^°žtn|na PLAČANA v gotovini XIII. P*6V|191 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-« UPRAVE; 25—67 la 28-67 1 POSLOVALNICA CELJE. Prešernov« 3. teL 280 j POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 25. avgusta 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— | Pakt z Nemčijo, obrambna zveza z Zahodom Moskva drži dve železi v ognju Nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo ne izključuje obrambne zveze z Anglijo in Fran-c,io — Ponovitev angleških garancij Poljski — Vsebina pakta — Mirna kri v Londonu, Parizu in Varšavi — Presenečena Japonska, optimistična Amerika Ga mL,0ND0N> 23. avg. POZORNOST VSEGA SVETA JE OBRNJENA NA POSVETOVANJA NEMŠKEGA ZUNANJE-SPftnl ISTRA V0N RIBBENTROPA Z RUSKIMI DRŽAVNIKI V MOSKVI. PO PRVEM PRESENEČENJU, KI GA JE Jav , PREDLOG NENAPADALNEGA PAKTA MED NEMČIJO IN RUSIJO, SE JE DIPLOMACIJA OBEH TABO-Clip ZNA§LA V RAZMOTRIVANJU, V KATERI SMERI SE BO SPROŽIL NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKE SITUA-KO BODO DOKONČNO ZNANI POGOJI, POD KATERIMI SE BOSTA NEMČIJA IN RUSIJA SPUSTILI V NE-Da Vvl TRADICIONALNO SODELOVANJE. ANGLIJA SE JE PO VČERAJŠNJI SEJI VLADE ODLOČNO IZJAVILA, Tl in?» AJA pR* VSEJ PODPORI POLJSKI IN DA KAKRŠNA KOLI POGODBA V MOKSVI NE MORE IZPREMENI-OLici STALIŠČA. V GDANSKU SO ZNOVA MANIFESTIRALI SVOJO VOLJO ZA ZEDINITEV Z NEMČIJO, lOR,?VI PA> KI PRIHAJAJO IZ KABINETOV IN LISTOV NA OBEH ZAINTERESIRANIH STRANEH, DAJO V ZVEZI r“«AMBNIMI PRIPRAVAMI NASLUTITI O ŠE RESNI NAPETOSTI, KI IŠČE RAZČIŠČENJA. »MOJSTRSKA DIPLO-U v. z”* POTEZA NEMČIJE«, KAKOR PRAVIJO V TOKIU, JE SPROŽILA MED JAPONCI VELIKO VZNEMIRJENJE toriu,ALjNJI USODI PROTIKOMUNISTIČNEGA PAKTA, IZ AMERIKE PA PRIHAJA SREDI NAJTEŽJIH DNI VAL “MIZMA IN UPANJA V SREČNO REŠITEV EVROPSKE KRIZE. J&IIGSBERG. 23. avg. DNB. Zunanji 3. Vsaka izmed obeh držav podpisnic obdrži pravico, da sme vsak čas odpove-dati nenapadalno pogodbo, če bi to smatrala za potrebno v primeru, da bi katera od obeh držav podpisnic napadla kako tretjo državo. Pot v\r. Ribbentrop je ob 7.10 nadaljeval naBar| , °skvo> Letalo pilotira višji vodja Je d|. n'h oddelkov, kapetan Baurer, ki sii.iL, £ače dodeljen Hitlerjevi osebni prvi Rim glas o vsebini pakta kn n ’wC>- avg. Havas. Prvi glas o osnut- " tletln j ua,M. 1 * vl *laa w uouui-^USjj. “Padalne pogodbe med Nemčijo in 1, vj^aja naslednje tri točke: -••Jčija in Rusija se zavežeta, da ne 2 j^fuga drugo napadli. 's bosta obveznost, da ostane- % h„ra*ni v primeru, če bi bila ena od j flal>ao Po načrtu in smotrno dvigne J PredTt SP0(^arstv0, na obe*1 straneh, aY'ja.. dragoceno dopolnitev Nemčija sklenila tu-Dr j6 dob- državami. Nemškemu narodih. Z»,an nast0P nekaterih držav ^mJU Nemčije. Ni treba, da spom- a flemJ!8 bianco ki ga je za-j, mokracija dala Poljski, da Izzi- va spore z Nemčijo. Pakt o nenapadanju, ki sta ga Nemčija in Rusija sklenili podpisati, pomeni že danes za mednarodno javnost popoln preokret v celokupni evropski situaciji in mednarodnih odnošajih. Iz tega lahko napravimo zaključek, da ne dopuščajo vse države, da bi na račun ob-kroževanja Nemčije šle za druge po kostanj v ogenj. Vzpostavljenje odnošajev med Nemčijo in Russijo izziva nezadovoljstvo pri onih, ki so pod lažno fronto miru rovarili za vojno. Nov korak Nemčije naj bo zanje opomin. NARODI PA, KI SO BILI VSESKZI V NERVOZNOSTI, DA BODO NA KATERIKOLI NAČIN IZKORIŠČENI OD TAKŠNE POLITIKE, BODO OBČUTILI POSLEJ VELIKO OLAJŠANJE ZARADI POPUŠČANJA IN ODKLONITVE NAPETOSTI MED DVEMA VELIKIMA SILAMA. KORAK NEMČIJE V MOSKVI JE DEJANJE, KI BO GLOBOKO ODMEVALO V ŽIVLJENJSKEM PROSTORU NARODOV, KI SE JIH JE HOTELO ZAVLEČI V TAKO ZVANO FRONTO MIRU.« komunike poudarja, da je Anglija trdno odločena upreti se vsaki sili z vso svojo močjo. Ko so odhajali ministri s seje, jim je velikanska množica pred Downing Streetom, ki je bila o vladnem sklepu že obveščena, prirejala navdušene ovacije. V Londonu je že mnogo članov parlamenta. Sklepajo, da bodo na jutrišnjem zasedanju nekateri opozicionalni člani sicer kritiziratli zadržanje vlade pred sedanjima odločitvami, da pa bo soglasno sklenjeno pooblastilo vlada v izrednem trenutku. Vladni komunike je bil prečitan ^ radiu v francoščini, nemščini, španščini in portugalščini. LONDON, 23. avgusta. Havas. Snoči je govoril po radiu šef liberalne opozicije v spodnjem domu, lord Herbert Samuel, ki je med drugim dejal: »Britanski narod je miren, zedinjen, odločen in pripravljen, pogledati v oči vsem dogodkom, ki bi se primerili jutri, prihodnji teden ali dragi mesec!« LONDON, 23. avgusta. Vodja opozicije Greenwood je izjavil novinarjem, da se mora ohraniti red in mir. Anglija se bo uprla vsakemu napadu. Odloištev ali bo vojna ali mir, zavisi od Nemčije. Angleži imajo zaupanje v sebe. LONDON, 23. avgusta, čeprav ni bilo izdano mkako uradno poročilo in komentar o nemško-miskem paktu, se v angleških političnih krogih smatra, da je vladni komunike odgovor na nemške sugestije, češ, da je sedaj angleška garancija Polj-, ski nepotrebna. V Ameriki je optimizem porasel WASH1NGT0N, 23. avg. Sumner Wells je predsedoval zunanjepolitičnemu odseku kongresa. Bilo je govora o ameriški nevtralnosti v primeru vojne. Glede rusko-nemškega pakta se je posebno poudarjala tretja točka, ki pravi, da sme vsaka od obeh držav vsak čas odpovedati pakt, če bi druga država napadla kako tretjo državo. V tej točki so izra- žene garancije Poljski, Romuniji in bal* tiškim državam, da ne bodo napadene 8 strani Nemčije. ZARADI TEGA SE TUDI MISLI, DA BO RUSIJA BREZ NADALJNJEGA LAHKO SKLENILA OBRAM BNE POGODBE Z ANGLIJO IN FRANCIJO. V AMERIKI JE OPTIMIZEM, KI PRAVI, DA JE VOJNA NEVARNOST ODSTRANJENA, ZELO PORASEL. „Naj svet ve, da Gdansk ni zapuščen" angleško vlade: °hovitev garancij Poljski jj ti-^ne j!’,2.3' avgusta. Reuter. Včeraj Ufa , aterj ioDl[a,fri in polurna seja vlade, Č)la da je aj^}t plenjen komunike, ki \ Nen,x£ng,eška ylada prejela poro-HNjSko da so nemške čete odšle “ ~ nadalje, da iL "‘J3Ko nta) — — •*wioi\v vvic Odšle %,°'nemški nadalje, da predvideni V.Primeru nenaPadalnl pakt v nobe-iitJ, p0], ”e zadeva angleških obveznik' vlada il ’ Parlament je sklican za ^ Ja p,.! 