PRIMORSKA DELAVSKA ENQTNDST Leto 1., štev. 3 - Cena 4 Hre TRST, torek, 18. decembra 1945 Najvišji cilj delovnega ljudstva je svetovna varnost v vsej veličini svojega pravega pomena, katerega ne bomo nikdar dopustili potvarjati. Svetovno varnost bomo dosegli le z marljivim in odločnim čuvanjem interesov delovnega ljudstva. Te interese bomo zaščitili s pravično socialno in gospodarsko ureditvijo. Uredništvo in uprava: Via Monfort 3 Jel.-~P.-~QC.Rokopisi se nc vračajo. Bdoveo fjtidsffo in svetovna varnost! V reakcionarnih vrstah opažamo vedno večjo negotovost, ki zadnje čase meji že na nerazsodnost. Ta okoinost jasno kaže, da , oe denarni mogotci, delomržneži, lahkoživci, Splošno načelo pravice demokratičnih de. izkoriščevalci, skratka vsi protiljudski ele- | žel je v tem, da mora vsak živeti od $vo- \z federativne ljudske republike Kolektivne pogodbe v Jugoslaviji menti, ki jih delovno ljudstvo zelo dobro pozna in ki predstavljajo jedro reakcije, zavedajo, da se borba za njihove neopra vičene, nesocialne privilegije nahaja v jako kritičnem položaju. Nj hova nerazsodnost j« zavzela že tako velik razmah, da ne vedo več, kaj početi in delajo napake za napa-kami. Na eni strani bi vsekakor hoteli še nadalje ohraniti svoje položaje in možnosti na daljnega izrabljanja delovnega ljudstva. Po drugi strani pa izgubljajo razsodnost v takt meri, da jim to ne more biti v čast. Prt tem počenjajo tako zlonamerna in zahrbtna dejanja, ki niso niti dostojna človeka, še manj pa v njihovo lastno „korist'. Poleg jega dela ne pa od izkoriščanja svojega bližnjega. To načelo potrjuje tudi geslo: dajte zemljo onemu, ki obdeluje. Jugoslavija je dosegla ta cilj. Ce pa je delavstvo dobilo priznanje svojih pravic, je obenem prevzelo nase tudi državljanske dolžnosti. Delavci tvorijo državo, zato pa morajo tudi skrbeti za to državo, ki je njihova last in predstavlja skupnost delavskih interesov. Kot ima vsak posamezen delavec osebno pravico in dolžnost, da mu bo čim bolje, tako imajo tudi vsi delavci skupaj iste pravice in dolžnosti, da bo vsem dobro. Da bi to dosegli, je tega pa s svojo nestvarno borbo zastrup-J pouemm povečali proizvodnjo v čim vc .ji ijajo ozračje in skušajo na vseh področjih | meri, kajti le v izobilju je blagostanje in javnega življenja ustvariti take pogoje, kj moč države kot skupne velike družine, na noben način ne morejo biti trdni temelj. KolektivM lbe sc oslaniajo aa splo. za svetovno varnost m noljso ureditev elo- I . , .a * . veške družbe. Ta se mora aslanjati na mimo šno gospodarsko stanje države. Višina Jasno jc, da ima delavski razred kot pro- j da bi ono bilo čim bolj rentabilno. Oni so-izvajaiec tudi celo vrsto pravic. Pred voj-j odločajo z upravo, da bi dosegli kar je v no so bili delavci v Jugoslaviji prepuščeni | skupnem interesu. Uprava tovarne ni . več na milost in nemilost svojemu delodajalcu j zapita v svojih uradih, te m veli mora dovo-v pogledu sprejema in odpuščanja z dela. j liti vpogled v svoje poslovanje tudi del.av • Danes imajo sindikalne organizacije pra-j stvu. Delovna disciplina je pa nujen pogoj vico preprečiti sprejemanje in odpuščanje ] za dosego boljše in večje proizvod rde, zato delavcev, če je za to dovolj razlogov. Za! morajo tudi delavci skrbeti, da bo vladala enako delo dobijo žene in moški enako nagrado. Porodnice in dojilje so posebno za- v podjetju vzorna disciplina. Delavci imajo svoje sindikalne kon- kakor kršile vse mere. ki odločajo, da J se Julijska krajina smatra kot sporno j ozemlje, ki čaka, da se njena pripadnost j določi na mirovni konferenci. Zato se j jugoslovanske in italijanske institucije * ne morejo svojevoljno vmešavati v vpra- ‘ . .__, , . , . , , *m>c notranje umiitve Jnlmko tojin«, «LgJg"»!» domotvanornh Iton up ni a Mu »ten poroi list »La Ota, le konferenc« Konferenca strokovnih zvez v Buenos iiresu Montevideo, 14. Tass — V Buenos Avresu v resoluciji obsodila delovanje profašislič- tentna delavska, organizacija kot je ,,oKell v. enako samovoljno akolio. Dejstvo pa je docela drugačno. Jugo-j Konferenca je protestirala proti napa slovanska delavska strokovna organiza- dom Perronovih pristašev na demonstracij* cija se ne meša v podobne zadeve. De- demokratičnega bloka 8. decembra in izra lavstvo Julijske krajine je v ogromni žila solidarnost z ameiiškimi delavci, ki jih večini organizirano v Enotnih sindika- j vodi kongres industrijskih organizacij. Kontih ne glede na. narodnost. Borili so se ferenca je obsodila antisemitizem, zahtevala za svoje sindikalne pravice v združeni, borbo proti nasilnikom (er njihovo kazno- sožitje med narodi, braniti interese delovnega ljudstva in kazati razumevanje za socialno pravičnost in za ustvarjalno delo. Ti reakcionarji so pričeli načrtno razbi- mezd. delovni čas ter splošni delovni in življenski pogoji niso več odvisni od milosti delodajalca. To je odvisno le od splošnega ljudskega bogatstva, države. Ker je jati enotnost delovnega ljudstva, ker so s ' država popolnoma porušena in ljudska imo-tem želeli zavarovati svoje egoistične po- . vina uničena, se začasno ne predvideva let-ložaje j n predpravice Pri tem pn so naletel, j ni odmor. Toda kasnejej ko bo dr{iava po. na složnost delovnega ljudstva, ta je ze tako | sf hou tonske kamione, možnost, ponovno zgraditi novo indiu- 1 K'c k Tanner, ^predsednik enega najve ‘jth Kljub evakuaciji je proizvodnja moskov-strijo, naše vasi, naš promet in sploh i