavila, kako zelo ji ugaja lepa okolica in okusni nasadi. Nato se je peljala po Večni poti do nekega gozdnega travnika, od koder se je Nj. Veličanstvo cesarica v spremstvu deželnega predsednika in njegove soproge , dvorne dame pl. Kallay, majorja grofa Hunyady, grofa Kiinigla in polkovnika Kleinschrodta podala peš skozi gosti zeleni gozd — po gozdni poti med Kosezami in starem strelišču — do cerkve na Rožniku. Ko je prejasna gospa tam občudovala prekrasen razgled, so se vrnili na Večno pot in od tam odpeljali nazaj k dvornemu vlaku.
Cesar in cesarica zopel na Gradu.
Ob 8. uri zvečer se je cesar vrnil v Ljubljano in se podal k cesarici v salonski voz. Zunaj so ljudje vzklikali in se niso hoteli raziti. Nekateri so pozabili na kosilo in večerjo, le da bi večkrat videli cesarja in cesarico. Cesar in cesarica sta stopila iz salonskega voza ter se sprehajala od dvornega vlaka do paketne pošte. Ko je pripeljal v Ljubljano gorenjski večerni vlak, sta stala skoro med došlim občinstvom. Nekateri so ju spoznali in ova-cije so se zopet iznova pričele. V tem hipu se je zasvetil Grad v tisočerih lučicah. Bila je ura že 9 proč. Cesar je zapovedal na željo cesarice, naj ju avtomobil pelje na Grad. Cesarski avtomobil ju je vozil po Nadvojvoda Friderika cesti na Grad. Cesar in cesarica sta bila ob V2IO uri na Gradu, odkoder sta gledala na Ljubljano, ki takrat tega pač ni vedela. V tihem grajskem drevoredu se je cesar z ljubljeno soprogo odpočival od dnevnega napora. Ob 10. sta se cesar in cesarica vrnila preko Sv. Jakoba mostu, Vegove ulice, Zvezde, Šelenburgove ulice na južni kolodvor. V »Zvezdi« je bilo še mnogo občinstva in nekaj kolesarjev. Kolesarji so »obkrožili avto, odkrili se in vihteč čepice spremljali visoki par.
Dodatno k večernemu obisku ljubljanskega Grada po cesarici in cesarju še izvemo: Ko prideta cesar in cesarica do straže, ki straži ujetnike v barakah, jih ta ne pusti naprej, ker jih vsled teme in druge obleke ni spoznala. Končno pa, ko je šofer raztolmačil vojaku, koga da ima pred seboj, je isti pustil cesarsko dvojico naprej.
Slovesen sprejem cesarja in cesarice v Posiojni. Cesarica v voM lazarel in v Trslu. Cesar \M Hrvaškim narodom v Istri le v Pulju.
Včeraj zjutraj ob 7. uri sta se cesar in cesarica z avtomobilom in velikim spremstvom odpeljala proti Postojni. Ljubljanci tudi to pot niso bili zaspanci in so cesarja in cesarico živahno pozdravljali. Posebno naše vrle okoličanke, ki so tačas hitele v mesto, so vse srečne klicale srčne pozdrave ljubljeni cesarski dvojici,
Postojna se je sijajno pripravila za oficijelni sprejem. Napravljeni so bili obeliski, girlande so se vile ob cestah, vsaka hiša je imela zastave. Pota so bila potresena s cvetlicami in zelenjem. Pred cerkvijo so bile zbrane številne deputacije, šole, društva. Domače deklice so uprav obsule cesarico in cesarja s cvetjem, ko sta stopala po kratki, strmi poti v ce/kev. Po sv. maši sta se cesar in cesarica ločila. Njuna avtomobila je občinstvo bogato i okrasilo z rdečimi rožami. Njeno Veličan- ' čanstvo cesarica je v družbi generalnega polkovnika Boroeviea. dvorne Hame Kal-
lay in ekscelence grofa Hugaobiskala
več bolnišnic ter se je nato odpeljala proti Trstu.
Cesarica se je peljala preko Sežane v Trst, med potjo pa je obiskala razne vojne bolnišnice in lazarete. Prebivalstvo v Trstu se je pripravilo k sijajnemu sprejemu. Cesarica se je peljala k soprogi tržaškega cesarskega namestnika.
Včeraj zvečer se je cesarica vrnila v Postojno, kjer jo je čakal cesar.
Cesar se je včeraj zjutraj peljal preko Postojne, Št. Petra, Matulj križema preko Istre v Pulj. Posebno slovesen sprejem je bil v Opatiji. Istra je pokazala, da je hrvatska, a da hoče ostati tudi avstrijska! Prebivalstvo je prihitelo k sprejemu v prazničnih oblekah. Hrvatsko prebivalstvo Istre se je klanjalo vladarju in vladarici na uprav ginljiv način. Narod je prihitel iz oddaljenih vasi na ceste in cesarju in cesarici frenetično vzklikal. Cesar je opetovano zapovedal, da se je avtomobil ustavil, stopil je med svoj zvesti hrvatski narod ter se z ljudstvom neprisiljeno pogovarjal.	'
V	Pulju je cesar obiskal našo slavno mornarico. Šel je tudi na »Novaro«, o kateri so sovražna poročila trdila, da se je potopila, pozdravil je prisrčno častnike in moštvo ladij, ki so se borile v Otrantski ožini. Zajutrkoval je cesar na »Viribus Unitis«.
Cesar se je vrnil nazaj preko istrskega vzhodnega obrežja, istotako navdušeno pozdravljan.
V	Postojni sta se Veličanstvi zopet sešli ter se okoli a/.,10. zvečer odpeljali v Ljubljano, kamor sta cesar in cesarica došla ob 11. uri zvečer. Ljubljana še ni spala. Ljudje so čakali po ulicah, da se cesar in cesarica vrneta, že od 3. ure popoldne, in vztrajali so. Tema je bilo, cesarja, ki je bil to pot v uniformi admirala, in cesarice sicer niso mogli dobro videti, a pozdravi so bili posebno pred južnim kolodvorom burni kakor orkan. Avtomobil, v katerem sta se pripeljala cesar in cesarica, je bil ves poln šopkov in rož, ko se je ustavil pred dvornim vlakom, smo videli s šopkov se vijoče hrvatske trobojnice, spomin na našo hrvatsko Istro. Cesarica je zapove-dala, da se vse cvetje prinese njej v dvorni voz. Dolgo časa je trajalo, da so dvorni sluge prenesli vse to v dvorni vlak. Preden sta se cesar in cesarica podala k večerji, ju je pozdravil nadvojvoda Evgen.
Obisk cesarja in cesarice v Ljubljani je imel strogo vojaški značaj, cesarica ni nikjer izstopila ali si vzela kakega stanovanja, njen namen je bil, obiskati samo ranjence, zato ni bilo nobenih drugih av-dijenc.
Danes zjutraj sta se cesar in cesarica odpeljala iz Ljubljane, v srcih Ljubljančanov pa bo ta obisk neizbrisno živel in kadarkoli se bo imenovalo ime cesarja Karla in cesarice Cite, vedno se bo zraven čula naša želja: Da bi skoro prišla zopet v Ljubljano! V urah, ko sta mogla opazovati čuvstvovanje našega ljudstva, sta lahko spoznala, da je ono res, kar so vedno pisali naši časopisi: neskaljena je ostala slovenska zvestoba! Te dni naj bi prišli v Ljubljano tisti ententarji, ki hočejo deliti naše slovenske pokrajine, videli bi, kaj hoče naše ljudstvo: Avstrijo, na njo je navezano z vsem svojim čuvst-vovanjem. Tudi cesarju Karlu in cesarici Citi sta bila pretekla dneva o tem najlepša priča.
cesarice
V	soboto zvečer ob x/2 6., ko je gosp. župan dr. Tavčar še uradoval na magistratu, je g. župana poklical k telefonu krilni pobočnik Njegovega Veličanstva grof H u n y a d y , ki je županu Izjavil: V imenu Njenega Veličanstva izrekam priznanja ljubljanskemu prebivalstvu za izredno ljubezniv in simpatičen sprejem in ste Vi, gospod župan, pooblaščeni to priznanje naznaniti zbranemu občinskemu svetu,
Nj. Veličanstvo cesarica je naročila tudi deželnemu predsedniku, naj sporoči g. županu za nad vse prisrčen in lojalen sprejem, za živahno zanimanje ,ki ga je doživela v lepem deželnem stolnem mestu Kranjske, kakor tudi za vse poklonitve, njeno najvišjo zahvalo.
Cesar Karel soški orna
Ljubljana, 3. junija. (K. u.) Povodom Svojega bivanja pri soški armadi je izročil Njegovo Veličanstvo cesar armadnemu poveljniku Boroeviču tudi sledeče povelje:
Moji soški armadil
.iiogočnem, več dni trajajočem korenju ste dolgo časa pripravljene, s posebno mogočnimi silami izvedene nanade sovraž-
nika odbili In mu zopet pokazali, kako junaštvo preveva Vaša prsa.
Moral sem prihiteti k Vam, da se Vam ▼ Vnši sredi najprisrčnejše zahvalim za Vašo hrabrost, vztrajnost in požrtvovalnost.
V vseh delih ljubljene domovine rojeni, ste z združeno močjo zvesto držali skupaj in izvedli občudovalna junaštva in zaslužili gorečo zahvalo domovine.
Oko v oko se ne morem vsakemu posamezniku med Vami zahvaliti.
Komanderni križec vojaškega reda Marije Terezije pa, ki sem ga bil pripel danes Vašemu preizkušenemu voditelju, generalnemu polkovniku pl. Boroeviču na prsi, ne izraža živo MoJega Najvišjega priznanja le poveljniku armade, marveč kaže tudi Vam vsem, voditeljem in borilcem, Mojo globoko čutečo zahvalo, Mojo ponosno zadovoljnost.
Božji blagoslov Vas jc spremljal.
Molimo k Vsemogočnemu, naj nas tudi v bodoče izpozna vrednim, da nas bo milostno varoval in ščitil. Podeli naj nam končni, popolni uspehi
Postojna, 2. junija 1917.
Karel.
Italijanski napad pri Gorici odhil. -Napad iiaiijanskm letalcev na Trsi. — Najstrašnejše izgube v sedanji vojski.
Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali 11. t. m.: Italijani so včeraj zjutraj besno naskak ovali pri Vodicah. Naskoke smo odbili, Ti delni sunki v zvezi s topniškimi boji so značili položaj. Mir, ki vlada zdaj tu, je podoben miru pred viharjem, ki bo izbruhnil na znamenje z vzhoda ali z zahoda.