0 0tl tega zahtevala poobla-,!NvZeiu ’ yojne nevarnosti. Vlada je c31a :e ne^aj varnostnih ukrepov: toy nior °a • 0ro*ne vaje veliko spe-Harice, letalstva in vojske ter prepovedala izvoz živil ter materiala, ki je nujno potreben za narodno obrambo. Proti koncu pravi komunike, da nič ne opravičuje vojnega napada na Poljsko. Anglija še vedno veruje v mir, vendar pa se bo postavila po robu nasilju do skrajnosti. Iz vladnega komunikeja je razvidno, da bo vlada dobila pooblastila, s katerimi bo vladala »jrez konzultacije parlamenta, podobno kakor jih je dobil pred časom Daladier od francoskega parlamenta. Parlament bo zasedal nekaj časa,; od koder se bo odpeljal k Hitlerju dokler bo situacija nejasna. I lierchtesgaden, kjer mu bo izročil posla LONDON, 23. avgusta. Reuter. Vladni I nico Chamberlaina. Poslanica vsebuje an GDANSK, 23. avg. DNB. Sinoči je bilo v Zopotu veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem sta govorila minister Rajha Frank in vodja gdanskih nacistov FOrster. Slednji je med drugim dejal: »Nikdar ni bila povezanost Gdanska z vodjo nemškega naroda tako tesna, kakor v teh dneh. Vsi Gdančani so trdno prepričani, da bodo v teh dneh padle vse zapreke, ki jih ločijo od Nemčije. Polj' ska ni zmožna, da to prepreči.« Frank ie med drugim naglasil: »Oni, ki se boje, da bi zaradi Gdanska izbruhnila vojna, naj se obrnejo na tvorce versailieskega dik- Poljaki mirni, dezinteresirani VARŠAVA, 23. avgusta. Poljski listi so popolnoma desinteresirani nad sklepom rusko-nemškega pakta. Uradni krogi pravijo, da Poljska ni nikoli zavisela od sovjetske pomoči, ker je zadosti močna, da se sama brani. Rim je bil že obveičen RIM, 23. avgusta. Reuter. Italijanski listi pišejo, da je bila vlada že davno prej obveščena o sklenitvi rusko-nemškega pakta. Tudi grofu Csakyju so zadnjič v Salzburgu povedali, da bo pakt sklenjen. Henderson in Coulondre pri Hitlerju v Berchtesgadenu PARIZ, 23. avg. Havas javlja iz dobro učenega vira, da je angleški poslanik \ Berlinu z letalom odletel v Salzburg, se bo odnelial k Hitleriu v tata. Zdaj so tudi za Gdančane zasijali žarki svobode. Svet naj bo prepričan, da bodo okovi Gdanska padli, pa naj, bo to komu prav ali ne. Naj svet ve, da Gdansk ni več zapuščen, zapuščeni so zdaj drugi. Odnošaje, ki jih zdaj ustvarja Hitler z Moskvo, spremlja narod z veliko za-hvalnostjo. Drugi so se tedne in tedne pogajali, Nemčija je čez noč pokazala svojo miroljubnost, če nas svet kljub temu ne bo pustil v miru, bo Nemčija pokazala svojo moč, ki je povezana s silo ponosne Mussolinijeve Italije.« gleški odgovor na nedavno noto, v kateri je nemška vlada objasnila svoje poglede na vprašanja Vzhodne Evrope. PARIZ, 23. avg. Po še nepotrjeni vesti je bil davi francoski veleposlanik v Berlinu, Coulondre, sprejet pri Hitlerju ▼ Berchtesgadenu. BERLIN, 23. avg. Reuter. Nemški listi ne pišejo ničesar o komunikeju angleške vlade ter tudi ničesar o ponovitvi angleške garancije Poljski. »Lokal-Anzeiger« piše samo o sklicanju angleškega parlamenta, kar naj pomeni, da hoče Anglija pritiskati na Nemčijo. Kralj Jurij VI. se vrača LONDON, 23. avg. Londonski dopisnik DNB je izvedel, da se bo zaradi izpre-menjenega mednarodnega položaja angleški kralj Jurij VI. predčasno že juhi vrnil iz svoje poletne rezidence v Belnto-ralu v London. Maribor, 23. avgusta. Z Bleda, bisera sredi vencev gora pod očakom Triglavom prihajajo razveseljiva poročila, ki bodo, čim se uresničijo, vzra-dostila srce slehernega pošteno mislečega Jugoslovana. Beseda o sporazumu, ki je tekla med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predstavnikom Hrvatov dr. Vladimirjem Mačkom, naj bi postala meso, živ, neprecenljiv tvorec krepkega nadaljnjega vzpona naše mlade Jugoslavije. Od jeseni, še bolj od zgodnje pomladi se je kakor rdeča nit vlekla po našem tisku goreča želja, da bi naša zemlja in ljudje našli v najbolj žgočem svojem problemu dokončno zadoščenje. Hrvatsko vprašanje ni le razgibalo širokih slojev našega prebivalstva, globoko je odmevalo tudi v svetu, kjer so najuglednejši dnevniki ugibali, razpravljali in svetovali, kako naj bi se čimprej postavila Jugoslavija na prevažnem geopolitičnem ozemlju jugovzhodne Evrope na čvrste temelje. Ob tej priliki naj opozorimo, da je poteklo tudi mnogo črnila na račun, češ da nismo zreli za skupno življenje treh narodov pod isto streho. Očitali so nam, da smo po zgodovini, veri, jeziku in državnopravnem razvoju tako ločeni, da nas je sploh težko uokviriti v meje enotne države. Zgodovina? Kaj nudi politična zgodovina evropskih narodov le v enem narodnem primeru enotno sliko? Zaman listamo po atlantih, da bi našli lepo pobarvano državo naroda, ki je vsa stoletja razvoja ostala nedotaknjena, bila ustvarjena tam, kjer so ji začrtane meje še danes! Ne na Apeninskem ne Iberskem polotoku, tudi ne na Britanskih otokih, še manj seveda na evropski celini ni države, ki bi imela svojo preteklost ustvarjeno na bazi, kot jo kaže politični zemljevid Evrope danes. Globoko, kakor nikjer drugod razjedene prirodne enote Balkana so že same po sebi ločile ljudi, ki so se zatekli vanje. Turška osvajanja, politična in upravna taktika Nemcev in Madžarov je razliko v življenjskih prilikah na ozemlju Jugoslavije še pospeševala. V e r a je drugi aksiom, ki je po mnenju tujine težak problem našega skupnega življenja. Toda, ali ni Nemčija klasičen primer državne skupnosti, da ne omenimo Švice, kjer se katoliški jug zliva s protestantskim severom v'složno sožitje pod isto streho! Pri tem je verska pome-šanost tam prav tako pestra kakor pri nas med prečanskim srbskim pravoslavjem in katoliškimi Hrvati. Čemu bi tedaj ista zemlja in nebo pri nas ne mogla nuditi vsem enake pogoje za obstanek? Pa jezik? Sosednja Italija je rasno in jezikovno nasledstvo cele vrste plemen in jezikovnih primesi. Književna italijanščina, prijetno zveneča toskanščina je v naglasu daleč drugačna od govorice Piemonteza, Benečana, ta pa spet od govorice Kalabreža ali Sicilca. In bavarski jezik, kako težko mu ujame prizvok, če ga posluša trdi Prus s severnonemške nižine! Pa južnofrancoska provansalšči-na, kako mehka je v primeri z govorico Normandijca. Seviljčan v Španiji le težko razume Katalonca, ta je spet v zadregi, če hoče na prvo vprašanje odgovoriti kastiljskemu kmetu. In državotvornost? Koliko je bilo polemik o tem, ali smo pravno stara ali nova država! Smešno. Država je narod sam in ta je na bojnem polju kakor doma odločil o svoji usodi! In če se vprašamo: kateri zedinjeni narod se pa more ponašati v preteklosti z državotvornostjo, ki bi obsegala dejanski njegov državni, pa sploh poseljeni prostor, ,nam ostane pod črto zaključka kaj žalosten rezultat. Italija je še pred Risorgimen-tom imela osem ali devet državic na polotoku, treba ji je bilo Mazzinija, Garibaldija,^ pa hudih, dolgotrajnih bojev in mnogo časa, da je postala to, kar je danes. In njene geopolitične meje so nudile narodu že iz davnine, da bi se lahko osamosvojil. Pa Nemčija? Ali ni bila vsa stoletja, pa še pred vojno mozaik državic in je kopica suverenov vladala v njej! Že samo ta dva primera zedinjevanja modernih držav dasta dovoljno dokazov, da je bilo sožitje pod