angleških sindikatov - Zveze strojnih sin ske tovarne Zis prav taka, kot je bila prod naše gospodarstvo, ki bi nam omogočilo dikatov. • vojno, pošten zaslužek in boljšo bodočnost. Za popravlja velika krivica, ki so jo delavstvu! kvari njeno produkcijo ter postavja de-preje prizadevali delodajalci. Podjetja so j lavstvo prod nevarnost, da mora nekega obvezna skrbeti za delavsko sigurnost in I tovarna prenehati z delom. To bi zdravje. Ljudska oblast pa vedno podpira | b*3° 118 škodo države in delavcev,— dr* delavstvo v njegovih pravicah ter skrbi, da 1 ž,aya. ^ bl .,r»c,a do^ J proizvodov, a sindikalno delovanje nemoteno napreduje. | so odgovorni toHko delavci; OMSK OlUtlC^dll SlRBilSalRiSl , (Rb?bceva’ Bazen pravic imajo delavci in sindikalne kolikor uprava tovarne. iiemin /n n strokovne organizacije tudi svoje dolžnosti v procesu proizvodnje. Ravno tako so do ločene tudi dolžnosti uprave podjetja. Kolektivne pogodbe omogočujejo na ta način organizacijo in razdelitev dela v podjetju. Dogajali so se primeri, da so uprave tovarn prepuščale sindikalni organizaciji mnogo kompetenc same uprave, kar je obteževalo organizacijo dela in je imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje. Z novo kolektivno pogodbo se obvezuje točno tudi podjetje, da mora skrbeti za vso organizacijo dela tako, da bi se proizvajalo čim več in v naj. krajšem času z najmanjšim mogočim trudom. Delavci se obvezujejo potom svoje sindikalne organizacije, da bodo skrbeh, da se ne bodo razmetavale surovine, orodje in stroji, da bodo pomagali upravi podjetja, Zasedflnfe strohovnlli zvez » zsst to smo se borili in zato imamo do tega tudi pravico. Vendar se zavedamo, da nam to zagotovi le ljudska oblast, ki ho podpirala naše težnje in ki je nujen predpogoj vsega našega političnega, kul-: MOSKVA. — Na štirinajstem zasedanju dežele izvedle priporočilo članov sovjetskih turnega in socialnega napredka. | Vsezveznega osrednjega odbora strokovnih strokovnih zvez, da se ustanovi svetovna Predvsem pa enotnost in delavska so-. zvez je včeraj podal poročilo tajnik odbora j strokovna zvezna zveza. Udarnost ne glede na narodnost: Kot v tov Tarasov. To poročilo sc je nanašalo na i Xa|e strokovne zveze morajo skupno * narodno osvbodilni borbi tako naj bo rezultate svetovne strokovne zvezne konfe- strokovnimi zvezami drugih dežel napeli vs. tudi v obnovitveni borbi! renče v Parizu. Nadalje je govornik omenil, i siie, da bo poslala nova svetovna * veza ------------------------1 da f sovjetske strokovne zvezne delegaciji : borbena organizacija, ki se bo odločno po- .... pred kratkim obiskale Veliko Britanijo, : tegovala za utrditev miru po vsem svetu, j mogla grška sindikalna federacija prišlo- ’ nUrR^ 1 “ ijudS (piti v svetovno sindikalno federacijo. Pred- so se s tamkajšnjim strokovno zveznim do- s ° °a m neod',enost vsega l3ud9lva-i stavniki vseh smeri grškega sindikalnega lom in navezale prijateljske od noša j e z raz- Zasedanje je odobrilo delo sovjetske dele-gibanja so sprejeli te pogoje ter so podpi- nimi strokovnimi zvezami. gadje na svetovni strokovno zvezni konfe- !sali dogovor, s katerim so se obvezali, da Istočasno se vrše pogajanja za organiza-! r®ci in soglašalo s statutom svetovne sfro-bodo spoštovali rezultate volitev v upravo cijo ameriško sovjetskega strokovno zvez- j kovno zvezne zveze. Zasedanje je poverilo ! splošne delavske federacije v Grčiji. Nadalje nega odbora. Angio-sovjeiski in. francosko- j .predsedstvu Vsezveznega osrednjega odbora jso se obvezali, da bodo zagotovili svobodo sovjetski *&!*■, i” »S S” dv“et leMrt pr” &£ vazna kakor Uotvarjahn duh. Čimbolj ta kvarjenostjo izražala v delih m žrtvovanju mu Dokazalo ie nri tem tako dosled-duh predstavlja koristi delovnega ljudstva, za časa osvobodilne borbe i “usf ki nas nrenričuie ^ niecovi neo- družba temeljlto gradl m ure]ule clove8k0 ! prtepričano- dab°do zavez,niki iz: majni pripravljenosti boriti se vse do- .. . .... I nAtrfiir J’ ,«tri S° Zim®dseb°i8'm' dogovori f]ej dokler ne bodo odstranjeni iz vseh Mnogi privilegiranci se tolažijo s trdi- i potrdili v mednarodnih pogodbah za časa položajev vsi nacifašistični in kolabora-tvijo, da se zgodovina ponavlja Razumemo zadnje svetovne vojne Zato so zaupali in cionistični elementi, ki povzročajo r,a,-ph prav dobro in vemo. kaj bi radi s teni so nesebično žrtvovali vse, samo da se iz- strunljanje medzavezniškiii naporov in priklicali. Hoteli bi, da, j!m zasijejo stari, polnijo nuhove sanje. Borba za zavezniško : odnošajev zanje zelo ugodni časi. Pri tem pa se gren- stvar je bila borba za njihove pravice! \ ■ ■ . ko varajo. Zgodovina se ne ponavlja, po- | Zato razumemo njihovo bol ker so z \ navijajo^ se lahko le poedini podobni polo-! ukinitvijo »Primorskega dnevnika« s strani : Ijlic jEjjlIIlilfllf nHIcksl AtfilfP žaii m se ti navadno le na površini, ne pa : ZVU izgubile svoje glasilo. Glasilo, na OflllHSMI DlfJnnul v svojem bistvu. Zgodovina nam kvečjemu , katerega so tako zelo navezani, ker so se ATENE. — Generalni tajnik svetovne sin. nudi izkustva, Katerih _ so se v zgodovini ; za njega borili dobrih pet in dvajset let, dikalne federacije Louis Saillant je obiskal J!pdn° P°s1d?ev . .-e ?