Dne 2. t. m, so pa pisali isti strokovnjaki:
Čas štirih dni značijo močno oslabljeni boji. Upravičeno se zato lahko govori, da se je deseta soška bitka vsaj začasno zaključila. Značili so jo sledeči dogodki: Od 12. do 14, majnika topniški dvoboj. Dne 14. majnika je pričela italijanska pehota naskakovati, in sicer od Avč do morja. Glavni boj se je bil na gorskem pobočju od Plavi do Solkana. Italijani so se polastili Kuka, a drugod so se njih sunki izjalovili. Sovražnik se tudi ni mogel vgnezditi na levem delu soške bojne črte. Uspeh na Ku-ku je bil osamljen, razširiti ga Italijan; niše mogli.
Od 17 do 22. maja so sledili italijanski delni naskoki, v katete se je razdelilo ec-lotno postopanje. Od 23. do 26. majnika so izvedli Italijani glavni naval od Plavi do morja, ki je bil dosegel zadnji dan svoj višek. Z največjo silo so naskočili na Krasu, Posrečilo se jim je, da so odbili od loka bojne črte pri Jamljah 1 km ozemlja. Povsod drugod se je italijanski naval razblinil. Dne 27. maja je italijanski napad po-nehaval; 28. majnika je zopet z največjo silo vzplamtel. Tudi ta naval se je bil razblinil. Od takrat naprej so boji zelo poneha-vali. Naša soška bojna črta je ostala popolnoma nedotaknjena. Sovražna ofenziva se v svojem smotru ni bila približala; le strašne krvne žrtve so bile njen uspeh. Našemu vodstvu in našim četam moramo biti hvaležni, prehvaliti jih ni mogoče, O včerajšnjem dnevu se poroča le o sovražnem presenetljivim napadom poizkusu pri Gorici, ki se je bil izjalovil in da so letalci zelo živahno delovali in poizvedovali, vsled česar pričakujemo resnih dogodkov,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. junija. Uradno:
Pri Gorici se je danes zjutraj izjalovil sovražni presenetljiv napad. Sicer ob Soči le boji s topovi; tudi letalci so zelo živahno letali.
Naši bojni letalci so sestrelili v zračnem boju dve sovražni letali.
Na tirolski bojni črti so meseca maja naše čete, ki se vesele napada, privedle iz sovražnih postojank 8 častnikov, 728 mož, 10 strojnih pušk in tri metalce min.
Dunaj, 3. junija. Uradno:
Oddelki stotnika Sonnewenda so vrgli pri Sv. Marku pri Gorici sovražnika s krepkim sunkom iz njegovega naj-sprednejšega jarka. Popustil nam je 10 častnikov, 500 mož in 4 strojne puške. Italijanski letalci so metali bombe v Trst in v istrske krflje. V Trstu sta bila ubita ena žena in en otrok Na južnem tirolskem pozorišču veliko zračnih bojev.
Italijansko uradno poročilo.
2, junija. S topovi so včeraj severno in vzhodno Gorice živahnejše streljali kakor navadno. Posebno besno se je streljalo v severnem kraškem odseku. Naše baterije so odgovarjale na ogenj sovražnika, katerega je sipal na Fajtov hrib in ki so mu sledila podjetja sovražnih patrulj. Ponoči na 31. majnika smo odbili pri Vodicah zopet naskok sovražnika na višino 652. Ravnotako nista uspela dva z močnim topniškim ognjem pripravljena vpa-
Sf. 128.'
SLOVENEC, 'dne '4, junija 1917.
dalna poizkusa proti našim črtam na višini 126 južno Grčinja in na višini 147 severno Tivolija. V isti noči je naša pehota na Krasu južno Kostanjevice presenetljivo napredovala na 2 km dolgi črti približno 400 metrov. Včeraj so se bili nad Gorico številni boji letalcev. Naši letalci so preprečili napade na mesto. Pri Ajševici smo sestrelili eno sovražno letalo. Uspešno smo metali bombe na vojaške naprave, letališča, zaloge in železniška kri-žališča na obali od Devina do Opčine, severovzhodno Trsta. Letala so se vrnila nepoškodovana.
Najstrašnejše izgube v sedanji vojski.
Berlin, 1. junija. »Lokalanzeiger« poroča: Zanesljivo se poroča iz Rima, da je stala Cadornova ofenziva take žrtve ljudi, kakršnih v Italiji dozdaj še niso doživeli. Ofenziva se ni še nagibala h koncu, so že rimski vojaški krogi in vojaški kritiki sodili, da stavljenih strategičnih smotrov ne bo mogoče uresničiti. Vsa poročila z bojišča izjavljajo, da je kraška bitka od 22. do 25, majnika zasenčila vse, kar se je do zdaj na italijanski bojni črti doživelo. Šlo je za najstrašnejšo bitko, ki jo je kdaj Italija bila. Vsa poročila soglašajo, da temeljitosti avstrijske obrambe ni bilo mogoče prekositi. Granate in kosi skal so sicer popolnoma pokrili postojanke, a v najhujši žeji so branilci vzdržali v malih zemeljskih dupljah; ko so se privalili italijanski naskakovalni valovi, so planili na sovražnika. Italijani pripovedujejo, da so se Avstrijci tudi z bajoneti tako borili, da so jih morali občudovati. Svoje strojne puške so tako razvrstili, da so tudi po najstrašnejšem bob-nečem in uničevalnem ognju neverjetno natančno merile in zadevale. Mussolini javlja z bojišča, da so brigade bersaglierov in pehote, ki so naskakovale na Krasu, prišle v naravnost uničujoč ogenj strojnih pušk. Poldrug polk je popolnoma izginil, ker se je bil ujel v past strojnih pušk. V skalnatih utrdbah so se v pravem pomenu besede vojskovali za vsako ped zemlje. V nobeni bitki italijanska armada še ni tako krvavela kakor v veliki kraški bitki. Kako strašne izgube da so imeli Italijani, dokazuje že okolnost, ker so že 23. majnika izpraznili vsa nadomestna skladišča, vojake so pa takoj poslali na bojišče, V zaledju so se morali vsi častniki, če so jih lc mogli pogrešati, na brzojaven poziv takoj zbrati v zbirališčih. Bolnišnice v zgornji Italiji so že vse prenapolnjene. V mestih so izredno razburjeni. V Rimu so bile hrupne demonstracije proti vojski, a tudi v drugih mestih. Ni izključeno, da bodo sledili resni politični zapletljaji polomu Cadornove ofenzive.
Izgube Italijanov so bile strašne.
Lugano, 2. junija. Strašne izgube Italijanov povodom zadnje ofenzive pri Soči so se v drugem delu bitke podvojile. Cadorna mora poslati na bojišče zadnje di-zije. Tej deseti bitki ob Soči, v kateri so Italijani najbrže nastopili z vso svojo sillo, najbrže enajsta soška bitka ne bo sledila. Bojišče, posebno med Kostanjevico in Faj-tega hribom izgleda strašno; tam leži hrib mrličev.
Glavni naval na Grmado.
Nek vojni poročevalec je 27. m. m. pisal s Krasa:
Po glavnem naskoku proti odseku Kostanjevica, Hudilog, Jamlje, s katerim so napredovali Italijani približno en kilometer globoko, je drugi dan sledil njih glavni naval na sosedni južni odsek. Na celem Krasu je strašno gromelo; zaduhlo je bilo; svoja pota so v tem vzduhu iskale skupine naših in sovražnih letalcev. Zrak sam se je pobunil. Vsi letalci, s katerimi sem govoril, ko so se vrnili, so pripovedovali o viharjih in vrtincih, ki so jih bili še čutili v višini 4000 metrov. V tem vzduhu so bih v zraku veliko bojev, nad Vojščico sem videl včeraj italijanska letala liki žareče kro-glje med Biljami in Vrtojbo. Italijanski metalci min so izbili iz mrtvega Krasa goste, temne oblačne plasti. C. in kr. topovi so odgovarjali z neprekinjenimi salvami. Prepoteni so stali možati topničarji pri svojih vročih ceveh.
Italijanska pehota je zapustila svoje jarke šele popoldne. Zapiralni ogenj c. in kr. topništva je podiral cele vrste naskako-valcev; kar je šc ostalo, je pokosil hiter ogenj pehote. Novi naskakovalni valovi so se vrgli na hrabri peškolk št. 21, ki jih je pa po kratkem borenju z rokami in ročnimi granatami premagal. Ob pol 5. uri popoldne je zadivjal na celi kraški bojni črti generalni naskok. Naši ga odbijejo. Le med Flondarjem in Štivanom vlomi sovražnik v najsprednejšo črto. Vojvodu Aosta je šlo za 323 metrorv visoko Grmado, ki varuje železnico in cesto v Trst. Proti Grmadi je osredotočila tretja italijanska armada svojo glavno moč, s katero je sovražnik nastopal ne da bi se bil oziral na lastne izgube. Napadalcem se je tu in tam posrečilo, da so prišli do naših najprednejših črt, a ojhčenja, ki so prihitela iz Brestovice, in bombni napad c. in kr. letalcev je zmedel sovražnika" in ga zadržal. Ponoči se je va-
lil boj semintja. Dvakrat se je utrgal oblak. Borilci so bili vsi premočeni.
Zjutraj so se pričeli pri Komarjih, Flonoarju in Štivanu avstrijski protinapadi. Kar smo včeraj izgubili, je zopet vzravnano. V severnem komenskem odseku se sicer včeraj in danes niso tako močno bili, kakor v južnem odseku, a boji so le bili najbesnejši, Med Fajtega hribom in Vipavsko dolino je sovražnik dvakrat napadel naše višinske postojanke, a uspel ni. C. kr. strelci so vrgli naskakovalne čete do reke doli. Vzhodno Fajtega hriba so naši pregnali Italijane s protisunkom z višinske postojanke, v katero so vdrli. Vsi ostali naskoki so se bili tam že izjalovili v topniškem zapiralnem ognju in na gorečnosti strojnih pušk.
Sovražnik je pričel pri Kostanjevici ob 3. popoldne zopet streljati s topovi, z metalci min in s strojnimi puškami. Prve napade globokih vrst smo odbili ob 4. Ob 5. uri se je zrušil tretji naskakovalni val v jarkih honvedov. Postojanka se zopet nahaja popolnoma v naših rokah.
Naskok na Grmado.
Lugano, 1. junija. »Corriere della sera« izvaja: Italijanska ofenziva se je po 15. dneh predčasno zaključila. Predno bodo zopet naskočili, je potreben odmor, da nadome-ste in izpopolne čete, topništvo in z»loge streliva. Čez nekaj dni se pričakuje splošen naskok na Grmado, zadnjo znatno ovira med potjo v Trst.
Stegemann o 10. soški bitki.