enotno streho drugod še mnogo teže doseči, kakor se to zdi v naši mladi zgodovini po vojni. Temeljni princip razvoja narodov Jugoslavije k njihovemu skupnemu napredku pod enotno streho ne sloni tedai to- Po nemškem koraku v Moskvi: Velik odmev v tisku V Nemčiji BERLIN, 23. avg. »Berliner Borsen Zeitung« piše, da ne pomeni nemško-ru-ski sporazum nikak taktični manever. Cilj novih odnošajev je, vzpostaviti stanje ki Je med ebema državama vladalo že stoletja. Dražvnlki obeli narodov slede prirodnira elementom in stvarjajo pametne zaključke Iz tega. »Volkischer Beoba-ohter« je mnenja, da je treba naglasiti, da ni Nemčija stavila Moskvi nikakih zahtev, ki bi bile proti ruskim interesom. Nasprotno od Anglije Nemčija ne zahteva, da nosi Rusija svojo kožo na trg za tuje interese. »Deutsche Allgemeine Zeitung« ugotavlja, da je Rusija v najtežjem mednarodnem trenutku zavzela stališče, ki odgovarja prirodnim zakonom celinske evropske politike. To je problem, ki lahko zedini cilje Nemčije in Italije z onimi Rusije. Essenska »National Zeitung« je mnenja, da je vest k vrnitvi v tradicionalno politiko Nemčije in Rusije zbudila med narodom veliko zadovoljstvo. Berlinski »Hamburger Fremdenblatt« piše, če hočejo zahodne demokracije prevzeti rizi-ko vojne, naj nosijo vso težino svojega sklepa. Razen Poljske ni več nihče, ki jim bo pomagal. Angliji LONDON, 23. avg. Angleški tisk razpravlja v zelo mirnem tonu o mednarodnem položaju in pravi, da ostane kljub novemu manevru Nemčije Anglija zvesto na strani Poljske. Uradni vladni komunike je v tem pogledu dovolj jasen. V osta- lem se listi zedinjujejo na ugotovitev, da je treba počakati rezultatov posvetovanj Ribbentropa v Moskvi. »Times« pravijo, da je v vojni živcev nova taktika Berlina sicer razvnela kri, ni pa prinesla še nič posebnega. Nihče pa ne sme v tem trenutku pozabiti na stališče Nemčije do Poljske. List očita ruski diplomaciji, da je sredi pogajanj v Moskvi zamolčala tajna posvetovanja z Nemčijo. *News Chro-nicle« je prepričan, da se je politična situacija v Evropi čez noč izpremenila, v vprašanju Poljske lahko zdaj pride do važnih dogodkov. Anglija je odločena, da zaščiti Poljsko pred vsako eventual-nostjo.« in Italiji RIM, 23. avg. Stefani. Listi poudarjajo v uvodnih člankih diplomatsko zmago držav osi, ki je razbila francosko-angleško fronto obkroževanja v Vzhodni Evropi. V novem položaju zavisi mir ali vojna od Poljske. Na Poljski je, piše »Messagge-ro«, da se odloči za iskren pristop k pogajanjem z Nemčijo, kar edino more vzpo staviti pravo ravnotežje na tem delu Evrope. »Popolo di Roma je mnenja, da ima v teh resnih časih vsak dolžnost, da za civilizacijo človeštva stori vse v cilju pre-prečenja vojne. Ta dolžnost leži predvsem na Poljski, ki je odgovorna za svoj obstoj in usodo vsega človeštva. Listi opozarjajo na obrambne priprave zahodnih demokracij, ki so jih odredile v trenutku izpremembe mednarodnega položaja. Posvet generalov v Moskvi MOSKVA, 23. avg. V odločilnih krogih izjavljajo, da ni nobenega razloga, zaradi prihoda Ribbentropa prekiniti pogajanja med generalštabn mi častniki demokracij in Rusijo. Včeraj so si častniki ogledali starinske posebnosti Moskve, posvetovanja se bodo v kratkem nadaljevala. Pozivi pod orožje BERLIN, 23. avg. »United Press« javlja, da je bilo snoči v Berlinu in drugod pozvanih mnogo novih rezervistov pod orožje. Več na pozivnikov je prejela pozive zjutraj po poš.i. Podzemna železnica in druga prometna sredstva so polna moš kih s kovčegi. Večina je mizražala mnenje da če se bo v sredo 23. t. m. podp:sal nenapadalni pakt, se bo naslednji dan, v četrtek »primerilo nekaj posebnega«. PARIZ, 23. avg. V pretekli noči je bilo •jozvano veliko število rezervistov pod orožje. Predsednik vlade Daladier je imel sinoči dolgo konferenco z generalom Ga-melinom. BERLIN, 23. avg. Reuter. Francoski veleposlanik Coulondre je pozval Francoze, ki živijo v Nemčiji, da se vrnejo domov. MaSta v pripravljenosti LONDON, 23. avg. Reuter. Za vsak primer je admiraliteta ukazala, da se bodeče žične ov re okrog maltskih utrdb spoje z električnim tokom. Vse pomorske in kopne obrambne sile na Malti so v stalni pripravljenosti. Razočaranost v Tokiu TOKIO, 23. avg. Reuter. V japonskih uradnih krogih je sklenitev rusko-nem-škega pakta zelo neugodno izzvenela. To se vid; že iz pisanja preš olniškega časopisja, ki pravi, da je ta pakt hud udarec protikomunističnemu paktu in pomeni za Japonsko »grenko lekcijo«. TOKIO, 23. avg. Havas. Agenc:ja Do-inej javlja, da je predsednik vlade Hiranuma pozval generala Itagakia na posvet o spremenjeni situaciji v Evropi. Ministra se bosta pomenila ali je nujno, da Japonska naglo menja svojo zunanjo poli.iko v zvezi z nemško-ruskim sporazumom. TOKIO, 23. avg. Reuter. List »Ašahi šimbun« javlja, da je Ribbentrop v ponedeljek sporočil japonskemu poslaniku v Berlinu: »Odločil sem se, da sklenemo z Rusijo nenapadalni pakt. Italija je o tem že obveščena in ker ona odobrava naš korak, se nadejamo, da bo Japonska enako postopala.« Madžari pozvani v Niirnberg BUDIMPEŠTA, 23. avg. Havas. Vlada Nemčije je pozvala madžarskega vojnega in prosvetnega ministra ter ministra za severno, nedavno pripojeno Madžarsko, da se z večj m števiem parlamen arcev udeleži narodnosocialističnega kongresa v Nurnbergu. * BRATISLAVA. 23. avg. Včeraj so velike množice demonstrirale pred poljskim konzulatom in zažgale dve sinagogi. AMSTERDAM, 23. avg. Vlada ni dovolila nobenih vojaških dopus'toy. ARMSTRONG IZGUBIL NASLOV PRVAKA NEW YORK, 23. avg. Havas. Na Yan-kee stadion je bil boksarski match za naslov prvaka sve a v lahki kategoriji. Luam bers je premagal H. Armstronga po točkah. Borza. C u r i h, 23. avg. Devize: Beograd 10, Pariz 11.7275, London 20.7250, New York 442.75, Milan 23.30, Praga 15.05, Sofija 5.40, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.60. Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno in toplo vreme. Toplota se bo še malo dvignila. Včeraj je bila naj-višja toplota 27°, danes najnižja 14.7°, opoldne 25°. liko na zgodovinskih, verskih, jezikovnih ali državnopravnih razlikah, kolikor na volji, da se te, razlike odstranijo. Kar je bilo na poti drugod in je čas tam odpravil, bo rešeno tudi pri nas. Stare,, razkrajajoče sile so izginile, treba je le, da se odgovorni činitelji, ki imajo usodo prebivalstva v rokah, sporazumejo k enotnemu cilju, povesti tri brate in njih zemljo k življenjskemu obstoju, zagotovljenemu s pravičnim merilom enakopravnosti in dolžnosti za vsakogar. In ko bo sleherni naš človek ob Savi, Donavi, Vardarju in na Jadranu prepričan, da uživa iste koristi poštene uprave in vladanja pod svobodnim soncem Jugoslavije, kakor ljudje ob Dravi, Moravi, Zeti, Drini in Vrbasu, tedaj bo zgodovina Jugoslavije od njenega junaškega vstajen > do. krepkega vzpona k močni domovini .'až-nili Slovanov zabeležila mnogo krajšo pot, kot so jo morale prehoditi moderne države Evrope od rojstva do naših dni. -5ne. Mirovna akci{a beigijskefl9 kralja STOCKHOLM, 23. avgusta. tivo belgijskega kralja se boj’ ^ sestala konferenca nevtralnihi drz , pravljala o skupni deklaraciji o n nosti. Na konferenci bo tudi P°“ nosti. in a Konierem-i uu «<»■ želja za miroljubno rešitev sporm šanj. Belgijska vlada je pozvala ^ žen c c konference v Oslu na dana stanek v Bruslju, kjer bo najbrž (, dla odločitev o posredovanju new , v sporu med Nemčijo :n Poljsko. N strani zatrjujejo, da konferenca ^ nikov malih nevtralnih držav se* apel na vest vsega sveta v rarskJ BERN, 23. avgusta. Havas. svic vlada je odločila, da na PoS, nevtralcev v Bruslju ne bo sodelov ■■ 1RA — NEZAKONITA ORGANlZA01^ DUBLIN, 23. avg. Reuter. Irska i* dala nove poostrene odločbe zakona ščiti države, na podlagi katerih je P šena IRA za nezakonito organicazij • ločbe predvidevajo tudi nova >zr. dišča po vzoru nekdanjih vojaških .,j ki jih je De Valera ob proglasitvi nO^U ve ukinil. Ta sodišča bodo sodllijti one, ki bodo obtožni po zakonu o ^ države. Sodišča bodo smela izreka smr.ne kazni. f. čLANO^ ikef RDEČI KRIŽ 40 MILJ 2ENEVA, 23. avg. Havas. Na p ob priliki 751etnice ustanovitve p križa je predsednik odbora RK M3'- | ber izjavil, da ima RK 40 milijonov v udruženjih 42 narodov. POLET NA NOVI ZELAND. SAN FRANCISCO, 23. avgusta. fornian Clipper«, novo veletetalo, osebami odletelo proti Novemu ^ ^ um« ■mangan'mihini iib mmvm Domaii zaolskl Strokovnjak o spora*«1*’11 Ar P* Profesor beograjske univerze, “ ej, hajlo Ilič, je napisal v »Napred« c ^ kjer pravi med drugim: »Moralno ^ stvo države se bo stvorilo satllClj|j dt' kadar se bodo s sporazumom reLpr^ žavnopravni problemi in bomo lah* V šli na politična in socialna vpraša \ že davno čakajo, da pridejo na vr J)o' tem pogledu je srečna okolnost, da■ $ silec hrvatskega gibanja in orga hrvatskega odpora proti nazad^ p poizkusom, kmetska stranka. K° tv rešeno vprašanje ureditve drža'2' $ prav začasno, bo morala Hrvats. vl. Ijačka stranka, ki je na ta način 1 la Hrvatom dostojno življenje v . rf' skupnosti, vso svojo skrb posveti J-tu. Raven hrvatskega kmeta je tre. g tr turno in politično dvigniti,’ da ta on postane človek.« Nameščenci in Borza ^ ■ Zasebni nameščenci so latu *■ v Borze dela v Sloveniji 1,900.000 $ tega so prispevali člani bolniške TBPD 1,290.000 din, člani zag«Jf 0' Merkurja 130.000 din, nameščen ^ ijj Ljubljanskega okrožnega urada 4 ' vsk’ nameščenci, zavarovani pri "x. jo skladnicah 100.000 din. Od % nes so vplačali slovenski namesC ^ 10 milijonov din. Nameščenci jp jim Borze dela niti od daleč n ^ ^ tega, kar zanje prispevajo. Zah'e'^ $ ^ posebne nameščenske borze “e naj upravljajo zastopniki 1,aI1?rt, s#'flr dajatve pa naj bodo v korist m’ p* in ne po večini ročnim ?e'aVCnaj' s® doslej. V nasprotnem primeru ]a p meščenske dajatve za Borze neso na zboljšanje 'bolniškega ‘ 0nj?bilotn iz Rogaške Slatine ^tubil b . ■3 nekem ovinku je šofer Prisotnost duha. Avtomobil jo prekucnilo in ga dvakrat vrglo s silo čez cesto. Pri silnem sunku si je okr. načelnik dr. Kartin zlomil obe nogi pod kolenom. Gospoda načelnika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Drugim sopotnikom se ni nič zgodilo. NAŠI ROJAKI IZ FRANCIJE NA OBISKU Včeraj je prispelo v Ljubljano 200 slovenskih rudarjev iz Francije. Prišli so na tritedenski odmor v lepo Slovenijo, kjer se bodo odpočili od napornega dela v francoskih rudnikih. Na kolodvoru so bili naši izseljenci nadvse prisrčno sprejeti. V spremstvu svojih sorodnikov in znancev so se nato razkropili na vse strani. V drugo domovino se bodo vrnili U. sept. KONGRES PROIZVODNIKOV IN TRGOVCEV S SADJEM Te dni je bil v Valjevu kongres producentov in trgovcev s sadjem, na katerem je bil tudi finančni minister poleg drugih gospodarskih predstavnikov. Finančni mi nister je Izjavil, da bodo potrebne količine sladkorja za proizvodnjo marmelade in drugih sadnih izdelkov oproščene državne trošarine. Cemena za gradnjo skla- dišč za slive in ostalo sadje bo tudi oproščen državne trošarine. Ukinjen bo tudi skupni davek nu poslovni promet za slive, ki se izvažajo po Prizadu. Za trgovino s suhimi slicami se bodo lahko uporabljali interni dinarji. Država bo preuredila ozkotirno progo Beograd-Valjevo v nor-malnotimo, kar bo omogočilo boljše zveze za izvoz sadja. NA MEJI USTRELJEN Sinoči so v Slatinskem dolu pri Svečini odjeknili streli graničarjev. Smrtno ranjen je obležal 41 letni delavec Ivan Majhenič iz Peker. Imenovani je hotel skrivaj prekoračiti mejo. Zapazili so ga naši graničarji in zahtevali, da se ustavi. Majhenič se ni ustrašil niti štirih strašilnih strelov. Nadaijni streli so mu prinesli smrt. o. V Slovcnjgradcu bo vojaška oblast zgradila več vojaških objektov. Dela' so že razpisana in bo prva ponudbena licitacija 7. septembra ob 11. uri v Slovenjgradcu, Gradbeni stroški bodo znašali 3.6 milijonov dinarjev. Predpisana je kavcija 179,000 din. o. Ogenj v črešnjevcih. Po nekem zborovanju so neznani storilci podtaknili ogenj v seneni kopi posestnice Frančiške Kemplove v črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Posestnica je občutno oškodovana, v nevarnosti pa je bilo tudi gospodarsko poslopje. o. Včerajšnji pogreb gimnazijskega ravnatelja v p. g. Jakoba Zupančiča v Ljubljani je pokazal veliko priljubljenost odličnega pedagoga. Pokojnik je do svoje upokojitve služboval v Mariboru. o. Krava je povrgla dve teleti pri posestnici Amaliji Ribičevi v Latkovi vasi pri št, Pavlu pri Preboldu. Obe živali sta zdravi in normalno razviti. n. Stirl smrtne obsodbe v šabcu. V šabcu je krvnik Hart izvršil smrtno obsodbo nad štirimi razbojniki, in sicer Petrom Blaževičem Petrakom, Borislavom Nikoličem, Stanislavom Vojičičem-Banom in Miloradom Rajičem. Plul p. V nedeljo, 27. t. m., bo na Ptuj sip gori velika mladinska priredite Slovenskih fantovskih odsekov in de kliških krožkov s Ptujskega polia ii Haloz. p. Posledice suš«. Dočim sc je bc ruza po obilnem deževju preteklih dr že precej popravila, je sočivje, slast fižol, po dolgotrajni suši popolnom uničeno. Ker predstavlja fižol pole koruze in krompirja za revno prebij valstvo Ptujskega polja glavni konto gent hrane, se veliki del prebfcatetv s skrbjo ozira v bodočnost. n. 600 mizarskih pomočnikov v Zagreb stavka. Borijo se za izboljšanje položaja. Dc sedanja pogajanja so bila brezuspešna, n. V prazno bencinsko cisterno je padel i se zadušil