°C1! ,no )n gospodarsko i Glasilo, ki je izraz njihovega skromnega Atene, kjer se je zadržal 2. in 3. decembra, šibkejši, zatirani m izrabljani sloji. Iz tega kulturnega izživljanja, na katerega so zeio Po tržaških tovarnah širijo okrožnice, v katerih navajajo sledeče: »Vsem podrejenim čuvarjem pošiljamo na znanje popoln prepis okrožnice, ki jo je sprejel ta urad skupno s porivom CLN. To okrožnico je izdate »Splo-; Sna italijanska konfederacija dete.« j »Sindikat občinskih nameščencev, pri-i padnikov Italijanske splošne konfederacije dela.« ske. Češkoslovaške in Avstralije. sklepi konference, da store vse, kar je po ' Govornik se je podrobno bavil z delom ! trebno za nadaljnjo utrditev mednarodne svetovne strokovno zvezne zveze. Govomik delavske enotnosti in bratskega sodelovanja je vršila v jeseni v Parizu in je poudaril f strokovnih zvez demokratičnih dežel, soglasnost, s katero je bil odobren statut ; Po zaključnem govoru predsednika V«e-svetovne strokovno zvezne konference, ki se | zveznega osrednjega strokovno zveznega od-je dejal, da so sovjetske strokovne zveze pri- ] bora Kuznecova, je bilo zasedanje zaklju-spevale znaten delež k temu, ker so razne ! čeno. =š=5 Kratke vesti mU latežršie brezposelnih kovinskih delavcev ter da ;1-ij . . K = V, no z\eznega zato ustanavlja tečaje za zidarske de-ig,ballja Krzick.. Krzicki si je ogledal r ; v »'luci.sKe uv mestno središče, pristanišče na Volgi hiš* ?o8lftev^ov^n;m^aTu9krl>eUl K‘' pofpie dramskePa gledališča.^OgledaT^ posntev vo covrsenem tečaju. | ,e tudi filme o obnovi Stalingrada in sta- Smatramo. da posledice tega ukrepa j lingrajske obrambe. Bil je na kosilu, ki ga ne odgovarjajo interesom našega gospo-1 je priredi! njemu na čast predsednik Meet-darstva, predvsem pa kovinarske indu- j nega sovjeta Pigalov. strije. Ce bomo odstranjevali kovinarje _ od njihove stroke, bomo nujno izgubili; ° kovinarski kader, ki je toliko potreben j npignv* v„i:i„„ «-__ , v ---------- 1 za proe^ ^dmnMie' i strokovnih zvez delavcev Svinske industrf- Pošiljamo poziv, naslovljen na CLN j bom® »nogo delovnih moči. ki bodo. je R0 dale 8ledefie rezultate: 25.160 glarov Julijske krajine, Italijanom te nacio-1 delf na° obnov?tve iso dobi!i komunistični kandidati. 9.M0 so. naše0pokraPjinean,e' " I Sh^eff letto Z ?e bo P«:»* ^ »rščanski. Upravni odbor našega sindikata srna-; »tehalo to delo, kaj naj počnejo tedaj ti o tra kot svojo dolžnost, pozvati svoje čta- j deavei, Drngega izJioda ne ho kot brez- r-nppvriArpv v r , , ne da olebiscitarno nristoniio k tei ini- Poselnost ah pa, pot v inozemstvo. ; , COPENIIAGEn. — Zaradi stavke, ki s« ciativi. Zneski gredo od 100 lir dalje, i Razen tega bo ostala na mrtvi točki; J® zavela danes v znak protesta spričo za Da bi 'se'omogočilo podpisovanje v^rn 1 obnova industrijskih objektov in insta- poahtve nekega uradnika, ki je bil obtožen, našim članTm^t doS ^ ^av” j !a«i- Ce bi se naša industrija kdaj p0-! kolaboracionist, so prekinjene vse odbor pri Cassa di Risparmio v Trstu.; sivela, oziroma vsaj dosegla pogoje za .... v • _ __ . «. •»_ /i i m r\X7f\ r\0 tiTV/ncnln« rt 10 io rinilo Lrr>i* da se znesek plačuje v petih mesečnih obrokih itd. Ali je res mogoče, da italijanska splošna konfederacija dela pošilja take obnovo, ne bo sposobna za ta dela, ker i ° bodo delavci že odtrgani od svoje stroke, j . Zato smatramo, da je bolje, če se ti ] nif*^*‘plreml0goJiUn^7pod?amio no inteligenco in nameščence ne glede na različni svetovni nazor Enotne strokovne zveze urejajo delavska vprašanja, sodelujejo z organi narodne oblasti, skrbe za za- mnogo prispevalo v veličastni domovinski raito'delavskih inler.s \"‘m urejenih ^ega pomena, katerega ne bomo nikdar pu- j ljudski oblasti, zrasli iz dolgega in težkega stili potvarjati Svetovno varnost bomo do-j boja. z marljivim čuvanjem interesov de- j Slovensko delavstvo je v boju za svojo organizacijske oblike, vse do ustvaritve Zaradi enotnega delavskega nastopa je slo ° Jl!,?VJudstv? Te interese bomo zaščitili enotnost prehodilo težko in trnjevo pot v enotne osvobodilne fronte in enotne strokov ------------------- ’ ’ v "— slovensko delavstvo v osvobodilni boj, v ka- Ljubljani, razbila je tudi hiflerjamke orga 'j'1.’ kakor i® Slovenija, preko katerega le tereni je skovalo popolno enotnost in ji dalo nizacije po podjetjih, ki so deteta za Nemce, *.az”l;ii?pn?.vaJ.'i^j’a:pje pomeun^'''^110 'A V času osvobodilnega boja se je delavstvo naučilo ceniti enotnost in jo kovati do no ozem- lovnih prilik Organizirano delavstvo no Ort t P .i .4- • . '■a. . , .* . _ vensko delavstvo odbilo vse fašistične poizkuse, da bi ustvarili profašistične organi ® .v _ no socialno in ^ospoclars^r) nreai- dobi na. j hujšega terorja Slovenski narod, ne organizacije. Prve partizanske cele . ...... rx*!?r P* ^orn° u^?“ceY.a \m P rega žen po treh fašističnih osvajalcih, bataljone so po večini sestavljali zavedni zacije. Fašistične organizacije niso mogle polnosti. Veliko in važno vlogo ima ..De s.ittn vemo Je koristi skupnosti, nikakor Nemcih. Italijanih in Madžarih, je v. štiri- delavci, ki so smatrali za svojo največjo dobiti nobene množične osnove in so se po- lavska enotnost" v Slovenskem Primoriu pa ne m erese poedimev, še najmanj pa letni borbi z brezprimernimi žrtvami sko- dolžnost, voditi brezkompromisno borbo za polnoma razbile. Zdrav delavski nastop je posebo v Trstu, kjer je delavstvu •/•inlo m staja najmočnejši tvoiec gospodarske obno ve v porušeni domovini. Enotne strokovne zveze hode delale mi lem da se bo naše bodoče gosporlaislvo razvijalo tako, kakoi ■alitevajo ljudski interesi Enotnost delavskega razreda je temelj dobrine ljudske demokracije in najboljše po-rošlvo boljše bodočnosti slovenskega naroda. val trdno enotnost. V narodno osvobodilnem narodno, osvoboditev. To zrete spoznanje, da razbil vse poizkuse in jth v teku hoja od- ganizirati skupen boj proti fašizmu ne glede Ta enofnosi dosežena in skovana v težkem »rt .1 ^ l. • t ». » . .i ^ r r 4.. ____r. __ _______a; —_ ... .1 .e.