Švicarski polkovnik Stegemann je pisal 30. m. m. o 10. soški bitki: Zdi se, da sc nagiba drugi del italijanske soške bitke h koncu. Osredotočena sila naskoka se je bila izčrpala 27. majnika, a Italijanom se ni bilo posrečilo, da bi bili prebili čez Kostanjevico ali ob morski obali proti Devinu. Dve leti potem, ko se je pričela vojska, se vojskuje Italija komaj deset kilometrov vzhodno Soče še vedno za to, da si odpre pot v Trst. Cadorna je napadal z vso močjo in f takim vznosom, da morajo obledeti vsi njegovi dosedanji navali. Napadalci in branile' so se zavedali veličine odločitve in so bili prepričani, da južna bojna črta ni več bojišče postranske važnosti, marveč da tvori zdaj del skupne bojne črte. Da je dosegel italijanski napad svoj višek, a da ga je bil branilec ujel, nam dokazuje italijansko poročilo samo, ki 26. majnika trdi, da so italijanske naskakovalne čete z naskokom preletele Kostanjevico, a da jih je bil branilec zopet zgrabil in vrgel. Ko se je bila 27. majnika naskakovalna moč Italijanov izčrpala, so pač izgubili Avstrijci kose ozemlja, a strnjenost njih črt, posebno bojne črte Renče-Kostanievica-Grmada ni bila omajana tako, da bi se nahajala pred padcem, marveč vzdržali sta jo kvišku meso in kost. Ni izključeno, da je deseta bitka za Trst prekoračila zdaj, ko ta naskok ponehava, svoj višek in da se bo nadaljevala le z izpadnimi boji. To, kar je pripovedovalo italijansko uradno poročilo z 29. majnika o izgubah sovražnika kot branilca, velja še v večji meri za Italijane kot naskako-valce, ki so izgubili veliko ujetnikov in imeli gotovo strašne žrtve mrtvecev in ranjencev, ker so vrgli svoje najboljše divizije, med njimi Lombarde in Sardince; cvet italijanske vojske, v gostih valih, celo v krdelih, na Grmado in na Sveto goro, ki sta bruhali ogenj. Da ni mogoče operativno prebiti na obeh krilih neranljivih črt se ni še nikdar tako jasno pokazalo, kakor v teh bojih za postojanke pri Trstu. Niti nečuve-no povišanje bitke z materialom, posebno topniških sredstev, ni zagotovilo, da bi bili prebili. Končno je odločil pri primeroma enaki vrednosti sredstev boj moža z možem, toraj živa volja. Če more italijansko vojno vodstvo nadaljevati deseto soško bitko, se v daljavi ne more presojati. Italijanom še veliko manjka, da bi strategično izrabili svoje dosedanje uspehe. Kako se bo vojska razvila, moramo še počakati, ker zdaj ne daje italijanska armada od sebe le svojih najboljših, marveč morebiti tudi svoje zadnje sile, da bi prevalila dveletno stoječo vojsko proti vojnem smotru. Na drugi strani se pa množe vidiki Avstrijcev, ker slabe napadalca do onemoglosti, vsak dan: bitka se pač v velikem slogu brez večjega odmora ne bo mogla več dolgo nadaljevati. Bliža se tisti trenutek, ko se bo pribilo, da so se tudi na južnem bojišču borili do utrujenosti. Pokazalo se bo, če se bo mogel izrabiti ta trenutek kot politični moment za konec vojske.
General Ricorti ubit.
Lugano, 1. junija. »Corriere della sera« poroča: V zadnjih bojih na Krasu je zadela granata in ubila generalnega majorja Ales-sandra Ricorti, ki je še nedavno vodil neko brigado na tridentinski bojni črti.
Polkovnik Egli o naši soški armadi.
Baselj, 2. maja/ Polkovnik Egli, ki se je mudil nedavno pri soški armadi, piše v »Baseler Nachrichten« o občutju avstrijske armade: Seveda, da si tudi na bojišču žele, da bi se sklenil mir, a nikakor niso voljni, da bi se za mir prosjačilo. Ne le poklicni, tudi rezervni častniki odkritosrčno izjavljajo, da so osrednje velesile že dovoli po-
nujale mir in da bi vse, kar bi se več storilo, smatral sovražnik za slabost in bi to škodovalo. Avstrijska armada hoče prebiti do končne zmage.
Cadorna hoče končati italijansko vojsko.
Curih, 2. junija. »Corriere della sera« piše: Odmor v soški bitki je le začasen. Cadorna hoče v vseh okolnostih s sedanjimi operacijami končati italijansko vojsko.
Italijanski kralj bolan na živcih.
Bern, 2. junija. »Berner Tagblatt« javlja iz zanesljivega vira: Italijanski kralj biva zdaj v zasebnem zavodu za živce na nasvet svojega zasebnega zdravnika.
Italijani zatajili mirovni odstavek prestol-nega govora našega cesarja.
Curih, 2. junija. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« je izpustila iz prestolnega govora cesarja in kralja celi odstavek, ki govori o sedanji vojski in o miru.
Povodnji v Italiji.
Lugano, 2. junija. (Kor. ur.) Iz okrajev Milan in Pavije se poroča, da so povodnji napravile veliko škode. Utonilo je tudi več ljudi. Žetev je uničena.
V celi obširni milanski okolici so povodnji poškodovale municijske delavnice. Pad je narasel pri Piacenzi do 8.82 m nad normalnim stanjem. Vsa jezera v zgornji Italiji so prestopila bregove. V Piemontu je podrtih več mostov.
Povodnji povzročile v Milanu nad 10 mijo-nov lir škode.
Lugano, 3. junija. (K. u.) O obsegu škode, ki jo je povzročila povodenj v Lombar-diji in na Beneškem, kaže dejstvo, ker znaša škoda le v milanskem mestnem ozemlju nad 10 milijonov lir.
Italija ne bo prepovedala izvoza svile.
Lugano, 2. junija. Na interpelacijo poslanca Baslinija je dementiralo finančno ministrstvo odločno vest, da namerava vlada prepovedati izvoz svile.
„ Stran 3
«_r
Poročilo naše mornarice o Kanado laSUh
letalcev.
Dunaj, 2, junija. Uradno:
Ponoči od 31. majnika na 1. junij so v tržaški okolici in v sosednjem ozemlju na obali letalci zelo delovali; naša pomorska letala so obstreljevala z bombami kolodvorske in druge vojaške naprave v Čer vinjanu in v St. Giorgio di Nogaro z uspehom, kar se je opazovalo. Vsled sovražnih letalnih napadov na Trst in okolico je bil ubit en deček, škode na blagu ni bilo. Med zasledovanjem ponoči se je posrečilo našemu letalcu linijskemu poročniku Ban-iieldu, ki je žel že toliko uspehov, da je sestrelil v sovražnem področju sovražno letalo. Izgubili nismo nobenega letala.
Poveljstvo mornarice.
Rusija.
Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali 1. t. m. : Iz poročila z vzhodnega bojišča, da je ogenj prekoračil na ruski bojni črti tam običajno mero, nam zopet kaže, da moramo računati z rusko-rumunskimi napadi. Živahnejše streljanje, ki se je raztezalo na odseke pri Smorgonu, severnoza-hodno Minska, na Baranovtče, jugozahodno Minska, pri Brodeh in ob železnr.i Zlo-czov—Tarnopol, dalje /adnji poizvedovalni sunki Rusov se lahko smatrajo za t'palne poizkuse, ki ne veljajo toliko sovražni bojni črti, kolikor preizkusu lastnih čet. Kmalu se bo pokazalo, če je armadni organizem po zadnji mrzlici toliko ozdravil, da more izvesti velike akcije.
Dne 2. t. m. so dunajski vojaški strokovnjaki sodili položaj takole: Na vzhod nem Lovšču se ni nič posebnega zgodilo. Dasi je na vseh bojiščih mirno, prevladuje splošen vtis, da se nahajamo pred velevaž-nimi dogodki.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. junija. Uradno:
Nič novega.	v
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. junija. Veliki glavni start:
Na vzhodn^n bojišču se položaj ni \i-premenil.
Prvi generalni kvartirni mojster
pl. Ludendorff.
* * *
Na milijone ruskih vojakov dezertiralo.
Stockholm, 2. junija. (K. u.) Na petro-grajskem kongresu odposlancev z bojne črte se je, kakor se poroča iz Haparande, poročalo o dezertacijah na bojni črti; de-zerterjev je že na milijone. Proti tej nevarni prikazni morajo nastopiti tako vojaki sami kakor tudi kmetje. V armadi tudi vedno bolj pijančujejo.
Ofenziva in ruski vojaki.
Kristianija, 2. junija. (Kor. ur.) »Ailen-posten« javlja: Polkovnik Jakubovič je izjavil: Za rusko ofenzivo je vse pripravlje-
no, samo nekaj manjka: vojaki se ne zave« dajo svoje dolžnosti, zapuščajo bojišče in preprečujejo dovoz živil in streliva.
V Rusiji odstopili najboljši častniki.
Hag, 2. junija. Ruski admiral Kolteziak je izjavil v Sevastopolu: Raspad armade grozi Rusiji v trenutku, ko more odločiti usodo civiliziranega sveta le sila orožja. Moralen propad velikega dela vojske je prisilil najboljše častnike, da so odstopili,
Nasprotstva v ruski armadi.
Kodanj, 2. junija. Iz Petrograda se javt lja, da je bil posvet ruskih častnikov g fronte zelo viharen, V dolgih govorih so se pritoževali, da morajo moštvu hlapčevati in da so oropani izraziti prosto svoje mnenje. Nasprotovali so enakosti častnikov in; vojakov in znižanju gaž, ki je namerava vojno ministrstvo. Nameravali so prirediti pred vojnim ministrstvom demonstracijski sprevod, ki je pa po nasvetu višjih častnit kov izostal.
Kerenskij obeta, da bo korakal na čelu rut skih čet.
Lugano, 2. junija. »Times« javljajo i4 Petrograda: Poveljniki na bojišču so sprejeli Kerenskega zelo navdušeno. Obljubil jim je, da bo korakal na njih čelu, kadar se| bo pričela ofenziva. Pomočnik vojnega ministra, polkovnik Jakubovič, je v vojaškeml svetu izjavil, da je z vojaškega stališča zaj ofenzivo vse pripravljeno.
Kerenskij v Kijevu in v Sevastopolju. |
Petrograd, 3. julija. (K. u.) Vojni minit ster Kerenskij se je pripeljal v Kijev, kjet! so ga posebno slovesno sprejeli. Izjavil je, da pobratinstvo ni nikakor tako splošno, kakor se je sodilo. V ustavodajalno zborni-« co ne bodo volili pred novembrom, ker ljut di radi volitev ne morejo odtegniti od delat na polju.
