448
Splošni pregled.
„Talija". Te v založništvu „Goriške Tiskarne" A. Gabrščeka izhajajoče zbirke gledaliških iger sta izšla 21. in 22. snopič. Prvi obsega veseloigro v enem dejanju „Coeur-Dame" (Srčna dama), nemški spisal Maks Bemstein, poslavenil F. K., drugi izvirno enodejanko „Brat Sokol", spisal Fridolin Žolna.
Fran Selak f. Dne 9. junija je umrl v Zagrebu književnik in časnikar Fran Selak. Rojen 1, 1847. na Rečici v gornji Savinski dolini si je izbral Hrvatsko za svojo drugo domovino in je živel zadnjih 25 let skoro nepretrgoma v Zagrebu. Rajni Selak je bil bistra, kritična glava in estetiško fino izobražen mož. Pisal je mnogobrojne eseje o slovenski književnosti, in sicer večinoma v nemškem jeziku, zlasti za praško »Politiko", za „Agramer Tagblatt", „Bosnische Post", „Serajever Nachrichten" itd. ter si pridobil na ta način za naše slovstvo mnogo zaslug. Lahka mu bratska zemlja!
Vilharjev spomenik. Dne 12. avgusta t. 1. odkrijejo v Postojni Vilharjev spomenik. Zahvaliti za to imamo v prvi vrsti vrle notranjske rodoljube, ki so zapo-čeli vso akcijo ter jo tudi uspešno izvršili. Miroslava Vilharja zasluge za probujo našega naroda so velike in tudi v slovstveni zgodovini njegovo ime ne bo nikdar pozabljeno. Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev namerava povodom odkritja spomenika prirediti posebno izdajo njegovih poezij,  kar je gotovo umestno.
Tehniški slovar. Odsek za izdavanje »Tehniškega slovarja" je imel nedavno pod predsestvom načelnika, ravnatelja Ivana Šubica, svojo šesto sejo. Tajnik je poročal o sklepih zadnje seje in povedal, kako so bili rešeni. Sklenilo se je nabaviti Deinhardtov ilustr. tehn. slovar, ki izhaja v šestih jezikih pri Oldenburgu v Monakovem. Akad. slov. tehn. društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu je naprositi, da bi prevzela ekscerpiranje cenikov, deželnih in pa državnih zakonov tehniške vsebine. Prošnji, da bi poslale svoje cenike odseku na razpolago, da jih da ekscerpirati, sta se odzvali tvrdki: Majdičeva v Celju in Schneider & Verovškova v Ljubljani, kar je odsek hvaležno vzel na znanje s ponovno prošnjo do drugih tvrdk tehniške smeri, naj bi storile isto.
Druga jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji se otvori po sedanjih dispozicijah dne 28. avgusta t. 1. Koliko slovenskih umetnikov se udeleži razstave, sedaj še ni definitivno določeno, a iskreno želimo, da bi bila razstava v Sofiji kakor v Belgradu impozantna manifestacija jugoslovanske edinosti in umetnosti. -- Par dni pred otvoritvijo razstave bo v Sofiji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev.
Strossmaverjev koledar. Odbor za Strossmaverjev spomenik v Zagrebu je sklenil izdati za leto 1907. v korist spomenika ilustrovan koledar, ki bode po svoji vsebini nekaj posebnega, zares umetniškega. Želeti bi bilo, da bi dobilo podjetje tudi med Slovenci obilo podpore. Na koledar, kateremu cena se je nastavila na 2 K, se naroča pri tajnici redakcijskega odbora, gospodični Klotildi Cvetišič, Zagreb, Je-lisavina ulica, broj 2.
Henrik Hart, znani kritik nemški, je dne 11. junija umrl v 51. letu svoje dobe.
Tiskovne hibe. V sonetu, ki smo ga priobčili v zadnji številki na uvodnem mestu, ima se glasiti  10. vrsta prav tako le: „in prosil te, o veš, Jeruzalema" . . .