« m-v n \i T’«,ie« l»>li < i s ? .• i •». Nf i 1 en-«-« liriiii »rt n i Prepričani smo._ da bodo naše pravično boju je slovenski delavski razred postal naj- je namreč treba vse žrtvovati za narodno strani! stremljenje podprti tudi zavezniki, ko bodo naprednejši in najbolj borben del naroda.! osvoboditev, je dalo slovenskemu delavstvu .Delavska enotnost" je imela v industrij spoznali ogabno igro reakcije Začetki enotnosti slovenskega delavstva ' v osvobodilnem boju vodilno vlogo. Junaški skih podjetjih v prvi vrsti namen aktivi narodnost V Trstu je bila ..Delavska štiriletnem boju je neporušljiva in pred-enotnost" važen činitelj v bo|u za osvobo- ; stavlja za nadaljnji razvoj slovenskega de-ditev Slovenskega Primorja in za ustvari- 1 lavstva najtrdnejšo osnovo. Zfootovanje fcmeč&e mfadine narju je privede! te ljudi do najskrajnejših j meja sebičnosti, do pravega oderuštva. Č, v. j Marji na primer nimajo časa zašiti čevlja 1 i mtaame 1 szsns:: sg9«^. 1«1 dankoegau pnza!lev^0 n3še llniete * "■ ( Tudi Smka kmečka mladina ,ie potrebna pripravijen. popraviti imli-gane čevlje.' To-' Tov Serffin Vnri i» imel nfvn.-itvoni on bo'jšs sirokovne izobrazbe. Mlade kmetice rej živimo v pravi dobi oderuštva in brez-, vofterlS ^‘p^lSe M ”wS glg^ngg8” b°' ; 1 i«”'1”' delujejo pri določanju dela za bližnjo bo !00-mog'e-naprectova“ dočnost. i~ lena in sindikalno gibanje j se zmanjša. Če ima doma otroka ali | družino, ni nikogar, da bi jih v dovoljni Žena jc bila do danes smatrana kot i ^/a™'. ^alco0 ** delavka mir-predmet, ki je vezan le na dom. ki vedno “fm“a de,u’ ko 'e- da n,en otrok doma Za njim je govoril tov. Baccichi Silvano. - v svoji splošni kul- • Toda odpor proti izkoriščanju je prav ta- si-jVuiožu in ki mora v fovrnVin uc-1 -zaščite in nese’ ilrane in toplote, j Iliri in tako bolje vršiti svoje gospodinjsko ko star kakor^ izkoriščanje samo. Skozi sto. ) f'l ]Stati na to kar nioška * pametmaI°. kruha otrok pa nima I delo. tu srt« Ats&i i =5^15 zstS! v -r*si **• »*•««• *-*« ;s «j ss,vssf?s ss | ^tal,0S )b„ao. ssk to—»«« *- ^ - - d.„w «,. fašizem. Zato ostro obsma .lulikke sindu i.^e?el?ke. ?lro^.^a la na6in bo Ps^js ; tor P0, vsem .svem razširjeno sredstvo je i na cena je bila višja ali nižja, toda to se j nastopijo stara leta. ji gospodinja P.°- i j^^metnakn0organizirana Ul0tUa’ ker Potrebno je torej široko razgibati delovne ženske sile. ki se bodo borile za, svoje življenjske pravice v miru z ista odločnostjo, kot so to znale za časa oborožene borbe. Ni dovolj, če se žene organizirajo v politične organizacije, temveč je potrebno, da stopijo tudi v * , . ... ! sindikalne organizacije, v enotno, str- Ce bežno pogledaš tipkarico v uradih, | njeno fronto, skupno s svojimi tovariši. ■ letia s? človeštvo bori prot, (emu zlu Ko- uk^ne hrane in top1o(e- Otroška ja- ;liko vstai, uporov in revolucij pozna zgo ! ,:o, nu/čk.', ki mora biti 'uri štedilniku k sll,ca »e. Postojijo. otroških vrtecev ni. j gotcem, ki gradijo le na-zasužnjenih de-1 lovnih močeh ■ I Naša žena delavka si danes sploh ne li drzne pomisliti, da bi zahtevala od last-11 nika pojasnilo, koliko zasluži in da bi na tej osnovi ugotovila, kako premalo plačila prejme za svoje delo. In vendar mora zahtevati tudi to kot svojo pravico. Dokler naša delavka ne bo imela vpogleda v proizvodnjo ustanove, kjer dela, ne bo nikoli mogla postavljati svojih zahtev na stvarno osnovo. Naša kmetica pa je zrelejša. Ona se je borila skozi štiri leta in dajala vse, kar je mogla, za zmago ljudske obasti. Borila se je kot borka na fronti, kot kurir- Tudi služkinja ne more živeti kot so-j'.''a v, zaledju in kot pridna delavka, ki ........ ... ! je pletla in krojila obleko m perilo za da z a d r u ž n i š t v o. takoj opaziš, da so njene oči udrte, fašizem. Zato osfro obsoja ^Jul^ke sindd- ig^eje fn bolje obdelano bd slovenskega in njegovi usmerjenosti proti i c,a ^eleposestn.ki SKU»ajo iztigati po.ljio gospodarsko izkoriščanje, iz kateiega | 0 usodi ljudstva ter postavljati svoje ne sme imeti, ker take nihče noče v Italiji. Slovensko ljudstvo pa bi bilo na ta '(eklvcem \®e> ^a,v •l'm sw.er. P? Pfavaci pri izvira medsebojno sovraštvo. Sovraštvo pa zahteve v skupno korist. Mnogo je takih , službo. Ne sme zboleti, ne dajo ji po- način oddvojeno od italijanskega. To pa ni 1 Pada.’ m i1*1. skušajo zadržati na prejšnji pripene človeštvo do nemirov in vojne. Pro- problemov, ki jih ženska duša bolje za- i čitnic. v interesu niti Slovencev niti Italijanov, ki; aii;ki fevdalni m socialni Svopnjl . f! nace-u kapitalizma: »Vsak zase , postav- j jema kot moška, znana je njena potr- Razen tega pa še vse težave, ki smo skupaj živijo na tem ozemlju in so se sku- . č',a k?nc,a kon‘erence -e f’ris 0 do s.edecih Ija zadružništvo svoje nace.o: .Asi za enega ; pežljivost in vztrajnost. Svet se ni mogel jih omenili že v prejšnji številki, paj borili za demokratične svoboščine. : zaključkov. j — eden za vse . v j okoristiti s temi vrlinami, dokler žena ni ‘ Nato je govoril o stanju kmečke mladine, I 1- organiziranje vse kmečke mladine; j Kapitalističnemu načelu, v katerem se mogla spregovoriti javno, ki se.