Petrograd, 3. junija. (K, u.) Kerenskij
je brzojavil ministrskemu predsedniku: Za t časni vladi naznanjam, da sem se poučil 0 položaju na jugozahodnem bojišču in da! bom o pozitivnih svojih sklepih poročal, ko| se bom vrnil. Položaj v Sevastopolju je zet lo ugoden; tudi epizoda, ki se je tam zgodit la, je urejena. Kerenskij se povrne 3. t. m, v Petrograd.
Vojni posvet v Jašu.
Geni, 2. junija. Kerenskij se bo set stal v torek v Jašu s francoskim ministronS Thomasom na važen posvet.
Prerekanja o oienzivi v Rusiji.
Kodanj, 2. junija. V Petrogradu so prit redili delavci več shodov, na katerih so govorili tudi odposlanci delavskega in vojaškega sveta. Govorniki so večinoma izjat vili, da bodo podpirali socialisti ofenzivo le, če bodo o vojnih smotrih natančno poučeni.
Izvolski odstopil.
Pariz, 2. junija. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Ruska vlada je sprejela prbšnjrt veleposlanika Izvolskega za odstop in je poverila posle veleposlaniškemu svetniku Sevastopolovu.
Razmere v Petrogradu.	>
London, 2. junija. (Kor. urad.) Reuter javlja iz Petrograda: Razmere v Petro-, gradu nam predstavlja to-le dejstvo: Skut pina anarhistov — nekateri so bili oboroženi s puškami, revolverji, bodalci itd. —< je ob belem dnevu korakala po mestu. Not sili s0 črne zastave z napisi: »Proč z; oblastmi!« »Proč s kapitalisti!« »Živel« socialistična revolucija!« Nihče anarhistov) ni oviral. Ustavili so se pred Kazansko katedralo, kjer so nastopili govorniki anarhisti. En govornik je izjavil, da je njiH nastop nevaren le kapitalistom, ne pa tudi revnim ljudem. Agitatorji so povsod hodiji in pozivali občinstvo, naj oropa banke* Napovedali so novo revolucijo na dan občinskih volitev.	I
i
Ruski trgovinski minister odstopil.
London, 2. junija. (Kor. ur.) Odstopit je trgovinski minister Konovalov radi ne-sporazumljenj z delavskim ministrom Skot beljevem.	f	'. .
Suhomlinov na zatožni klopi.
Petrograd, 31. maja. (K. u.) Agentura: Današnji jutranji listi objavljajo obtožnico; proti bivšemu vojnemu ministru Suhomli-novu. Obtožnica izvaja: Krogel je pričela na ruskem bojišču primanjkovati že prvei dni, ko so se pričele vojaške operacije, Dasi sta načelnik preskrbe na jugovzhodni bojni črti general Zablin in šef generali-simus general Januškjevič zahtevala, naj se strelivo takoj pošlje, se vojni minister! Suhomlinov ni ganil in se je le izgovarjal.
General Ivanov je mesca oktobra leta 1914 naznanil generalu Januškjeviču, da, ker primanjkuje streliva, ne more vzdrža-vati boja s tisto silo, ki jo zahteva vojaški položaj. Če ne bodo poslali krrogel, bo moral prekiniti boj in zapovedati svojim četam, da se morajo v najtežavnejših raz» merah umakniti. Podobne zahteve sta stavila istočasno grof Voroncov-Taškov, ki je' poveljeval armadi na Kavkazu, in general Ruski, ki je poveljeval severooz&hodni bojni črti,
Kmalu se je v armadi čutilo, da manjka pušk. Ojačenja, ki so jih pošiljali na bojišče, so razpolagala le z eno puško za dva moža, pozneje so pošiljali cele oddelke brez orožja na bojišče. Oktobra leta
1914	je manjkalo 878.000 pušk. Zaradi Su-homlinove malomarnosti je manjkalo avgusta leta 1915. tudi 12.000 strojnih pušk.
Patronov je manjkalo januarja leta
1915	nad 100 milijonov; to se je kmalu na celi gališki bojni črti čutilo. Gotove enote so zapustile svoje postojanke, ker niso mogle več streljati. General Jannlkjevič in drugi poveljniki so potrdili, da je povzročilo pomanjkanje streliva vse ruske neuspehe od Lodza počenši do novembra leta 1914 do avgusta 1915. Pomanjkanje streliva je povzročilo, da niso mogli uvrstiti ojačenj; celo pri velikih polkih so morali znižati število bataljonov na tri.
V nekem svojem pismu Suhomlinovu je pisal Januškjevič: Nemci so vrgli včeraj na naše polke nad 3000 težkih krogel, naše postojanke so popolnoma vzravnali. Mi smo mogli izstreliti na sovražnika le približno 100 krogel.
Obtožnica se sklicuje tudi na pisma med francoskim veleposlanikom Pale in Suhomlinovom. Veleposlanik je vprašal 13., oziroma 26. septembra na željo Joffreja Suhomlinova, če je ruska armada za nadaljevanje vojske zagotovljena s strelivom. Suhomlinov je pisal, naj preskrba s strelivom zaveznikov ne skrbi.
Bivši vojni minister Suhomlinov je preiskovalni komisiji izjavil, da ni kriv. Zvesto je izvedel načrt za oborožitev in opremo armade, ki ga je bil leta 1904 po japonski vojski izdelal najvišji obrambni odsek. Nadzorovati in izvesti program je morala artiljerijska glavna uprava, ki je morala tudi skrbeti, da se je izdelovanje krogel zvišalo.
Suhomlinov tudi trdi, da je streliva primanjkovalo, ker so mu sistematično vedno odklanjali denarna sredstva. Obtožnica pravi, da se ni potrdilo, kar je trdil , Suhomlinov.
Priprave za ustavodajno skupščino.
Bern, 31. junija. (Kor.) Lyonski listi poročajo iz Petrograda, da bo odsek za priprave ustavodajne skupščine pričel zborovati dne 7. junija v Marijini palači.
Aretacija velikega kneza Nikolaja.
Berlin, 1. junija. (K. u.) Razni listi poročajo soglasno, da je bil veliki knez Nikolaj Nikolajevič na ukaz provizorične vlade aretiran. Vzrok za to so baje nemiri v Ti-flisu, ki se jih spravlja v zvezo z monarhič-no propagando.
Amnestija na Finskem.
Petrograd, 31. maja. (K. u.) Na predlog finskega senata je izdala provizorična vlada odlok, ki proglaša popolno ali pomi-loščenje finskih državljanov, ki so zagrešili do 20. marca 1917 kak zločin ali prestopek.
Delavstvo 120 petrograjskih tvornic stavka.
Rotterdam, 2. junija. Reuter javlja iz Petrograda: Nastavljenci 120 največjih petrograjskih tvornic so sklenili, da bodo stavkali. Zahtevajo 6urno delo in za delavce najnižjo plačo 150 kron mesečno.
Resni kmečki upor v petrograjski guberniji.
Kodanj, 2. junija. Iz Petrograda: V petrograjski guberniji so bili zadnje čase resni kmetski nemiri.
Izgnani ruski veliki knez sc vrnil v Petrograd.
Bern. Iz Petrograda se javlja: Veliki knez Nikolaj Konštantinovič, ki je živel nad 30 let v prognanstvu v Taškentu, se je vrnil v Petrograd. Izgnan je bil, ker ni hotel Nikolaja III. priznati carjem.
Sveta stolica ustanovi posebno upravo za katoliške zadeve v Rusiji.
Baselj, 2, junija. »Rečj« poroča: Sveta stolica je sklenila, da ustanovi samostojno upravo za katoliške zadeve v Rusiji. Voditi • jo hoče sv. oče sam. Gre za zbližanje med rimsko katoliško in pravoslavno cerkvijo.
Vojska z IM.
Dunaj, 3. junija. Uradno: V dolini Putna smo krvavo odbili sunek rumunskih čet.
Berlin, 3. junija. Veliki glavni stan: Neizpremenjeno. V zadnjih dveh nočeh smo odbili v Moldavi ruske sunke med dolinama Sušita in Putna. ' ' ;; < • Jtgj
liti južnem Balkana.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. junija. Veliki glavni stan:
Na zahodnem bregu Vardarja so vrgli bolgarski bataljoni sovražnika iz prednje postojanke pri Alčaku Malem in so odbili več protinapadov.
Berlin, 3. junija. Uradno:
Zahodno Vardarja in južno Hume in pri Alčaku malem so se napadi več sovražnih stotnij pred bolgarskimi postojankami izjalovili z velikimi izgubami za sovražniki!*
No morju.
Zopet 64.200 ton potopljenih.
Berlin, 2. junija. Uradno;
I.	Na Atlantskem morju in v Kanalu so uničili naši podmorski čolni 30.500 ton.
II.	Novi uspehi podmorskih čolnov na Sredozemskem morju. Potopljenih je bilo zopet večje število parnikov in jadrnic, ki so obsegale 33.700 ton.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Kaj pomeni 1000 ton.
Berlin, 2. junijev-»Times« pišejo o pomenu tone: Z eno tono moke se preživi en teden do 750 ljudi. Če potope 1000 ton, bi se lahko prehranilo mesto s 150.000 prebivalci.
Ameriška vojna ladja zadela na mino in se potopila.
Kolin, 2. junija. (K. u.) Kolnische Ztg.« poroča: »Ziiricher Post« poroča: Angleži poročajo zanesljivo, da je te dni zavozila pred Queenstownom ob južni obali Irske neka ameriška ladja na mino in se potopila.
Nastopi Japoncev na morju. — Boj med nemško in japonsko ladjo.
Kodanj, 2. junija. »Rusko Slovo« javlja: Skupina japonskega brodovja je odplu-la na ameriško obal, da nastopi skupno z ameriškimi ladjami proti nemškim podmorskim čolnom. — Japonski listi javljajo: da se je neka japonska oklopna križarka spopadla z neko nemško pomožno križar-ko, ki je polagala mine med Kolombo in Kalkuto. Nemška pomožna križarka je bila poškodovana, a je ušla.
Ameriko.
Wilsonova nota o vojnih smotrih.
Rotterdam, 2. junija. Wilson namerava poslali Rusiji noto Amerike glede na njene vojne smotre in zahteve: nobenih utele-sitev in nobenih vojnih odškodnin.
Nevtralna sodba o pomoči Amerike sporazumu.
Berlin, 3. junija. Wolff javlja: O ameriški pomoči na evropskih bojiščih je pisal stotnik Mayer v »St. Gallener Tagblattu« 31. majnika: Če Združene države izurijo do začetka oktobra % milijona mož in jih prično prepeljavati čez morje, potrebujejo za cel armadni zbor pol milijona ton, za dva pa 1 milijon ton. Toliko prostora pa oktobra ne bodo imeli, ker bo do takrat potopljenih vsaj 2 do 2% milijona ton Iadjinega prostora. A če bi tudi ta prostor s pospešenimi novimi zgradbami in z zaplenjenimi ladjami dobili, bi šele v šestih do sedmih mesecih prepeljali pol milijona ameriških čet. Celo zimo bi potrebovali prevozi čet en milijon ton; ves čas bo prevoz čet zavzemal pol milijona ton. Nazor, da more Amerika nastopiti z 2 milijonoma vojakov v vojski, spada zato v deželo bajk.