od plinov na postaji v Banjalul 38-letm delavec Suljo Bubalo. V cisterno j zašel zaradi pijanosti. — Kadar koH mu izrazim željo, da trt rada imela krznen plašč, se pritožuje vre-menoslovčeva žena, vselej mi napove prihod vročinskega vala... Maribor Narodno-obrambno delo ob severni meji Naša slovenska javnost se je letos prvič po dvajsetih letih državne samostojnosti odločno strnila k narodno-obrambnemu delu. Mednarodne razmere so dale spodbudo, da se je narod zavedel položaja in okrepil svoje sile. Naša akademska in srednješolska mladina je prva pokazala korenitost narodno-samozavednega značaja in krenila na našo mejo v Gradišče in Apačko kotlino, da ureže brazde na površini neobdelanega polja in vseje prvo seme, ki bo vsklilo v mladostno rast prebujenja. »Večernik« je že večkrat poročal o taborjenju mariborskih srednješolcev na Gradišču, ki je zelo zadovoljivo uspelo v priznanje obmejnega ljudstva, ki je bilo deležno pomoči in spodbude mladih rodoljubov. Ljubljanski akademiki in akade-mičarke pa so ob času počitnic taborili v Apački kotlini. V prijetni idilični obmejni vasi v Stogovcih so se nastanili za tri tedne na tamošnji ljudski šoli in okoliško ljudstvo z vso požrtvovalnostjo poučevali v vseh koristnih stvareh. Prirejali so predavanja o socialnih, gospodarskih, kulturnih in narodnostnih problemih naše vasi, prikazovali zanimive filme, pomagali pri kmetskem delu ter spoznavali vse strani kmetskega življenja in dajali razne praktične nasvete in spodbude, nadalje so ljudstvo pridobivali za slovensko knjigo itd. Priznanja vreden je bil nastop akademikov s spodbujanjem obmejnega prebivalstva v poučnem oziru. Pa tudi veselja ni manjkalo, v večernem času so se akademiki shajali na vasi z domačimi fanti in prepevali rodne slovenske pesmi. S tem uspelim taborjenjem, katerega čas je vse prehitro potekel, so si mladi rodoljubi ustvarili zaupanje in ljubezen obmejnega ljudstva, ki je spoznalo njih globoko socialno čuteče srce, nesebičnost in marljivost pri delu za zboljšanje teženj teh zapostavljenih krajev in ljudi. To taborjenje, ki je položilo temelje medsebojne povezanosti mesta do podeželja, med katerima je zijal tako dolgo velik prepad, je pokazalo uspehe razumevanja skupnih teženj. Želeti je, da se slična taborjenja nadaljujejo v pospešenem obsegu. K temu bi bilo treba pritegniti razne gospodarske strokovnjake, n. pr. inženirje, ki bi dajali obmejnemu prebivalstvu, ki se nahaja v slabih gospodarskih prilikah, strokovno spodbudo in praktične nasvete za načrtno zadružno gospodarstvo, nadalje profesorje, znanstvenike in sploh javne delavce, ki bi skupno dognali dejanski stan položaja obmejne vasi in se lotili sistematičnega načrtnega narodnoobrambnega dela temelječega na gospodarski in socialni podlagi. K temu so v prvi vrsti poklicana naša narodno obrambna društva »Ciril-Metodova družba«, »Branibor«, »Slovenska straža« itd., da izdelajo potrebne načrte taborjenja, kjer kaže največja potreba, posamezne skupine taborjanov razporede in jim nudijo pri tem važnem poslanstvu vsestransko pomoč, da bo delo doseglo res zaželeni uspeh. Vsekakor pa je potrebna v ta propagandni namen tudi podpora od strani države, na podlagi te bi bil dosežen zaželeni uspeh. Še več kot ta podpora pa je to, kar tolikokrat poudarjamo in vroče želimo, izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer, brez katerega bi bilo vse taborjenje in spodbujanje za dobro narodno stvar brezuspešno. Že razmere časa nas opominjajo, da v tem pogledu posvetimo več pozornosti naši severni meji. - —Ih. * Vpisovanje v enoletno državno P znano trgovsko učilišče »Christofov U zavod« — s pravico javnosti, — 7“° na, Domobranska cesta 15 se vrši dne dopoldne in popoldne. Šolska izvestja novi ilustrirani prospekti hrezP^n.°eg razpolago pismeno ali osebno. N*1 . in najmodernejši zavod te vrste v dr Novo šolsko poslopje! Edinstvena str J pisnica s 50 pisalnimi in računskimi s Zavod je potrjen od ministrstva, s P vico javnosti (veljavnost izpričeval, r binske doklade, železniške karte). na zmerna. Zahtevajte prospekt. * V Beograd na velike mednaroo® avtomobilske dirke od.2. do 5.^ sepk bra za le din 145.—. Informacije m p jave pri Putniku Maribor. Dva krasna izleta Putnika: nedelj*! od Dela v mariborskem muzeju V gradu delavci pridno preurejujejo prostore za muzej. Sedaj so pri najvažnejšem opravilu, pri restavraciji grajskega stopnišča in viteške dvorane. Le umetniki morejo presoditi vrednost skulptur na stopnišču in fresk v dvorani. Renovi-ranje stopnišča je bilo poverjeno domačemu kiparju g. Ivanu Sojču, ki prav umetniško dovršuje svoje delo. Stopnišče bo eno najlepših ,v naši državi. Dela bodo kmalu končana. Te dni je pričel z restavracijo viteške dvorane v gradu prof. Matej Sternen. Priznani restavrater bo popravil znamenite grajske freske. Ko bodo tudi ta dela končana, bo imel Maribor najreprezentativnejši muzej v Jugoslaviji. 27. avg. Logarska dolina din lzo. • , 6. do 8. sept.: Trst, vožnja in 250.—. Prijavite se takoj pri Putniku J*1 ribor. $> Nočna lekarniška služba (od 19-vključno 25. t. m.) Lekarna pri Sv. tonu, Frankopanova ul. 18, tel. 27 ' lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksafl® va l tel. 21-79. _______________________ 'M Kino * Esplanade kino. Do vključno P6*. »Potepuhi«. Paul Horbiger, L. EngB5m Erika Druzovič. . * rrmjcifj kino. Sredo zadnji dan v maju. Četrtek in petek velefilm ’ • nale« s Hans Moserjem v glavni V predpripravi: Podmornica D-l film o podmornicah in junakih, ki seb^ pod vodo. *Union kino. »Druga mati«, film v škem jeziku prekrasne vsebine po 1 imenskem romanu. Žalostna izpoved Roga nove ljubice Včeraj so studenški orožniki zasliševali Roganovo ljubico Pavlo Vezovnikovo. Ta je izpovedala, da sta se z razbojnikom Roganom 14. t. m. odpeljala z avtobusom do Slivnice. Tam sta se razšla. Vezovni-kova je peš odšla v Grobelno, kjer je obiskala neke sorodnike in se nato s tovornim avtomobilom pripeljala nazaj v Maribor, kjer je bila aretirana. Vezovni- kova pravi, da se je med potjo preživljala s prostitucijo. Na to jo je navadil njen priležnik Jazbinšek iz Studencev, ki jo je po njeni izjavi dnevno pošiljal v Bet-navski gozd. Denar je morala izročiti njemu. Vezovnikova potrjuje, da so ji bile znane tatvine razbojniške tolpe, vendar pa pri teh ni sodelovala. Razbojnikovo ljubico bodo še ponovno zaslišali. JERNEJEVA NEDELJA PRI. SV. JERNEJU NA KOZJAKU. V nedeljo, 27. t. m., imajo Jernejčani na Kozjaku svojo lepo nedeljo, ko se zbere obmejno ljudstvo od tostran in od onstran k svojemu patronu, pa nas prosijo in vabijo, naj bi jih Mariborčani posetili za njihov praznik. Z vlakom se peljete do Vuzenice-Muta, potem pa čez Muto, Sv. Primož k Sv. Jerneju. Izletniki, planinci, obiščite obmejne Jemej-čane! KOBANCI S SVOJO PESMIJO PO SLOVENSKIH GORICAH Kamniško pevsko društvo Kobanci je napravilo preteklo nedeljo pod vodstvom svojega pevovodja g. Laha in v družbi številnih prijateljev izlet v Gor .Radgono in po Slov. goricah. Kobanci so peli v Gornji Rodgoni pri sv. maši, ob 9. uri pa so priredili koncert v prostorih tamkajšnje posojilnice. Po koncertu so pevci obiskali grob padlih radgonskih žrtev ter zapeli »Cj dobe rob«. Pevci so se morali DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 21. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: DIN 2004100.— 73296 DIN 60.000.— 14930 DIN 24.000.— 38826 66409 DIN 20.000.— 17686 40587 DIN 16.000.— 2697 3830 18439 59017 DIN 124)00.— 2535 23194 64939 89748 93464 DIN 10.000.— 17821 27297 30756 58768 60345 88885 DIN 8.000.— 78 4268 4841 13142 14762 19166 25313 49430 75863 91152 96701 DIN 6.000.— 1748 10098 12946 24154 36757 56314 61863 64646 67291 68470 70054 74272 88564 94218 DIN 5.000.— 497 6856 14892 21697 27744 46953 47901 49018 56187 60763 63541 67228 68610 69374 70283 74363 81858 81953 94948 97567 DIN 4.000.— 4630 6717 20408 20599 22186 23264 26578 30650 34175 37183 37980 42907 43307 45891 46907 47031 47578 48777 50519 50849 52784 55120 57567 58891 61219 67439 67550 68150 71033 72863 4574 79374 82702 84691 88843 88988 94396 94530 95561 96903 Srečka št. 86.834 je zadela din 100.000.— Srečka št. 83.519 je zadela din 60.000,— Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25, ustaviti tudi na poti skozi zdravilišče Radenci ter zapeti nekaj pesmi. Obmejno prebivalstvo jih je povsod najlepše sprejelo ter bilo-prijetno vzradoščeno nad ljudsko pesmijo. PROSLAVA 20-LETN1CE SPD MARIBOR. V nedeljo, 10. septembra, proslavi mariborska podružnica Slov. planinskega društva 20-letnico svojega obstoja in dela. Vršijo se že obsežne predpriprave, da bo ta velika planinska prireditev zbrala pri Mariborski koči od blizu in daleč vesele planince in naše prijatelje. Lep program, ki ga bomo še objavili, prične že na predvečer v soboto, 9. IX. in traja nepretrgoma do nedelje, 10. sept. zvečer. Druga društva prosimo, da upoštevajo ta jubilej. m Poročila sta se Dimitrije Roganovič, prometni uradnik v Ormožu, in gdč. Darinka Grivec iz znane napredne ormoškd družine. m Šolska vest. Upraviteljskih poslov na ljudski šoli pri Sv. Petru pri Mariboru je razrešen šolski upravitelj Vladimir Korbar. Na njegovo mesto pride Anton Korban. m. Uprava mariborskega pododbora udruženja rez. ofic. i rat. vabi svoje člane, da se udeleže izleta v Beograd, na Oplenca in Avalo v dneh od 5. do 8. septembra t. 1. Udeležba v svečani uniformi za stroj. Vožnja in prenočišče za člane Udruženja brezplačno. Uprava mariborskega pododbora sprejema prijave članov nepreklicno do 31. avgusta t. 1. — V prijavah je treba navesti točen naslov. m. V nedeljo niso na nekem gostilniškem vrtu v Radvanju prepevali v tujem jeziku člani delavskega kulturnega društva, kakor zatrjuje predsednik, marveč drugi gostje. m. Na kozmetični šoli na Dunaju je diplomirala znana mariborska Športnica gospa Mena Vezjakova. m. Predstojnik mestne policije g. Stanko Kos je nastopil redni dopust. V njegovi odsotnosti ga zastopa policijski svetnik g. Pe-stevšek. m. Za 200 din breskev so neznani storilci ukradli Henriki Cotičevi iz Stritarjeve ul. 31. m. Na drž. II. deški meščanski šoli (mag-dalenski) bodo popravni izpiti 30. in 31. avgusta, redno vpisovanje pa 1., 2. in 4. septembra od 8. do 12. ure. V tukajšnjo šolo se vpisujejo učenci iz magdalenskega okraja in okraja Maribor, desni breg, izvzemsi učence, ki se vozijo v šolo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti: izpričevalo, davčno potrdi- lo, novinci krstni list, izvenmariborski ucenci pa še potrdilo občine; da stanujejo njih starsi oziroma redniki na njenem področju. Upra-viteljstvo opozarja starše, da si pravočasno oskrbe davčna potrdila, ker brez njih ne bo nihče vpisan. - m. Na državni učiteljski šoli v Mariboru se začno sprejemni izpiti za 1. letnik v ponedeljek, 28. avgusta, popravni izpiti za letnike v petek, 1. septembra, ob 8. uri. Vpisovanje v letnike in vadnico je v ponedeljek, 4. septembra dopoldne. m. Na realni gimnaziji v Mariboru se prično popravni izpiti 25., nižji tečajni in pismeni višji tečajni izpiti 28., ustni višji pa 28. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v I. razred bo 5. septembra od 8. do 10. ure. * Zlato po zvišani ceni kupuje J. Janko, urar - draguljar Maribor, Jurčičeva ul. 8. Radio Četrtek, 24. avgusta jp fonični koncert; 22-15 Ura plesne RO. - Zagreb: 17-15 Koncert radio teta. — Beograd: 19.05 Ciganski orjoe Ljubljana: 12. Eksotične glasbene „q-(plošče); 13.20 Opoldanski koncert ;e 19.30 Deset minut zabave; 19.40 Preda ^ ministrstva za telesno vzgojo naroda^. ^ Plošče; 20.10 Slovenščina za Slovence; ».j,,. Klavirski koncert; 21-15 Reproducirani^^ i°. Beograd: 19.05 Ciganski c 21.15 Narodne pesmi ob spremljave ^ buraškega orkestra. — Sofija: U-4? ua; poldanski koncert; 18.15 Ljudska 19.15 Simfonični koncert. — • Lyon: č- Griegovo muzikalno delo „Peer Gyni ■ t, London Regional: 20. Simfonični ko* rt — Bruxelles II.: 21. Simfonični k°*Lsl£i s petjem. — Radio Parts: 20.30 Kla ■ ^ koncert Cortota. — Bratislava: 21- 2). nični koncert; 22-15 Koncert. — Mil®*' Simfonični koncert — Budapest **• rt Ciganski orkester .— Praga: 23. K°D češke glasbe. Avtomobilska zveza Ptuj - Slov. gori** Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani je otvorila začetkom leta 1937 poštno potniški avtomobilski promet na progi Ptuj—Haloze. Letos 1. septembra pa ga bo razširila tudi na progo Ptuj—-Slovenske norice: s tem dnevom bo uvedla ____________ . .... gor. Slov. gor.—Juršinci (Sv. Lovrenc v Slov. gor.)—Ptuj. * Poštni avtobus bo obratoval dnevno dvakrat. Pri prvi vožnji bo odhajal iz Ptuja ob 6. uri m se vračal v Ptuj ob 7.35 uri; pri drugi vožnji bo odhajal iz Ptuja ob 13.30 uri in se vračal v Ptuj ob 15.05. uri Da pa bo vsemu prebivalstvu ob progi omogočeno priti po najkrajši poti v Ptuj in se vrniti po najkrajši poti, se bo spreminjala smer voženj vsaki drugi dan (ka-Kor je to pri avtomobilskem prometu v Haloze). Ob lihih dneh (1, 3, 5 itd.) bo obratoval poštni avtobus pri vožnji v smeri Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk—Sv. Andraž—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Sv. Andraž—Sv. Bolfenk Sv. Urban—Ptuj. Ob sodih dneh (2, 4, 6 itd.) bo obratoval pri prvi vožnji y smeri Ptuj—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Sv. Andraž Sv. Bolfenk-Sv. Urhan-Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk-Sv. Andraž-Juršinci (Sv. Lovrenc)—Ptuj. . Na novi avtobusni progi so tele stalne 111 pogojne postaje: Ptuj-pošta, Ptuj-FIor-janski trg, Ptuj-Zupančič, Ptuj-kolodvor, Nova vas-Bračič, Gernci-šteger, Janežovci, Sv. Urban-križišče, Dolič, Svetinci-Desinci, Ločič, Sv. Bolfenk v SL g- trnovska vas, Dr-beLinči, Sv. Andraž v Sl. g., Vitomarci, IlvaleUnci, Gerlinci, Gradišak, Gabemik, Juršinci (Sv. Lovrenc v Slov. gor.), Mostje-križ, Pacinje - Tobias, Podvinci - Korenjak, Rogoznica-križ, Ptuj-kolodvor, Pluj-Zupan-čič, Ptuj-Florjanski trg, Ptuj-pošta. Zveze k vlakom in od vlakov so ugodne, podrobni vozni red pa bo razposlala poštna uprava. Voznina je določena s 70 para od kilometra. Na progi so 4 vmesne pošte, ki bodo prejemale in out'iT.