še vedno smatra kot manjvredna pred I 2. zahteva od odgovornih krogov naj pri-I P^omci oddaljujejo od družbe m jo sku-j Tovarniške delavke, služkinje, dekle, , , . ... , » . ostalo mladino. Ravno tako je obsodil izko- ' zmjo vse pravice; | sal° c,m boli izkoristita v svoje sebične na | uraciniCe, gospodinje itd. nimajo nobenih I prskl.s^er hltro tecP|° riščanje kmečke mladine, ki jo gospodarji-! 3. uvedba strokovnih tečajev za kmečko 1 men,e. postavlja zadružništvo družabni te- | p,.aviC. Državljanska socialna in narod-: stl°Rb toda 1hrbet 3® upognjen. Od veleposestniki izkoriščajo, medtem ko je ! mladino; j melj na načelu združenja vseh ljudi. Na 1 na zavest je pri nas. posebno v Trstu in ■ casa do casa zakas ia' agrarna reforma v drugih državah, kjer ! imenovanje odborov za izvedbo vseh., mesto borbe z,a_ obstanek, v kateri se skusa i Gorici še vedno na nizki stopnji. Vzgoja vlada ljudska oblast, dala tudi kmečki mla- ! omenjenih nalog. , posameznik dvigniti na račun žuljev, potu I značaja je pri takih neorganiziranih zedini ono dostojno mesto, ki ji pripada. | Konferenca se je zaključila z resolucijo, ; m krvi drugih, zagovarja zadružništvo po- i ostala na isti stopnji kot je bila ne- Da bi dosegli te pravice, je potrebno pred- ' naslovljeno na Enotne sindikate. V tej re- ; ^rtvovainost m samopomoč — te velike mo- > ji(iaj. Slonela je na sentimentalni osnovi vsem pričeti z malimi pridobitvami, med soluciji se odobrava postopek za enotno or i !™ne .P0, .i'?®”1®8'?- 1 umskega napredka. ; in se nj dvignila razumsko iznad nje. Ža- katere v prvi vrsti spadajo strokovno kine- ganiziranje delavstva Julijske krajine kakor ! i^oris-cevanja m nezaupanja goji tiičjkp šnte. Treba te tudi kmečki mladini , tudi nhcndhn Tnliiakit, cindikalm, 7-i Zadružništvo VuSnOSt 1U zaupanje. Odenem siri bratstvo med ljudmi. Zadružništvo stremi za tem, da izgradi velike bratske skupnosti. Zaradi tega se mo- tijske šole. Treba je tudi kmečki mladini • tudi obsodba Julijskih sindikatov, ki težijo zagotoviti možnost, da lahko obiskuje te,za razbijanjem sindikalne enotnosti v naši šole in tečaje. 'pokrajini. ‘ * Zadružništvo. v boju proti izkoriščanju in odeništvu Veliki ruski pisatelj Tolstoj je pred leti ; prikazano m sliki, katero sem videl v kra- lostni so prizori, posebno vidni poleti, ko so mestna dekleta nakladali na zavezniške avtomobile in jih vozili na plese. Ponoči kasno so se vračala pijana in še bolj , onečaščena v mesto, ra vsak zadrugar zavedati svoje naloge in j Žene borke niso ravnale tako. Njiho-usmerjati svoje misli in dejanja drugih v j va zavest in borbenost je dozorela v gosto smer. j dovih ali v zaledju. Kovale so si značaje Kapitalisti dokazujejo, da do tega nikdar i in čuvale moralo. Niso se smatrale za Ali sme ona kaj zahtevati od gospodarja? Le gospodar lahko zahteva od nje, sicer jo odpusti, če ne ugodi njegovim, tudi osebnim zahtevam. Prevec je takih uradnic, ki niso organizirane in premalo je zaščitnih ustanov, ki hi jih varovale. Preveč je moralnih pridig, premalo resnične zaščite. Vendar je jasno, da v tem lahko po- Tako bodo dosegle vse svoje pravice, postale bodo enakopraven član človeške družbe, zahtevale bodo vse, kar jim pri-tiče — prosile pa nikogar. Jasno, da se bodo upirali tem težnjam vsi njihovi dosedanji izkoriščevalci, toda njih moči so premagale močnejše sovražnike kot so oni in bodo nedvomno uspele tudi v tej borbi. Enotnost italijanskih in slovenskih žena v Julijski krajini je najmočnejša opora za vsa ženska stremljenja, najbolj gotovo jamstvo. da ne bomo spet zašli v nov fašizem. temveč da si bomo priborili našo ljudsko oblast, ki nas bo strnila v enot- ne bo prišlo, ker da je že v človeški naravi globoko ukoreninjen nagon sebičnost! luksuzni nakit moškega, temveč za so-trudnice in soborke za iste ideale. Tak in lakomnosti. Latinski pregovor namreč odnos se je obdržal tudi v svobodi. Te že . . , pravi: »Človek človek volk”. Po njem se ' ne so žene nove dobe Zato pa tembolj napisal sledeče besede: »Ljudje so odredili, j ški gostilni: Slika predstavna dva kmeta, | ravna io denarni mogotci in razni ljudski, kričeče nasprotuje med njimi in onimi, da se ne sme več trgovati s sužnji. Toda « I katera vlečeta kravo eden za rep drugi za to odredbo so le spremenili zunanjo obliko glavo, a tretji -- advokat — molze. V nic suženjstva. Suženjstvo se nadaljuje, kar ; boljši luči se nam ne prikažejo zdravniki. do smatrali to za dobro, se bodo vedno našit • nisi imel dovolj denarja, nisi mogel priti v ljudje, ki so kakorkoli močnejši ali zvitejši j bolnišnico. izkoriščevalci. ki se niso udeležile osvobodilne borbe in Mi pa smo prepričani, da je v človeški ^9 i danes se ne udeležujeio delovanja duši globoko ukoreninjena misel bratstva 3judski.li jn strokovnih organizacij. maga le resnično delo, organizacija, za- no fronto delovnih sil — italijanskih in upanje v lastne moči in odločna volja, slovenskih. Ta enotnost bo zagotovila da se vse lahko doseže le z neizprosno borbo proti vsem izkoriščevalcem in mo- svobodo in mnogo uspeha vsem antifašistom. Nova pefletha v Sovfcfehi zvez! MOSKVA. — Stalinov nagrajenec profe- | kapacitete turbin in kotlov, uporabe najra- vdno^zkoriš^ati delo^rugih IloklVua^o'i dni ^drngol^nn^o^n0"© n^boire^r 1‘n V7aicrnn:'s.se ^ ^ ga moramo čim j