Brazilija zapleni nemške ladje.
Bem, 2. junija. (Kor. urad.) »Temps« javlja iz Rio de Janeiro: Senat je predvčerajšnjim sklenil s 47 proti 1 glasu, da se prekliče nevtralnost in zaplepijo nemške ladje.
Američani nezadovoljni z vojaško suknjo.
Amsterdam, 2. junija. Iz Washingtona: Vlada odreja ukrepe, da bi se ljudje ne odtegovali službeni dolžnosti. S Kube se poroča, da je došlo tja na tisoče vojaški dolžnosti podvrženih državljanov Združenih držav, ki se hočejo izogniti vojaški suknji. Predložili so zato zakonski načrt, ki razteza vojaško dolžnost na vse Američane v inozemstvu in v nevtralnih državah. Zaprli so veliko oseb, ki so se zarotile proti vojaškem popisovanju. Širijo se protivojaški spisi,
Rooseveltov zbor zelo slab.
Amsterdam, 2. junija. Po zasebnih poročilih se bivšemu predsedniku Rooseveltu ni posrečilo, da bi bil zbral dober ekspe-dicijski zbor. Boljši sloji se niso prijavili; njegovemu zboru se je priglasila le sodrga,
Na zahodu in na angleški bojni črti je bil v nekaterjh odsekih topovski ogenj znaten. Nemci so ujeli tudi več Portugalcev, kar je novo, Na francoski bojni črti pri Al-lemandu so Nemci vzeli z naskokom 1000 metrov široko bojno Črto. Rusi.	'' '>'?'
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. junija. Veliki glavni stan;
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Kakor prejšnje dni, se je bil boj tudi včerRj v ovinku Vytschaete pomnožili. Na bojni Črti pri Arrasu je bil ogenj posebno pri Lensu in na severnem bregu Scarpe močan. Med poizvedovalnimi boji so naše pnskakovalne čete več mož ujele, med njimi tudi Portugalce.
Bojna d r t a nemškega cesarjeviča.
Pri Allemantu, severnovzhodno Sois-sonsa, sta nek hanoverski in nek vestialski polk podpirana z deli neke preizkušene naskakovalne čete, s topništvom, z metalci min in z letalci napadla s popolnim uspehom. S presenetljivim naskokom so bili vzeli francosko postojanko v približno 1000 metrov širine in jo držali proti ponovljenim napadom. Ujeti so bili 3 častniki, 187 mož, zaplenili so veliko strojnih pušk in metalcev min. Na obeh bregovih Suippe in vzhodno Moze so od časa do časa živahno streljali.
Vojna skupina vojvoda Albrehta Virtemberžana.
Nič novega,
XXX
Majnika smo ujeli na zahodu 237 častnikov, med njimi enega generala, in 12.500 mož; zaplenili pa 3 topove, 211 strojnih, 434 brzostrelnih pušk in 18 metalce^ min.
Berlin, 3. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skr. pina kraljeviča
Rupreta Bavarskega.
V odseku Wytschaete so tudi včeraj močno streljali s topovi; živahno so streljali tudi med Lensom in Queantom. Ponoči so napadli Angleži pri Loosu, pri potoku Souchez in severno Monchy. Odbili smo jih. V posameznih kosih jarka jugozahodno Lensa se še bore.
Armada maršala Alberta Wiirtemberškega,
Na desnem bregu Moze smo odbili francoske poizvedovalne čete na desnem bregu Moze pri Haudiamontu, pri Com-bresu in pri St. Mihaelu. — Ponoči na 1. junij so metali angleški letalci bombe na tabor v etapskem ozemlju ,ki so med francoskimi ujetniki ubile 1 moža, 91 jih pa ranile. Naše letalne skupine so metale z vidno dobrim uspehom bombe na kolodvorske naprave, na tabore streliva in vozil pred bojno črto pri Arrasu in pri Aisne. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem so izgubili sovražniki včeraj 10 letal.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Pred novo angleško-francosko ofenzivo.
Lugano, 2. junija. »Corriere della Sera« poroča, da se pričakuje nova franco-sko-angleška ofenziva. Bili se bodo najbrže pri Verdunu z namenom, da bodo podpirali Italijane.
Dezertacije v Francoski armadi.
Berlin, 2. junija. Wolff: Francoskih vojaških beguncev prekorači toliko špansko mejo, da je francosko vojno vodstvo ukrenilo najostrejše odredbe proti dezertacijam.
PoroCila o miru. -
Rusija in poseben mir.
Haag, 2. junija. Iz Washingtona: Senator Lewis je izjavil: V dveh mescih se bo moral skleniti med Nemčijo m Rusijo poseben mir, ker je ruski narod s svojo prostostjo dosegel vse, česar je želel.
kler se ne bo končala vojska. Nemčija mora pokriti škodo v Belgiji, Rusija pa v Galiciji.
Novi dogovori med Rusijo in sporazumom.
Amsterdam, 2. junija. »Daily Tele-graph« javlja iz Petrograda: Sporazum in začasna vlada sta sklenili nove dogovore o koncu vojske.
Sporazum bi potreboval 90 let, da bi vrgel Nemce iz Francije v Nemčijo.
Baselj. Podpolkovnik Quinquelin, ki je bil navzoč nekaj časa pri ofenzivi na Francoskem, sodi, kakor poročajo »Baseler Nachrichten«: Nemške postojanke so tako močne, da vsi možje na Francoskem in na Angleškem ne pridejo do meje. Če bodo tako podili Nemce, kakor zdaj, bodo potrebovali približno 90 let, da pridejo do dr« žavne meje.
Nesporazum med Japonci in Američani.
Amsterdam, 2. junija. Nizozemski listi poročajo: Poveljnik nekega japonskega brodovja, ki trajno križari po Sredozemskem morju, je izjavil: Japonska ne bo v iy>benih okolnostih pripustila, da bi se Združene države ustalile v Mehiki. Če hoče Wilson podvzeti roparske pohode v Mehiki, bo japonsko-ameriški spopad neizogib-ljiv,
Curih, 2. junija. Švicarslfli agentura javlja iz Newyorka: Ameriška vlada je pričela nadzorovati izvoz zlata iz Amerike, ker se je pokazalo, da Japonska dobiva veliko zlata iz Amerike.
Revolucijsko mirovno stremljenje v Angliji.
Kristianija, 2. junija. (Kor. ur.) »Sozial-demokratin« javlja, da je izjavil socialist Djaholl Baum, ki je potoval iz Anglije v, Rusijo: Stavke na Angleškem so prvo znamenje nezadovoljnosti z vojsko. Baum sodi, da bodo čez nekaj mescev razmere v Angliji popolnoma drugačne. Lloyd George ni dovolj močan, da bi se mogel ustavljam radikalni revolucijski struji, ki tvori zdaj glavno strujo na Angleškem in ki zahtev? ihir.
Rusijo proti veliki Srbiji.
Stockholm, 2. junija. »Novoje Vremja* prinaša uvodnik o Srbiji, v katerem pravi: Srbski poslanik je vprašal novo rusko vlado, kašno je njeno stališče v prašanju velike Srbije. Vlada je odgovorila: Res je, da bo Rusija zastavila ves svoj vpliv v interesu samostojnosti Srbije ali se ne bo na noben način zavzela za ustanovitev velike Srbije. Po sklepu miru bo vodila Rusija popolnoma novo zunanjo politiko, v kateri Balkan razen prijateljstva, ki mu je bo Rusija tudi v bodoče izkazovala, ne bo igral nobene uloge.
Ravnotako je izjavila Rusija, da ne bo na noben način podpirala zahteve Rumu-nije, da naj se ji pridruži Bukovina in Er-deljska.
Razna porodila.
Ententa zasede Tesalijo.
London, 30. maja. (Kor, ur.) »Daily. Mail« poroča iz Soluna, da tamkajšnji me-rodajni krogi z gotovostjo pričakujejo zase-denje Tesalije. Hoče se namreč preprečiti, da bi prišel del žetve v roke armade kralja Konstantina, Domneva se, da ne bo v, Tesaliji nobenega imenovanja vrednega odr pora,
Francozi zasedli otok Santa Maura.
Milan, 3. junija. (K. u.) »Corriere dela Sera« poroča iz Santi Quaranta: Francoske čete so zasedle v imenu solunske začasne vlade mali otok Santa Maura, ki leži blizu Preveze,
Letnik 1899. v Italiji vpoklican.
Rim, 2. junija. Uradni list objavlja razglas, ki poziva vse rekrute letnika 1899. 11, junija pod orožje.
Ofenzive na željo Anglije.
Amsterdam, 1. junija. Berlinski dopisnik »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, ki je navadno dobro poučen, piše: V sporazumu je zmagal nazor Anglije, naj se vojska nadaljuje toliko časa, dokler je še količkaj upati na zmago. Pred durmi stoji velika, splošna ofenziva, ki ne bo nadaljevala pomladanskih ofenziv. Pričakuje se, da bodo kmalu na vseh bojiščih udarili istočasno. Angliji se ni posrečilo Ie, da je pridobila za ta načrt Francijo; tudi Rusija hoče preizkusiti disciplino svojih armad in se udeležiti splošnega naskoka. Strašna ofenziva se ne bo raztezala samo na zahodno in na vzhodno bojno črto, na Macedonijo in na Palestino, marveč nameravajo izvesti istočasno velike operacije na morju. V Berlinu pričakujejo, da bodo te operacije kmalu izvedli, dasi bi sicer zahtevala korist sporazuma, da bi jih bili odgodili do-jeseni. Razlogi so: Anglija bi vsled izgub ladij pozneje ne razpolagala s takim številom ladij, ki je za take operacije potrebno. Dalje pa hoče izsiliti odločitev tudi zato, ker ji primanjkuje živeža, Vedno težie ie tudi ohraniti tako doma kakor
Boji 09 zaMu.