(jt£ poštno tvarino dnevno dvakrat, ko so jo pri sedanjih vožnjah s Ul-vprego prejemale šele v poznih ™ danskih urah. .. ^ Prebivalstvo tega dela Slovenskih A s je zelo pogrešalo avtomobilsko rt pr Ptujem, kjer je najbližnja železniss -{ja staja. Prepričani smo, qa si j® V{e$e' uprava začrtala pot k nadaljnjemugtb0 vanju velikega problema, zboljšati zveze po podeželju z uvedbo poštneg a s° mobilskega prometa povsod tam, N ^t, za to dani predpogoji, predvsem Ejnjep’ kjer ni železnice in kjer so kraji še do danes brej rednih Pr° sredstev. . Ta problem bo treba rešiti J® "-i f? izvajati takoj že povsod tam, kjer to nobenih pravih ovir, kakor j®.,, pri razširjenju . poštnega avtomob p’ prometa Ptuj—Haloze na gornji Ioz, to je na progo Ptuj—Jurovc^-jav,I® nik—Nova cerkev—Sv. Trojica v in kakor je slučaj pri razširjenju PU, avtomobilskega prometa Ptuj — »vu, f rice tudi na obdravski del Slovens *• ric, to je na progo Ptuj—Vurb® jaji Barbara pri Mariboru; v obeh a §ofe* sta na razpolago premalo zaposlen a[nN ja in avtobusa, kritje za gorivo I jj0dk> tizacijo pa je pajti v od potnikov in ukiirjenih -. vzdrževanje poštne zveze s konjs izdat^i-C' go. glii* Razširjenje poštne avtomobil®’®ajevrt bc, pri čemer je upoštevati raz> ^ sc razmere, je v korist splošno resnično in pravo zboljšanje P aroa3 a. potniškega prometa. V mteresu ira v gospodarstva je, da se avlo®10 ni,? teka poštna zveza, pri kateri , tudi j, da bi pošlnu uprava doplača poVHttfi daj, ko je že udomačena ^ po^ a Mnenja smo, da mora smah^sg., uprava uvajanje poštnega * aA$- prometa za najvažnejšo paloS vsai»£> Kako neizmerne važnosti je? aVtoih°p vo velik discipliniran poštni park, pa je itak jasno. .—y .M.a rffr p r.u 'dne 23. VIII. 1939. Kultura »V e Č e r n f 6« Stran S, 20 let slovenske medicinske fakultete »Kulturno je medicinska fakultete- ža nas neogibno potrebna. Pa ne samo kulturno, .marveč tudi Pr .SOG'a'no-<< Dr. Mirko Černič. »7h ®ec*avhim je izšel' dvojni zvezek u rn>^a vestnika«, ki prinaša na Šain mestu več Člankov; ki se nana- sfe f 'if 1us^novitev slovenske medicin-števia- prec^ “*■*• Kot ta^šna ima vseskozi zanimiv kulturno-histo-cen Poudarek. redniki povedo na uvodnem mestu, da 5troJ^ki zdravniki po propadu av-Diairv grs monarhije zavedli, da spreje-. za kravje svojega naroda vso od-krat rtlos^ Ker je bila Slovenija do ta-dišč ■ v*sna le od tujih zdravstvenih sre-Ve,’S(> Se slovenski zdravniki dobro za-Dost r "a_more samo lastna visoka *šola iieni 5ufa.vsega zdravstvenega strem-tllr1;a: težnja po medicinski fakulteti je sanH S’ 'et 1)0 tem> ko kra^ Alek-Ufili^f P°dpisal.zakon o ustanovitvi vse-tieli Ca VnV^u^an‘ s^-i ko prej žina in ute tavli aj Sec uv°dnega članka nato ugo-(ja-g ®a je bila pot, ki smo jo hodili do 2e 5 zaradi popolne slovenske univerze Cjj Set*a> in da je potrebno, da se institu-v P^redi tako, da bo mogla črpati iz stve krogov slovenskih zdrav- Kani- delavc^v, ali pa se naj forum or-v k,/ra v. obliki zdravniške akademije, kai- .'Lero ki vstopile vse strokovne moči, r Ah pr,—— r,. j *----------------------- vkate * jih „ i. rski primarij dr. Mirko Černič, ka- imoremo. Po uvodu poroča ma- ko i2reVi-Se' $l°venski zdravniki pred 20. leti ljw ^za . medicinsko fakulteto v Ljub-Do * ,Y debato o ustanovitvi so takrat M. t -r* ^raisher, dr. M. Ambrožič, dr. M £.ert*ič, dr. Al. Zalokar in pozneje dr. m.' ereani z unitaristično-jugosloven- ^ru§tSOvor0rn na,seji Slov. zdravniškega kjer razvija misli, da je glavni na v “fžavnosti (jugoslovanske) ir. glav-stveif.z. na,roda enotni književni in znan-!a e ^ez^k. in kjer zahteva,- da bi .. vze-^iv a jezikovna podlaga za vse naše v je%ze’ vse to, kar se je izkazalo vsaj He^^vnem oziru po -dvajsetih letih za if0r°čila dr. K ra i glj e r j a, ki ga jc da j ?.ray- fako pred 20. leti. /pa zvemo, Lju^. ^.a prav ranoeelhiška šola v stari ^ tista, ki je rodila v revolucij-*a v lu *^8. ideio novega slovenške-ie Učilišča. Zahteva po njej je. pozne-^a2l°Va oživela v dobi taborov, ko'je dr. v Viž^ Postavil na sedmem taboru VseučTs“i^ * • 'eta za-^ev0 P0 potoetn ra rJ ^u- v nadaljnjih izvajanjih se opise^ j?rent na resolucijo kulturnega odlet^ , ,arOdnega sveta iz novembra 1918. BosriJer se obljublja, da bo nova država „?-%Vala z • vsemi 'razpoložljivimi Vseh-* j, razv°j prosvetnega življenja ije r°dov na podlagi kulturne avto-_ ’ 5>Jezikovna kultura ni popolna, in ne sega v zadnje izrastke znanosti, do zadnjih mej človeške vede.. Gledati moramo na stvar s stališča šir.okih ljudskih množic in ne s stališča, naše. polovičarske inteligence. Če nisi v-svojem jeziku predelal in prebavil panoge vede, o kateri hočeš poučiti ljudstvo,-., se ti;, ne posreči, da mu jo podaš v poljudni, razumljivi in dovolj sugestivni obilici Takojšnje dekre-tiranje enotnega jezika bi bilo -s kulturnega in praktičnega stališča celo škodljivo, kar bi napredek ljudskih množic za dolgo dobo naravnost - izpodrezalo.« — Obenem je dr. Krigher -poudaril, da bi si morali takratni 'krogi- vseučilišče sami dekretirati. Sledi dr. Če.rni-če,v članek o medicinski fakulteti v Ljubljani,-kjer postavlja mariborski primarij -zahtevo, da postane mariborska bolnišnica enakovredna ljubljanski. Edino -urejene in izpopolnjene bolnišnice zamorejo dati- tudi dober zdravniški naraščaj. »Nič se še ni preokrenilo o zadevi preosnove deželne.bolnišnice v Ljubljani, nič v zadevi bolnišnic na slov. Štajerskem, od katerih moramo mariborsko staviti v isto vrsto z ljubljansko, kajti. Dravska dolina, katere središče je Maribor, ne bo nikdar po večini gravitirala v Ljubljano, ker njena geografska lega tega ne dopušča. Preostaja nam torej dvoje: da ostane vse pri 'starem, to je da Dravska dolina slej ko prej-teži proti Grad cu, ali pa, da okrenemo-tok od Gradca preč ter ga osredotočimo v Mariboru, to je pa mogoče le tedaj, če mariborsko bolnišnico dvignemo na višino, da jo opremimo z vsem potrebnim in pošljemo tja svoje najrazboritejše zdravnike, da bo mogla tvoriti protiutež Gradcu.