omejitve glede pritiska. vprašanja: Vprašanje: Ali je res no Krasu ne- daje zelo dobro,* okusno in trdo slanino. Na dan lahko pokladamo odraslim prašičem, ki jih pitamo, 2 do 3 kg divjega kostanja. Preden jim damo največjo množino, Ni pa potrebno navajati barbarskega ode- ; s^ega okraja. Na Skupščini sta bila prisotna jalcih te razmere in ugotavljali, ali delo- pošljejo v uredništvo »Primorske delavske prej na kak način po" možnosti posušiti ruškega sistema, ko gr* za pomoč revnemu i tudi tov? BMh |aan okrožnega ^kMn ga dajalci izvršujejo pre jpLne 'dolžnosti. Cl. enotnosti”, Via Montfort št. 3. Uljenje pra^vN kostanfem in Kom imvcu, kmetu, obrtniku ah uradniku., ^r*J0f1Ta. za ^or ^ko, ter to/aris uorko, elan ^ omenjenega ukaza vsebuje predpise o ' ' ‘ ‘ ~ Ravno pretirane obresti so spravile vec f oJAU-ja. . . ! kazni za vse kršilce preje omenjenih dolo- kmetij na boben in uničile toliko delavskih ; I roucih so vse te-ioce zadeve sindikalnega ejI Vge nerednosti pri podjetjih bodo po- in uradniških družin, ki so bile prisiljene značaja. Tov D°rko m Batti pa sta podala ojgafčencj javljali pristojni sodni oblasti, .... -. mimia j-ieueu mu uamo naivecio mnozn iskati pomoči v svojem obupnem položaju v kratkih besedah pregled sindikalnega gt- ;da bo postopala p0 zakonu." S^mti z nekaterimi umetnimi gno- . jih Ura^ k ^^1^^ prSti (bolezen, slabe letine) pri raznih oderuških baRia m vseh tezk^jč, k: se pojavljajo zaradi i n i n jih? i “ n‘ur™0P°laf°ma Pnvaaiti zavodih. i ?“P^torakih _ priHk. Zatem soj Slildiitelno gibanja V RiJtBftbBfgU Odgovor: Pogoji za rast rastlin na i ’ J° PDr.gJm1ševicF?an agronom Posebna skupina izkoriščevalcev se ria' jNa sestavliene hnaibolToožrtvovalnhf odn pred kratkim so se zbrali v Rihenberku krasu so isti kakor povsod drugod. Rast- | (Nadaljevanje prihodnjič) haja med zemljiškimi posestniki in to pred-; l * .3 . j 3 P , ' , vsi odborniki sindikatov, z vrlim članom kne na Krasu potrebujejo iste hranilne sno- vsem med veleposestniki, saj ravno med ?°fantev pnsotm so jo enoglasno spre !okrajnega odbora Enotnih fijndjUatoV za vl.kot po drugih krajih. Ce teh v zemlji;------- siromašnimi kmeti opažamo največ smisla I- E -■ ■ skuoščina razn-avliala o ne- ;Komen- tovarišem Kodrič Francem na čelu. Primanjkuje, je naravno, da rastlinam ko- | SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH /a vzajemno pomoč in večji čut nesebično- _:/p' .. Odborniki so raznravliali vsa nereča vora- ustimo, ce te snovi dodamo zemlji v obliki sti merov Ustanovni občni zbor sindikalne organi, zacije železničarjev v Divači. Vabimo vse člane na ustanovni občni zbor Sindikalne podružnice' železničarjev postaje Divača, ki se vrši dne 23. decembra t. 1. ob 13.30. Pripravljalni odbor. vzajemno pomoč in večji čut nesebično-j ^rnaniu'"'julijskih “šhidikatov^z Oporniki so razpravljali vsa pereča vpra- ;wstimo, ce te snovi dodamo zemlji v obliki ............................._,nih g. d.-,v.r.. di! h'šieo na občinskem zemljišču! Koliko- P09* v PPgtedih m naporin. Pr, vsem | ie nekatera gnojila, potem seveda ni uspeha sejah napravite zapisnike o najnujnej- k^ P ’ ', socla|nih. gospodarskih, obno- j.-rat onažanfj da veleposestnik zahteva pre- i‘T r'® 8™.™ n;?1've.<: za u}tei;e^ ! Mienberk kaže vsak dan večje zanimanje ne na Krasu in niti drugje. Uporabo umet- ; šili vprašanjih, ki jih bo z vami ponovno P', mh’ Prometnih, zadružnih, ženskih mano nemavično oderuško vsoro za košček !de™f?a M.^jVa. Ti interesi morajo biti za socialne m gospodarske probleme in noče nih gnojil je vsekakor tudi prav razumeti razpravljal naš urednik, ko vas bo ob- t®1®®1™ vzgojnih in ostalih vprašanjih. j,.____• • i vsem iskrenim r-oreem za boliso bodočnost zaostajati za. dmo-imi kraii Pn«p!->nn voli k n ar,i*»an-t __„„ ,-ok»i niai»i,„.,»ii I istočasno vas obveščamo, da je naš list. sindikalne organizacije, zdaj tu, zdaj Javite nam, če redno prejemate našl^.P3' Po vsaki vaši seji pošljite nam ne st. I giede na pričakovani obisk, po en izvod Obenem vas naprošamo, da na svojih yafe?.a zaP(sriika. Razpravljajte o sindi- z.-,n]je kj jo siromašni obrtnik potrebuje ' ysem iskrenim borcem za boljšo bodočnost zaostajati za drugimi kraji. Posebno veliko in dolžnost vsakega kmetovalca je, da s« iskal. Obiskovali bomo redno vse naše 1"; k;. , ,, ; zzr™ -ediM j sss^s&vsr &&& y&.-awt Jž&rs ■ -------------------------------------------------------- Najodmnej.^3 izkous-evalce pa dobimo Sindik?!tia ifcU&ŠLtM ?ef#r»Kjsri8V j zagotoviti pravice delovnega ljudstva. Ljud ! vprašanjem gnojenja z umetnimi gnojili na v !t -.*r - ™m srednih proizvajalcih ali pri dajalcih po-j kalna skupščina železničarjev v St. Petru dlagi dosedanjega dela Enotnih sindikatov* Vprašanje: Imam na razpolago ne-rojll. Med posredovalci imamo preprosto! na Krasu. Predsednik popravljalnega oci prihaja ljudstvo do prepričanja, da Enotnim kaj divjega kostanja. Ker smo letos^v stiski liudj-z osnovno izobrazbo in tudi z univer-j bora je otvoril skupščino in pozdravil vse sindikatom ni le za besedičenje, temveč 81*scJe krmljenja živine, vas vprašam, če zitetnimi naslovi. Oglejmo si primer pro- j prisotne. Po enominutnem molku v spomin ; predvsem za pozitivno'in stvarno delo. i sme™ ^porabljati kostanj kot krmilo izvajanja oglja, ali na splošno naših km e- j padlim borcem, je prešel na dnevni red. j prašiče in ostalo živino? t viških, pridelkov. Koliko trpljenja in tve-I Tovariš Podkrižnik je na kratko opisal! ?Gro£i!o Sindikata Odgovor- Divji kostanj je dobro kr- V::VaJ,? i.n kd« la; l«!?