Dunajski vojaški strokovnjaki pišejo 1. t. m.:
Na angleški zahodni bojni črti so močno streljali s topovi od morske obali do Scarpe, da pripravijo močne poizvedovalne sunke. Kjer so angleške čete izpadle, tja je bil prej osredotočen sovražni ogenj. Posebne važnosti to streljanje ni. Gre ze^b, da vznemirjajo. Tudi ob Aisne in v Champagni se položaj ni splošno izpremenil. A ta mir na zahodnem bojišču ne sme motili nikogar. Zahodne sile se namreč nahajajo pod pritiskom vojaških in političnih razlogov, da še enkrat napno vse svoje moči in izpremene s silo položaj sebi v korist, Bodoči vihar napovedujejo izpremembe v poveljstvu. Kje bo izbruhnil vihar, se še seveda ne ve. A lahko se sklepa, da bo razvil »novi mož«, general Petain, nov načrt in da bodo pomagali tudi Rusi,
Dne 2. t. m. so pisali dunajski vojaški strokovnjaki;
Ruska zemstva za mir.
Stockholm, 1. junija. Ruska zemstva so na binkoštnem zasedanju s pretežno večino izjavili, naj se pospeši mir brez odškodnin in osvojitev.
Prerekanje o vojnih smotrih.
Haag, 1. junija. »Manchester Guardian« sc peča uvodoma o vojnih smotrih. Izvaja: Načelo: nobenih aneksij, tiče v prvi vrsti Nemčijo, ki je zasedla obsežno ozemlje. Povedati se tudi mora, naj se že glede na Jadransko morje izvaja katerakoli politika, da se Avstriji izhodno pristanišče proti vzhodu ne namerava zapreti. Načelo odprtih vrat mora korakati sporedno z vsemi teritorialnimi izpremembami.
Rotterdam, 1. junija »Manchester Guardian« javlja iz Petrograda: Tu §e zdaj sodi, da načelo nobenih odškodnin ne izključuje da bi vse vojskujoče se dežele sprejele primerne odškodnine n. pr.: za Belgijo, severno Francijo, Srbijo, Rumunijo, Galicijo in za potopljene trgovske ladje, i Natančno ceniti te škode pa ni mogoče do-
tudi med zavezniki vojno občutje. Posebno se jim je mudilo, da so hitro izrabili sedanje stanje v Petrogradu. Zato se v Berlinu pričakuje, da bo sporazum poizkusil hitro izsiliti odločitev.
Lord Cecll postane municijski minister. — Odstop angleškega ministra prehrane,
Haagi 1. junija. »Daily Nieuwe « poroča, da bo postal lord CecH municijski minister.
London, 1, junija. Potrjuje se, da je odstopil angleški minister prehrane lord De-vonpourt.
Pobune proti brambni dolžnosti v Kanadi.
Bern, 2. junija. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Toronta 26. majnika: Med demonstracijami proti brambni dolžnosti so razbili skoraj vsa uredništva. Tudi veliko ranjenih vojakov so pretepli. Posebno v državi Ottawa je položaj nevaren.
Revolte na Kitajskem.
Amsterdam, 31. maja. (Kor. ur.) Times« poročajo iz Pekinga z dne 29. t. m.: Vojaški guvernerji več provinc so se proglasili za neodvisne. Brzojavili so predsedniku, da zahtevajo razpust parlamenta. Province, ki prihajajo tu vpoštev, so: Feng-tem, Anboi in Hunen, ki so še zelo oddaljene od glavnega mesta, kjer se nahaja velik del severne armade. Tudi v Haučjufu je mnogo čet, h i pa so na strani predsednika. Od njih stališča je odvisno, ali bodo zavzeli dogodki resnejši značaj. Jug je večinoma na strani parlamenta. Najvažnejši voditelji čet v in okrog Pekinga so še zvesti predsedniku, toda ako se združijo vsi vojaški guvernerji severa, potem postane lahko njihova zvestoba omahljiva.
Lakota na Kitajskem.
Haag, 2. junija. (Kor. urad.) Iz Hon-konga: V severni in v srednji Kitajski grozi lakota. Letina riža je radi suše slaba.
Notranja politika.
Dr. pl. Seidler vodja poljedelskega ministrstva.
Dosedaj je bilo poljedelsko ministrstvo v rokah ministrskega predsednika Clam-Martinica. Sedaj je odvezal cesar ministrskega predsednika te službe in poveril posle poljedelskega ministrstva sekcijske-mu načelniku dr. Ernestu pl. Seidler j u.
Novo ministrstvo za ljudsko zdravje in za socialno skrb.
Dunaj, 2. junija. (K. u.) Jutri bo objavila »Wiener Zeitung« sledeče Najvišje, lastnoročno pismo:
Ljubi grof Clam-Martinic!
Ker želim, da kolikor mogoče odpo-morem izgubam ljudske sile vsled dolgotrajne vojske in da v ta namen zagotovim strnjeno delovanje države, samouprave in družbe v tej smeri, sem sklenil, da ustanovim ministrstvo za ljudstvo in za socialno preskrbo.
Delokrog tega ministrstva bo poleg po vojski neposredno povzročenih nalog tudi boj proti vojnim boleznim in socialna skrb za tiste, ki so bili vsled vojske poškodovani, in za svojce padlih; obsegal bo tudi tiste nerazdružljive zadeve, ki tičejo ljudske preskrbe, varstva mladoletnih v Jvečji meri, kakor varuštvo, vprašanje stanovanj in socialno zavarovanje.
Naročam Vam, da ukrenete vse, kar je potrebno, da pripravite potrebni zakonski načrt in pričakujem Vaših predlogov.
Laksenburg, 1. junija 1917.
Karel 1. r.
Clam-Martinic 1. r. * » •
C. kr. brzojavni korespondenčni urad je izvedel, da so poverili pripravljalna dela za novo ministrstvo ministru dr. Baern-reitherju.
Mirfster za Galicijo dr. Bobrzinski odstopil.
I.iubi grof Clam-Martinic!
Dovoljujem Mojemu ministru dr, Bobr-Zynsk«ir.u v milosti naprošeno odvezo.
Laksenburg, 1. junija 1917.
Karel 1. r. *
Clam-Martinic 1. 1.
Ljubi dr. Bobrzynski!
Povodom Vaše naprošene in s tem v milosti dovoljene odveze od urada Mojega Ministra za Galicijo Vam izražam za Vaše Jr težavnih razmerah domoljubno požrtvovalno odlično delovanje, ko si pridržujem pravico, da Vas zopet v službi zaposlim, Mojo zahvalo in Moje najtoplejše priznanje. Istočasno Vam podelim briljante k velikemu križu Mojega Leopoldovega reda.
Laksenburg, 1. junija 1917.
Karel 1. r.
Clam-Martinic 1. 1.
Dr. Bobrzynski gališki namestnik?
»Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da ,odijo v poljskih krogih, da bo imenovan Jr. Bobrzynski za gališkega namestnika.
Izjava vlade.
'»Zeit« poroča, da bo grof Clam Martinic že jutri, 5. t. m. v začetku seje podal izjavo vlade o vprašanjih notranje politike kakor tudi o splošno državnem vprašanju in o miru.
Nov poslovnik.
Odsek za reformo poslovnika je dovršil svoje delo. Po novem načrtu se zviša število zborničnih podpredsednikov od 7 na 8. Zbornični poslovnik se bo uporabljal tudi za odseke. Odsek lahko sklene, da »e določi posameznemu govorniku, koliko časa sme govoriti, toda ne pod en četrt ure. Debate »k poslovniku« pri sestavi dnevnega reda bodo v bodoče nemogoče. Prva branja se bodo vršila samo na zahtevo zbornice. Dejanski popravki se smejo izvajati samo na koncu sej in ne smejo trajati več kot 5 minut. Pri predlogih za razpravo podeluje predsednik po svoji previdnosti besedo in jo omejuje na dobo petih minut.
Prijaviti k besedi se bo mogoče le na ta način, da določi deset poslancev za vsako debatno tvarino enega govornika. Govorniška tribuna bo obligatna. Tudi v zbornici se lahko omejuje čas govora, toda ne pod eno uro. Imenska glasovanja se bodo vršila z glasovnicami. Uvedejo se pisrfiena vprašanja na predsednika in načelnike klubov. Tudi na interpelacije je mogoč pismen odgovor.
Čisto nova uvedba so takozvane časovno omejene predloge, ki dajejo raznim nujnim državnim zadevam prednost pri razpravah.
Cenzura parlamentarnih poročil.
Kakor poročajo »Narodni Listy«, je javilo državno pravdništvo uredništvu »N. L«, da je dovoljeno objavljati o razpravah v parlamentu samo parlamentarne korespondence.
Ta odredba nasprotuje tiskovnemu zakonu.
Naš list je bil že v soboto konfisciran, ko je priobčil po dunajskih listih izvleček nekega govora v zbornici.
Češka skupina gosposke zbornice.
V okvirju desnice gosposke zbornice so se združili Čehi v posebno skupino, ki bo stala trajno v zvezi s češko državno-zborsko delegacijo.
v, l
Za preureditev vojno-prometne centrale.
Dunaj, 2. junija. Poslanci Felsmann in tovariši bodo stavili v prihodnji seji zbornice predlog za izpremenitev, oziroma preureditev sedanje vojno-prometne centrale. Pozvali bodo vlado, naj predloži zbornici v najkrajšem času predlog za ustanovitev boljše organizacije v svrho splošne ureditve prometa z živili.
Wolfove zahteve.
Dunaj, 3. junija. Wolf bo interpeliral v torkovi seji ministra za uk in bogočastje v zadevi poitaljančevanja kapitlja v Tri-dentu. Dalje bo interpeliral železniškega ministra v zadevi »samovoljne« čehizacije nemških imen na Nižjeavstrijskem.
Istotako bodo stavili Wolf in tovariši predlog, naj se zopet vpostavijo stara nemška imena na južnem Tirolskem.
Dnevne novice,
—	Odlikovanje štajerskega namestnika. Cesar je podelil namestniku grofu Man-fredu Clary in Aldringen zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
—	Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil major 4. ulanskega poll?a Etbin Rau-nihar. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 47. pp. Rudolf Potočnik. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 36. polj. havb. p. dr. jur. Karel Vrečko. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 27. pp. Rudolf Ba-diura. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila vojaški oskrb, aspirant Karel Skaza in san. praporščak 27. pp. Matija Mrgole.
—	Višji drž. živinozdravnik dr. Josip Stegu, ki posluje sedaj kot veterinarski referent pri c. in kr. vojnem generalnem guvernementu v Cetinju je imenovan drž. veterinarskim nadzornikom.
—	Umrl je v Pliberku tamošnji c. kr. notar g. Anton Svetina, star 68 let.
—	Osebne novice s pošte. Podelitev. Poštnemu nadkomisarju dr. Avgustu d' Adamu je podeljeno poštnega tajnika mesto pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, bivši poštni aspirantki Stanislavi Cenčič pa poštnega ekspedijenta mesto v Pomjanu. — Imenovanja. Invalid narednik Matej Štefe za poštnega oficianta v Kranju, invalid Vekoslav Škerl pa za poštnega oficianta v Trstu; poštna oficiantka Tončka Vi-sintin za poštarico v Motovunu, poštni eks-pedient Drago Kos pa za poštarja v Nere-zinah. — Premeščenja. Poštni svetnik dr. Anton VVresounig iz Zadra v Trst; poštni
oficianti: Ivan Vovk iz Kozine, Franc Le-naz, Aleksander Cenčič, Dra^: j iz Pu-lja, Emil Schnirch iz Tržiča na Goriškem ter Drago Merk iz Poreča v Trst; poštna oficiantka Kamila Postogna iz Poreča v Motovun. V pokoj so šli: poštni svetnik dr. Rihard vitez pl. Stauber, poštna oficiantka Pija Budinich (Trst 1)- ter poštni ekspedi-ent Markantonij Bracco (Nerezine). Odpovedi: Poštnemu ekspedientu Antonu Bar-tolichu v Pomjanu je odpovedana poštna služba.
—	Velika izguba. Dne 26, maja t. 1. ob 10. uri 30 minut predpoldne je padel poročnik Mihael Z a f o š n i k zadet od sovražne krogle v glavo. Bil je nenavadno prikupljiv človek, izboren častnik in vrl kat, naroden Slovenec.
—	Umrl je na Dunaju enoletni prostovoljec korporal Karel Matko.
—	V Krškem se jc vršil dne 17. t. m. dobrodelni koncert v pomoč po potresu prizadetim občinam Cerklje in Čatež. Prireditev je pod spretnim vodstvom g. Jož-kota Pfeifer sijajno uspela. Lepo okrašena dvorana v hotelu Grcgorič, kjer sc je vršil koncert, je bila c!o zadnjega prostora zasedena, Igranje na godala, klavir, harmonij itd., je bilo precizno in dovršeno. Sodelovali so med drugimi; gg. sodnik dr. Gaber, davčni nadzornik Sedlar, vojni kurat Kauf-mann, trgovec Rabuza, učitelj Rumpreth, vojaški zdravniki dr. Auslerlitz, dr. Miiller in dr. Wexberg, gospe Sedlarjeva in Levstikova ter gdč. Pfefferer. Program je bil srečno izbrar, le morda nekoliko predolg. Posebno pozornost je vzbudil voj. zdravnik dr. Austcrlitz s svojim umetniškim prednašanjem Sarrasatovih »Ciganskih na-pevov« za gosli. Priznana solistinja za alt gospa Peršl-Levstikova je zapela dvoje prav lepih pesmij. — Tudi denarni uspeh je zelo zadovoljiv, vstopnine in preplačil se je nabralo 1960 K. G. dirigent in vsi p. t. sodelujoči zaslužijo za to človekoljubno prireditev odlično priznanje ter najlepšo zahvalo!
—	Razpisani lovi na Štajerskem. 1,
Občinski lov v Št. Petru na M. selu: V torek, dne 19. junija 1917, ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni trg Šmarje pri Jelšah. Vzklicna cena: 28 K. Površina: 893 ha, 10 ar, 91 m2. — 2. Občinski lov Loka pri Zidanem mostu: V četrtek, dne 21. junija 1917, ob 11. uri dopoldne v gostilni Ju-vančič na Zidanem mostu. Občinski lov Loke pri Zid. mostu je v štiri dele razdeljen, kateri z sledečimi vzklicnimi cenami k dražbi dospejo: a) davčna občina Loka in Rodež: 100 K, površina 1276 ha; b) Št. Jur in Okroglica: 50 K, površina 1159 ha; c) Lokance in Št. Peter; 63 K, površina 1560 ha; d) Veliko Širje: 100 K, površina 1283 ha.
—	Žrebanja. Glavni dobitek turških srečk 200.000 K je zadela št. 1,058.527. — 1864 državnih srečk je zadela 300.000 K serija 1595, št. 5, 40.000 K serija 3241, št. 81, 20.000 K serija 3394, št. 82. — Srečke Rdečega križa iz leta 1916. 200.000 kron je zadela serija 18.177, št. 38, 40.000 kron serija 18.177, št. 81, 10.000 K serija 11.444, št. 29 in serija 16.612, št. 31.
Piloierste novice.
Tržaški namestnik odstopil? Kakor poroča »Grazer Volksblatt« je računati v najkrajšem času na odstop tržaškega namestnika Fries-Skeneja. Kot njegov naslednik se imenuje Albreht pl. Morgutti.
Umrl je v Boljunu dne 30. maja veleč, g. Jakob Ladavac, bivši dekan v pokoju v Pazinu, v starosti 77 let. R. I. P.!
Odlikovanja. Cesar je podelil finančnemu svetniku primorskega finančnega ravnateljstva, Hilariju Vodopivcu in carinskemu višjemu nadzorniku Alojziju K n o 11 u vojni križec za civilne zasluge II. razreda.
Redko slavnost je praznovalo moštvo nadomestne stotnije 7. lovskega bataljona dne 31, maja t. 1. v Murau. Poleg vojaškega je stopil v zakonski stan rezerv, nadlovec Valentin Cenčič, ki si je za življenjsko družico izbral gdč. Malči Kren, doma v Murau. Ženin je doma iz Krede na Tolminskem, po domače »Čorov«. Poroka se je vršila v mestni farni cerkvi v Murau, poročal ju je mestni dekan. Ob tej priliki Ti kličemo vsi Tvoji tovariši: Na mnoga leta Tebi in Tvoji ženki!
— Tržačani naj dobimo — Wieserja?l — Inšpektor državnih železnic Lacina, načelnik svobodne luke, je premeščen, a na njegovo mesto ima priti — kakor čujemo — glasoviti W i e s e r!
UuHljansKc mm.
1; V sredo pri sestanku kalehetov bo nadaljeval in dovršil prof. dr. J. Demšar predavanja o »Katehetiki« (spisal seme-niški prof. dr. Fr. Ušeničnik). Na vrsti jc važno poglavje: »Katchetska vzgoja«. Kdor izmed gg. katehetov le utegne, naj se potrudi k sestanku! Začetek ob 6, uri zvečer.
lj Poročil se je podravnatelj Ilirske banke g. dr. Janko Kavčnik z gdč. Heleno Suver, hčerko g. dr. Albina Suverja.
lj Strašna nesreča na realki. Danes dopoldne se je v šoli igral četrtošolec tukajšnje realke Deri Poljancc, sin babice, stanujoče v hiši g. Lenčka na Sv. Petra cesti s patrono, ki jo jc pobral na ljubljanskem polju. Patrona je nakrat eksplodirala in dečka tako razmesarila, da je takoj umrl. Obup matere po edinem sinu je nepopisen. Vsak dan priobčujemo poročila o nesrečah z najdenimi patronaini, a mladina jih dalje lahkomišljeno pobira. Oblasti naj izdado primeren varnostni oklic na šole, primerni bi bili lepaki po mestu, starši naj pa resno svare svoje sinove, naj puste patrone in slične stvari pri miru, Naj se izvrši primerna preiskava ljubljanskega polja, da ne bo še več nesreč!
lj Hud Ljubljančan. Dragotin Necker-mann, 54 let star, brez dela in stanovanja, je prišel k obrtniku Dragotinu Bohmu v Osjeku in ga prosil, naj mu dovoli prenočiti ' v njegovi hiši. Ko mu je pa Bohm rekel, da naj gre iskat prenočišča v gostilno, ga je napadel berač z besedami: »Vi Osječani ste lumpje, fakini, ničvredneži, če vas dobim v Ljubljani, vas vse pomlatim« ter mu jc končno pljunil v obraz. Neckcrmanna so nato aretirali.
Gospodarske Beležke.
Blagor Madžarom. Ponatiskujemo pfl ogrskih listih naslednje: C. in kr. vojna uprava se ima na Ogrskem boriti pri pridobivanju klavne živine za armado na bojnem polju z velikimi težavami. Najpotrebnejšo množino je morala uprava relativno večji del nabaviti v Avstriji, ker Ogrska predpisane množine niti izdaieka ne odda. Ker to ne more tako ostati je c. in kr. voj« no ministrstvo v sporazumu s k. ogrskim kmetijskim ministrstvom dovolilo nakupo-valnici c. in kr. vojnega ministrstva, da sme v mesecih maj in junij plačevati višje cene, katere se imajo začenši 8. julija začeti sistematično zniževati. Obenem je bilo dogovorjeno da energično poseže vmes k. og. kmet. ministrstvo, ako nakupovalnica kljub višjim cenam prostovoljno ne dobi določene kvote. — Zdržujemo se vseh opazk in vsake kritike.
Ureditev prometa s senom in slamo. S 15. junijem bo stopila v veljavo odredba urada za ljudsko prehrano, po kateri bo vsa letina 1917 slame in sena podvržena zaplembi.
Nova naredba, ki ureja promet z žitom, moko in sočivjem, oziroma izpreminja prejšnje določbe je izšla 26. maja t. 1. drž, zak. št. 235. Interesenti naj sc o vsebini iste pravočasno poučijo.
Kalij se podraži za 50 pfenigov.
Za Hrvatsko in Slavonijo je ustanovljena unovčevalnica za sadje. Načeluje ban.
Mm novice.
Dobiotnica češkega naroda. V Pragi je umrla gospa Antonija Stibralova, vele-tržčeva vdova. »Ustredni Matici Školski« jc zapustila 75.000 JC.
Junaški frančiškani. V poročilu o velikanskem požaru, ki je upepelil ogrsko mesto Gyongyos, objavlja nekatoliški list »Magyarorszag« sledečo zanimivost: Z velikim priznanjem govori prebivalstvo o reševalnem delu frančiškanov. Vsi tamošnji frančiškani so na junaški način pomagali tam, kjer je bila nevarnost največja, Posebno hvaležno se spominjajo p. Venancija Vi-ragha, ki je iz gorečih hiš z lastno življenjsko nevarnostjo reševal imovino. Cesta Čukov je bila v plamenih. Z ovinka sem je silen veter gnal ogenj na sosednje poslopje samostana. Vode ni bilo in tako ni bilo mogoče strehe varovati pred grozečo nevarnostjo. Tu so prišli frančiškani na srečno misel. Vsi — med njimi 25 do 30 klerikov so zlezli na streho, se tam vsedli ali vlegli in z lastnim životom ubranili, da se ogenj ni prijel strehe. Seveda je imel vsak mokro cunjo ali gobo, da je takoj udušil iskre, ki so padale na njihove obleke. Tako so stražili celo noč do zgodnjega jutra. Drugi listi izjavljajo, da je bilo na ta način rešenih okoli 400 hiš. Cesar je tem junakom Izreke? svojo srčno zahvalo.