° I V zadniiU dneh 8« "večkrat rinila, da »3«° k ^no za prašiče. V pri- cUušhta »Udarnik« iz gostuje v četrtek 20. Un. in petek 21. i m. v Trstu v gledališču Penice list odvisen izključno od prodanih izvodov ter da zato vse zavisi od vašega vestnega in točnega obračunavanja, kakor tudi od vaše aktivnosti pri širjenju lista in zbiranju eventualnega tiskovnega sklada. Podpirajte svoj tisk! Odgovorni urednik: Albin Zabric služi pri tem? Navaden trgovec, ki ima na ; viji. Za njim je tov. Valenčič, član izvršnega ! zadn.3vdl dneh se vec.^rai dogaja, da | ‘ . razpolago kapital za nakup in sredstva za i odbora v Postojni, obrazložil pomen sindl-j ni električnega toka ter da zato veram j ' —*• prevoz blaga iz vasi v mesto. Med šolanimi katov in složnost medsebojnega delovanja! V® morejo delati. L rad za delo pri ZVIJ posredovalci ie všteti lekarnarje Tukaj gre ; obeh narodnosti v SIAU-ju. 3e odobril na intervencijo enotnih sin- za prav zločinsko izkoriščevanje, ker je več- j Ljudstvo je pokazalo razumevanje za sin- ! d.katov izplačilo v znesku 75% nagrade krat na kocki življenje in smrt, ubogega , dikalno gibanje in za složno sodelovanje j za neproduktivne ure zaradi pomanjka- liudstva. Tržaške lekarne na primer tekmu- j med Italijani in Slovenci. Nato je članstvo i n3a toka. Nagrada se, izpacej* iz fonda jejo med seboj v povišanju cen. Za zdravilo, I prešlo k volitvam in je izbralo iz svojih j za dopolnilo plač. katero plačaš v eni lekarni 50 L, moraš v j vrst najbol jše ljudi, ki bodo delali za iz- o«ii za nirnba drugi odšteti 70 L in še več Zdravniki v Ibolišanje položaja in za dosego .pravic tu- t m D0Z,r- za Trstu izdajajo recepte bolnim otrokom in : kajšhjega delovnega ljudstva. j njih materam, ki pa si zdravila ne morejo ' Enotni sindikati v Trstu organizirajo količini tudi zdravilno vpliva. Piri prašičih zdravi prehlajeno sluzno kožo dihal in. spolovil ter obenem preganja razne gliste v črevih. Divji kostanj ima v sebi precej čreslovine in grenkih snovi, zato se moi“i pred uporabo posušit’ in olupiti. Za sušenje je najbolj prikladna krušna peč, ki pa ne sme biti pretopla. Posušeni kostanj je boljše krmilo kakor svež; zato ga lahko v večji količini pokladamo živini. Za odstranitev grenkih snovi se olupljeni kostard nabaviti zaradi oderuških cen v lekarnah. Tudi znanost služi danes v izkoriščanj« Obvestila deiodsiaicsm | božično proslavo za otroke javnih usluž-; prekuha, ali nekaj časa namaka v vroči „ , 'j bencev. Poziva se vse ljudstvo, da pod-i vodi, ki jo nato odlijemo. Divji kostanj (suh Od zavezniškega okrožnega urada za delo j pre to iniciativo; naši člani pa naj pri 1 in olupHen) vsebuje sledečo količino pre-bližnjega. Vzemimo le primer raznih od. ; v Gorici smo prejeli dopis pod gornjim na-i javijo svoje otroke stare od 4 do 12 let,! bavljivih hranilnih snovi: beljakovin 43%, vetnikov. Njihovo delovanje je najbolj jasno ; »lovom. V pismu ugotavljajo, da mnogo de ! ki bodo deležni daril. ! masti 4.6%, brezdušičnih snovi (škrob) 66%. 3 niki ohranili vse doslej velik političen j vpliv. Minilo je le sto let. odkar je an-[ gleški ministrski predsednik Gladston izbil nekakšen dodatek k zeml ji, bil je se-1 javil, da je »Zgornja zbornica — zborni-stavni del posestva. j ®a veleposestnikov.« Huxley pa je v svoji Z nastankom in s porastom moči ka-j knjigi »Torijevci — člajai parlametna«, pitala je začela vezanost delovne sile naj ki je izšla leta 1939 dokazal, da malemu Igrama reforma in demokratizacija družbe 'Agrarna reforma, največja socialnopolitična pridobitev, odpravlja najmočnejše in najpomembnejše ojfbrišče reakcije in s tem krči pot resnični demokratizaciji družbe. Ta reforma je bila le-1 zemljo ovirati nadaljuj razvoj proizva-tos izvedena v celi'vreti osvobojenih *?--j janih sil. Zato jc bila odpravljena od-, držav vzhodne Evrope. S tem so bili od j visnost kmetov od veleposestnikov v celi ga v stranki konservativcev, sfranjeni zadnji ostanki zastarelih sred-j vrsti držav. j Znano je. da je Anglija država, ki se njeveških fevdalnih odnošajev. Velika' Vse to pa je le formalna ukinitev ve-j je začela prva industrijalizirati. Polje-posestva so sedaj z agrarno reformo od-; leposcstniš.ih pravic do izkoriščanja dolstvo ima v Angliji postranski pomen pravi jena. Ta so bila oporišča sistema go- j kmetov. Ta odprava fevdalnih odnosov ! Vse drugačen pa je položaj v državah, kj' spodarjenja, ki je zasužnjeval in ni pri- j je pomenila gospodarsko in politično j so zaostale v gospodarskem in politič- znaval nobenih ljudskih pravic. j osvoboditev kmetov samo tam. kjer ie | nem pogledu in se večina prebivalstva Fevdalni ririem ie nožna! r>zveri vele-1 bi,a rezana z odpravo velikih zemlji-1 preživlja s kmetijstvom. Zato ni čuda, posestnikov, ki je vezal delovno" silo na j jkih posestev. Do tega 'je nrivcdla n. pr. da so bili veleposestniki v 'eh državah številu družin višje angleške veleposestniške aristokracije pripada vodilna vlo- narodnosti n. pr. v Transilvaniji (Mad-1 zemlje, temveč v takšni višini, in pod j prizadevajo, da bi zavlekli izvedbo re- žaril ali pa na Češkoslovaškem (Nem-1 takimi plačilnimi pogoji, da jih zmore' *-------- * *v ’ * ••••“ - ci). V večini primerov se agrarna refor- delovni kmet, novi lastnik zemljišča. ma j>o prvi svetovni Vojni ni dotaknila velikih zemljišč veleposestnikov. Pod povsem drugačnimi pogoji izvajajo agrarno reformo po drugi svetovni vojni v državah, kjer vlada ljudska de-j mokracija. V teh državah je prvič v nji- Razumljivo je. da se veliki zemljiški posestniki ne navdušujejo za odpravo njihovega, tisočletnega gospodstva. Sicer so premaloštevilni. da bi mogli začeti samostojno borbo proti demokratičnim ljudskim vladam, a niso osamljeni. Za bovl zgodovini na vladi oblast, ki lahko I njimi so reakcionarne sile vseh držav. zemljo in io zasužnjeval. V listinah iz te i fpf.nco*k» rovolueija ob koncu 18 sto- dobe so meje posestev določene približno j !etjf*;.loda drnstod odPraVA Pravic do 'f takole: »od rečnega brega do gore.