— Razkošje pri birmi na Dunaju. Pri birmi v cerkvi sv. Štefana na Dunaju so bile nekatere botre tako razkošno oblečene, da je generalni vikar pomožni škof dr. Pfluger glasno zaklical: »V taki obleki se pride pač v gledališče, ne pa k takemu svetemu opravilu v cerkev.«
Sioveesko lUsko druSioo
je imelo v soboto, 2. junija, 23. društveni občni zbor. Udeležba je bila bolj majhna — pač znamenje časa. Občni zbor je otvo-ril društveni predsednik dr. Tominšek, ki je povdarjal, da slavi letos društvo 251etni-co svojega obstoja. Seveda vsled izrednih razmer sc preloži proslava na bolj ugoden čas. Društvo je na zunaj bolj malo delovalo, pač pa je gledalo, da uredi notranje zadeve, v prvi vrsti finance. Število članov, se je skrčilo, ker je večina na bojnem polju. Pač pa se zbira mladina v društvu, posebno duaštvo je za turistiko zelo navdu-
f (
šeno in to je dobro znamenje. Koče slov. planinskega društva so bile marsikje nedostopne, zato pa je občinstvo v zelo velikem številu obiskovalo kamniške planine. Koča v Kamniški Bistrici je celo leto odprta. Da si je društvo denarno opomoglo se ima zahvaliti raznim korporacijam in zavodom za darove. Darovali so: deželni odbor 2000 K, mestna občina ljubljanska 1500 kron, Kreditna banka 500 K, Mestna hranilnica 500 K itd.
Iz poročila odbornika-knjigovodje Rudolfa Rozman o računskem zaključku za 1. 1916. posnamemo sledeče:
Skupni promet v letu 1916. je znašal 196.616 K 6 vin. Aktiva znašajo s 1. I. 1917. po odbitku 15% oziroma 10% od stavb in inventarja 182.195 K 42 vin. V zadnjih treh letih izvršeni odpisi znašajo 42.719 K 22 v., ki so bili potrebni v svrho pravilnega izkazovanja vrednosti premičnin in nepremičnin inventarja. — Pasiva znašajo 60.439 K 2 vin. — Čisti dobiček znaša v letu 1916. 2213 K 23 vin. Lastna imovina društva znaša skupno z 1. 1. 1917. 119.543 K 17 vin.
Nato se odboru podeli absolutorij. Pri novih volitvah se izvolijo:
Za načelnika: Dr. Ivan Tominšek, odvetnik; Za odbornike: Ivan Macher, šolski ravnatelj; Josip Hauptman, pisarniški ravnatelj; Janko Mlakar, profesor; Oskar Sku-šek, bančni pristav; Rudolf Rozman, knjigovodja; Ivan Korenčan, trgovec in tovarnar; Ivan Ogorelec, trgovec in tovarnar; ing. Viktor Skaberne, višji stavbni komisar; Ing. Leo Mencinger, stavbni komisar in dr. Vinko Šarabon, profesor. Za ne-mestnike: Makso Hrovatin, tiskarnar; Rudolf Badiura, dežel. rač. oficijal in dr. Janko Berce, mag. komisar. Za preglednika: Lindtner, dež. rač. svetnik in dr. Švigelj, odvetnik.
Po končanih volitvah se sprejmejo iz-premenjena pravila. Nato predsednik dr. Tominšek zaključi občni zbor.
Potrebam časa primerna knjiga: L. Majdič: Nasveti za hišo in dom. V sedanjem času veliko za vsakdanjo rabo potrebnih stvari tudi za drag denar ni dobiti; če se pa dobe, stanejo veliko denarja. V tej knjigi dobimo polno praktičnih nasvetov, kako si take stvari iz gotovih snovi, ki si jih lahko kupimo, napravimo sami in si prihranimo tako denarja. Praktična knjiga (410 str.) nas pa tudi sicer pouči, kako pametno gospodariti, zato bo dobro došla vsakomur, v vrvi vrsti seveda našim gospodarjem in gospodinjam. Nasveti obsegajo gospodarstvo v hiši, kmetijstvo, vinogradništvo, živinorejo, sadjerejo, čebelarstvo itd.; v knjigi je tudi več receptov za dobra jedila; knjiga obravnava tudi domače zdravljenje. Dodelano je tudi obširno stvarno kazalo. Dobi ie v Katoliški Bukvami v Ljubljani in sta-}e broširana s poštnino 5 K 60 vin.
VIII. c. kr. avstr. razredna loterija. — Žrebanje I. razreda se vrši 12. in 14. junija
t. 1. Cena srečk je: 1/1 40 K. — V2 20 K. — 14 10 K. — J/g 5 K. — Srečke priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, kot poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Trstu, Celju, Celovcu in Gorici (sedaj v Ljublja-ni).
Išče se
»a solnčni legi sredi Ljubljane se proda. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1346.
kuharica
isr prodajalka tsb ožšt blagajničarka in p&r kontoristinja.
Pisane ponudbe na modno trgovino
P. Magdi* Mubljana.
s
Fran Marolt, Ljubljana,	800
lovenske vojaške narodne pesmi
za K 150 ali K 1-80 se še dobe. Po pošti 20 v več.	Najlepše daillol
Kupi se takoj

za obrr.t v tovarni sodavicc, 380 voltov, izmenični t^k, i/3—3 HP, dalje napolnjena-lec poVallc kakor tudi cela oprava zi izdeJirflijjc! sodavicc s steklenicami in zaboji vred. — Naslov kupca pove uprava «Slcvenca» pod številko 1355.
Vam plačam, akoVa-šib kurjih očes, bra-davfo in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
BJi®: llolcairn Cena ločku z jam-I\mBDdl3ailtl« stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov H. 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnio. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
vse vrste od kisle vode kupi A. OSET, p. Gu-štanj, Koroško.
namizno in zdravilno slatino in za brizga-nec (Spritzer) ter	razpošiljam
V 11IU po povzetju.
Kislo vodo,
Sladničai znamka Sladin
je najbolj zdrava in tudi najcenejša
hrana za do!enčker
Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrun-nerstrasse 109, Josefstadterstrasse 25, Rade-ckyplatz 4; v Gradcu: Sackstrasse 4. 37
želi stopiti v službo v kako župnišče z manjšo kmetijo ali brez nje toplo priporočeno, pridno in zanesljivo dekle srednje starosti. Vajena je
pohištvo.
Različna stanovanjska oprava se proda dne 6. junija 1.1. na javni dražbi v hiši na Bleiweisovi cesti št. 20, III, nadstr.
Išče se
Sprejmo as takoj v poduk kot
učenec
deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino
J. Kušlan v Kranju.
ali prodajalka,
za malo mešano trgovino na deželi. Prosta hrana in stanovanje. Prednost imajo šivilje, vsega gospodinjstva i. t. d. Naslov pove uprava I Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »F. Ž. M,« „Slovenca" št. 1361.	'	št. 1368 na upravništvo tega lista.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak, gospod
NliiCe Kuštrin
četovodja
včeraj v O-Palanki na Ogrskem preminil.
Pogreb se vrši jutri ob 4. uri popoldne tam.
LJUBLJANA, 2. junija 1918.
Valburga Kuštrin roj. pl. Marcekid, soproga. Anton Kuštrin, oče. Olga Černe roj. Kuštrin, sestra. Josip Kuštrin, brat. Filip Černe,
sodnik v Sežani, svak. Matilda pl. Marcekič, svakinja.
Prvovrstna, neoporečna samska, postavna
KUHARICA
z večletn. spričevali, lzkušona v večjih podjetjih in samostojn. vodstvu prevzame trajno službo ali pa tudi upravo, gostilno ozir. prodajalno na račun ali samostojno pod kavcijo. Ponudbe pod „Štef. R 31* na upravo tega lista.
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti našega srčno-Ijubljeuega predobrega očeta oz. starega očeta in tasta, gospoda
Viko-ta Borštner,
c. kr. profesor v p.
izrekamo tem potom vsem svojo globoko čutno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gg. uradnikom in stanovskim kolegom, veloc. prof. zboru, g. dijakom II. državne gimnazije kakor tudi darovateljem prekrasnega cvetja ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na svoji zadnji poti k večnemu počitku.
Globoko žalujoči ostali.
Potrti neizmerne žalosti javljata podpisana vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o junaški smrti svojega dragega brata, gospoda
Karola Matko,
enoletn. orostov.-korporala c. in kr. pešp. št. 17
ki je dne 2. junija 1917 v 20. letu svoje dobe umrl v vojaški bolnici III. na Dunaju. — Pokopan je začasno na vojaškem pokopališču na Dunaju.
Sveta maša zadušnica se opravi v torek dne 5. junija ob 7. uri v cerkvi nem. vit. reda v Križankih.
Ljubljana, 4. junija 1917.
Globoko žalujoča ostala
Maks in Ivana.
• U . ■ )J .», .
mm
t:.
M M*
v'j.
4	'■'ir. :S
Potrti vsled nenadomestne Izgube, katera Je zadela
našo hišo, naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo dne 3. junija poklicati našo preljubo mamico, skrbno vzgojiteljico svojih otrok in veliko dobrotnico revežev,
Iflarijo Škofic
iz doline solz v boljše življenje, kjer naj jI bode On dober plačnik.
Pogreb predrage pokojnice bode v torek dne 5. junija ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na neveljsko pokopališče.
Nepozabna pokojnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
gospo
Vrhpolje, Kamnik,
dne 3. junija 1917.
Žalu]o£a rodbina
Nouaft-Škofic.
Zahuala.
Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali svoje ob smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Primoža Oblak
posestnika itd.,
in ga spremili na zadnji poti. Posebno smo hvaležni preč. gospodu župniku smleškemu M. Kerin za zadnjo dušno tolažbo, ki jo je izkazal rajnemu, in za vso skrbno ljubav, s katero mu je lajšal težko trpijenje. Za udeležbo pri pogrebu se toplo zahvaljujemo preč. g. svetniku J. Brence iz Preske, preč. g. J. Šiška, župniku in g. A. Kreč, kaplanu iz Šenčurja, preč. g. Fr. Koželj, župniku iz Zapog, g. kaplanu vodiškemu Fr. Zorko in g. kaplanu A. Kajdiž. Bog povrni pomoč, ki ste jo izkazali rajnemu z najsvetejšo daritvijo. Srčna hvala tudi vele-blagorodnemu g. baronu H. Lazarini, c. kr. orožnikom, slavnemu šolskemu vodstvu, občinskemu odboru smleškemu in vsem znancem in sorodnikom, ki so blagovolili rajnemu izkazati zadnjo čast in nam blagodejno lajšali grenki udarec, ki nas je zadel. Iskreno smo hvaležni tudi slavnemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Vsem stotero Bog povrnil Vse tudi prisrčno prosimo, naj se spomnijo rajnega v molitvi in pri sv. maši.
Smlednik, dne 31. maja 1917.