« Na-I koriščenja kmeta n, Jula zvezana z od-spretoo pa te listine podrobno naštevalo j P!ay° fe\ da.ne zemljice posesti m nad-slehernega kmeta, in obrtnika, ki je bil! vlada veleposestnikov se je ohranila v vezan na posestvo in opisujejo tudi njih ’ Tn®r\. *a'‘° 3® b}’° v Daliji, v Pru- usposoblienost. kakšno delo lahko oprav-i 8'A': r'a ^kem, Madžarskem v Pomu-Ija in kaj je vse dolžan na leto nare-' »UK Španiji m carski Rusjji. Plernuu ščiti interese ljudstva. Po prvi svetovni; Imajo odkrite in skrite pristaše med razvojni je ostala država celo tedaj, ko so j ličnimi plastmi prebivalstva. Najdemo bila proglašena ta ali ona načela formal-! jih med velikimi kapitalisti v mestih ki ne demokracije, država veleposestnikov | so z njimi veleposestniki povezani kot in bančnikov, Vlade v pravih demokra-: delničarji v industrijskih trgoskih in tičnih državah je postavilo ljudstvo m' kreditnih podjetjih, ali po sorodstvenih se opirajo na najširše plasti prebival-, zvezah. Zaščitniki veleposestniških inte-stva: kmete, delavce, inteligenco, obrt-1 resov so tudi v državnem aparatu čigar nike, trgovce in industnjce'. Ta odtočna j mnogi uslužbenci izhajajo iz vrst velikih preusmeritev javnega mnenja na stran ' zemljiških posestnikov, ali'na jih z nji- Spričo vsega tega se ne smemo čudi-1 fomaN^"6 ^ P parnim re-jmi vežcjo gmotni interesi. Končno imajo steber reakcije na vseh področjih političnega, socialnega in kulturnega ‘življenja. forme v pričakovanju političnih sprememb. Napad proti agrarni reformi dobiva pogosto tudi obliko srdite politične boi--be. Tako je n. pr. bivša poljska emigrantska »vlada« vzela pod zaščito veleposestniške latifundi.ie s tem. da se ja borila proti začasni poljski vladi in podpirala nacionalistične in šovinistične instinkte s fašistično demagogije, s podli* mi uboji poljskih rodoljubov itd. Hkrati s tem, da so bile uresničeno stoletne sanje milijonskih množic kmečkega prebivalstva, dajo agrarna reforma jasen pečat naprednosti demokratičnim, režimom, ki so na oblasti v osvobojenih državah vzhodne Evrope. Na tehtnici zgodovine pomeni takšna stvarna dobrina demokracije, kakršna je odprava ve- ti. da je po odpravi odvisnosti kmeta) od graščaka agrarna reforma ostala še Današnje agrarne refciune izvajajo v j deželi med bogatimi kmeti. veleposestniki svoje zastopstvo tudi na, leposestniškega lastništva in delitev zem- lje množicam kmečkega prebivalstva, m n n>vx , , .v. i . diti svojemu gospodarju. vedno eno glavnih političnih vprašanji interesu vsega kmečkega prebivalstva. V | Borbo proti agrarni reformi vodijo na i mnogo več kakor številni abstraktni Evrope. Kmetje — delavci so stalno za-1 d®_ ?,tros.° razl,kujejo med • razne načine. Posamezni kmetijski »stro-j vzdihi o demokraciji, ki polnijo stolpce leposcstniki so skupno s selu sorodnimi : hfevali, da se velika posestva razdale. 5cra*J'° 'tatoposestnika in zemljo kmeta, kovnjaki« tožijo nad »agronomskim re-, finančnimi vrhovi še nadalje usmerjali j Med prvo svetovno vojno so vodilni po-1 Leprav _je kmetovo zemljišče večje kot Kmet je moral dajati veleposestnikom j notranjo in zunanjo politiko teh držav, j ijtjki v številnih državah obljubljali! in cerkvi velik del žetve, ki mu jo je) Vsi. ki so zastopali pred - ljudstvom dr dajalo njegovo posestvo. To je bilo v j žavno oblast, so bili odvisni od velepo-glavnem načelo fevdalizma. Fevdalna) sestnika ali pa so bili z njim v tesni zve-družbena ureditev je slonela na odnosih ) zi. ga lahko obdelal s svojo ostane kmetova last. T-Vn gresom«. (nazadovanjem v gospodar-aruzi o, ^ stvu). do česar naj bi privedla delitev velikih posestev. Agenti veleposestnikov na kmečkemu prebivalstvu temeljito agrarno reformo. Toda., kakor se je že pogosto j Agrarna reforma se izvaja v interesu! deželi skušajo preplašiti revne kmete in zgodilo, so veleposestniki tudi ob tej pri-1 kmečkega prebivalstva, ne v interesu ve- j kmetijske delavce, da bi jih odvrnili od osebne odvisnosti in osebne suženjske j Celo v državi tradicionalne buržuazi je zemljo' so razdelili samo v nekaterih dr- j vo'jnLeSZato0riidikn^0določa.ior odš^oNnlne1 j velNposesririlri11 v prihodnosti maščeval L privezanosti kmeta na zemljo. Kmet je' m demokracije, v Angliji, so veleposest-1 žavah. kjer so veleposestniki bili druge! veleposestnikom po umetno narasli ceni' Uradniki starega upravnega aparata si dela tujega tiska. Kar se tiče obtožb o »totalitarizmu«, ki so zdaj pa zdaj nar stavljene na ljudske demokratične sile v osvobojenih državah, so to očitki, ki j« treba nanje gledati kot na značilen plod zaslepljenosti. Medtem bo izvedba agrarne reforme ostala za vedut) pomembno poglavje v zgodovini napi -jdka Evrope in evropske demokracije.