« Besede, ki bi jih lahko danes znova podčrtali! — članke o medicinski fakulteti zaključuje znova dr. Černičev članek o naši zdravstveni kulturi, kjer ugotavlja pisec, da ni slovenska medicinska, fakulteta v prvih dvajsetih letih svojega postanka naše zdravstvene kulture niti usmerjala niti prekvašala. -rč. k. Ivan A. Bunin je izdal drugi del svojega znanega romana »Življenje Arse-njeva«, ki mu je prinesel 1934 Nobelovo literarno nagrado. Novo 4elo nosi v naslovu žensko ime »Lika«. k; Sto tisoč dinarjev za milijon dinarjev. Naši skladatelji so bili vedno žrtve pomanjkanja. Danes so sicer organizirani, vendar pa se kljub njihovi organizaciji dogajajo še vedno krivice, katerih tudi organizacija ne'more odstraniti. Lansko leto je izplačala organizacija od dobljenega denarja 800.000 din domačim skladateljem, 1,000.000 din pa je odposlala v tujino — od koder ni'prišlo za-naše skladatelje niti 100.000.din. Zakaj smo potlej pristopili k mednarodni avtorski konvenciji? Soort Prvenstvene termini II. razreda in juniorjev Mariborski Okrožni odbor LNP-a je na svoji zadnji seji izžrebal pare in termine II. razreda in juniorjev za novo prvenstveno leto. Žreb za II. razred je odločil tako: * 10. sept.: Drava—Lendava in Slavija— Ptuj. 24. sept.: Slavija—Drava :in Ptuj—Lendava. 1. okt.: Drava—Ptuj in Lendava—Slavija. Juniorsko prvenstvo se bo odigralo v sledečem redu: 27. avg.: Rapid—Slavija, 3. sept. Železničar—Maribor, 10. sept. Rapid—železni- čar, 21. sept. Slavija—Maribor, 1. okt. Slavija—Železničar, 8. okt. Maribor—Rapid. V spomladanskem delu prvenstva bodo imeli drugo imenovani klubi pravico, izbire igrišča. Začetek spomladanskega tekmovanja bo še naknadno določen. Prvenstvo rezervnih moštev se bo v smislu starega sporazuma med mariborskimi klubi odigravalo tako, da bo prvenstvena tekma rezerv vedno kot predigra k tekmi prvih moštev istih klubov. SK Slavija v prvenstvu rezervnih moštev ne bo sodeloval. Mariborski plavalni klub v Murski Soboti Na povabilo SK Mure, ki je organiziral plavalni odsek, bo gostovala ekipa MPK 27. t. m. v Murski Soboti ter izvedla v krasnem kopališču domačega kluba medklubski dvoboj v raznih točkah plavanja in vvaterpola. MPK je v začetku letošnje sezone že enkrat priredil propagandne tekme v Murski Soboti v.okviru Prekmurskega tedna, katerim je sledila ustanovitev plavalnega odseka SK Mure. Ponoven poziv je dokaz, da je MPK svojo nalogo, propagirati lepi plavalni šport, uspešno opravil. Zanimiva prireditev bo sigurno privabila veliko število občinstva Murske Sobote, ki kaže izredno zanimanje za športno delo domačega kluba. MPK pa bo sigurno ponovno častno zastopal barve Maribora. Dirkališčno prvenstvo Maribora Mariborska kolesarska podzveza in SK Železničar bosta priredila 3. septembra ob 14.30 na stadionu medklubske kolesarske dirkališčne dirke s sledečim sporedom: 1. Juniorska skupina, 15 krogov. 2. Glavna dirka za dirkališčno prvenstvo Maribora, 25 krogov. 3. Dirka seniorjev od 35. leta naprej, 7 krogov. 4. Dirka ciljev, 25 krogov. Vsakih 5 krogov cilj, zadnji cilj šteje dvojno. 5. Tolažilna dirka, 10 krogov. Prvo, tretjo in četrto dirko bo priredil SK Železničar, ostali dve pa MKP. Pravico starta imajo vozači, pravilno verificirani pri KSKJ in z veljavno licenco za 1. 1939. Prijave s prijavnino din 10 — za dirkača je treba dostaviti najkasneje do 2. sepl. na naslov Jenko Jože, Maribor;, stadion SK2, Tržaška cesta. Za kasnejše prijave velja dvojna prijavnina. Trening na dirkališču je dovoljen od dneva prijave ,loda ne prej kol teden dni pred dirko. Vsa podrobnejša pojasnila daje vodstvo dirke. MEDNARODNE AVTOMOBILSKE DIRKE V BEOGRADU Naša prestolnica bo letos prizorišče velikih mednarodnih avtomobilskih dirk, ki jih bosta priredila 3. septembra Avtoriio-bilski klub kraljevine Jugoslavije in „Po-Iitika“. Za dirke vlada po vsem svetu veliko zanimanje, zlasti ker so odpadle tradicionalne dirke v Monte Carlu. „Putnik ; pripravlja k tej prireditvi poseben vlak. Da ga bo mogoče organizirati, se je treba pravočasno prijaviti. Dovoljena je znižana voznina. s ISSK Maribor. Drevi ob 19.30 važen sestanek vseh smučarjev v gostilni Kirbiš. Šahovski kongres na Norveškem Letošnji kongres norveške šahovske zveze, ki je bil v Oslu, je bil združen z dobro zasedenim turnirjem, ki so se ga udeležili najmočnejši mojstri švedske, Finske in Norveške. Turnir jc bil v znamenju dramatičnega dvoboja med Svodoma Stahlbergom in Lundinom. Stahl-berg je sicer že kar v 1. kolu porazil Lun-dina, ki je bil njegov edini resni konkurent, toda po zadnjem kolu sta sc oba konkurenta znašla vrh tabele z enakim številom- točk. Končni izid turnirja: G. Stahlberg hi E. Lundin (Švedska) 8 in pol, O’ Kaila (Finska) 8, K. Ojanen (Finska) 7 in pol, N. Bergkvist, B. Ekenberg in O. Karlin (Švedska) 5 in pol, A. Gulbrandsen in Storm-Herseth (Norveška) 4, H. G. Han-šen, G. Solberg (Norveška) 3 in pol in Th. Oesteraas (Norveška) 2 točki. S turnirja objavljamo srečanje obeh favoritov, v katerem je Stahlberg z daleko-sežno žrtvijo figure v poučni končnici nadvladal svojega tekmeca Lundina. 137. INDIJSKA OBRAMBA Beli: Stahlberg Crni: Lundin 1. d4, S!6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Db3, c5 5. dxe5, Se6 6. SI3, Se4 7. Ld2, Sxd2 8. Sxd2, Da5 (ta varianta indijske obram- be ni najboljša, črni ima sicer nekaj Vzgledov aa napad, vendar pa bi bilo 1'5 boljše ko poteza z damo) 9. e3, Dxc3 (k remiju bi vodilo 9... Lxc3 10. Dxc3, Dxc3 11. bxc3, toda kdo bi tako zgodaj mislil na remis) 10. Sde4, Da5 11. 0-0-0, fo (boljše 0-0, saj polja d6 belemu ni mogoče izU-gati) 12. Sd6 [ , Ke7 13. Sd5 r (nepričakovana žrtev figure, ki pa je preračunana za ,,kasneje"'). exd5 14. Sfa-f, Kd8 15. Txd5, Dc7 16, Le2, g« 17. Sg3, Tke8 18. h4, d6 (črni skuša razviti svoje damsko krilo; bO in Lb7 ni šlo zaradi slabotne točke d7) 19. a3, Lc5 20. Tildi,, Sce7 21. Txc5! (s to kombinacijo pospravi beli šč dva kmeta, kar v poziciji zadošča za dobljeno končnioo), Dxc5 22. Se4, Dc7 23. Sxd6, Ld7 24. Sxb7+, Kc8 25. Sdfif, Kd8 26.' Sxe8, Kxe8 (beli je dobro žrtvoval svojo figura,, s 4 Ikmeti je zanj igra več ko dobljena) 27. ha, LeG 28. Dc3, Kf7 29. hxg6+, Sxg6 30. 14, Tad8 31. Txd8. Dxd8 32. g4, Sef 33. fc> Ld7 34. c5, LcG 35. Lc4+, Ld5 36. Dd4, I)a8 37. e4!, Lxel 38. Dxc4+, Kf8 39. Dd4, DeG 40. g5, Dc7 41. Kbl, Df4 42. f«, ScG 43. Dd5, Dc7 44. Ka2, a5 45. Kb3, Sd8 46. e5, Df7 47. Kc4, De8 48. Dd6+, Kf7 49. Dc7+j, Kg6 50. Dg7+, Kf5 51. Dxh7~b Kxe5 52. De7 ' in črni preda. ®ti značaj ob- • narodom> — rodi. odkrivalce ie D-ae 0nln ustvarja imperije. Naše morje ^ lup °i ^1 H^bežno ustvarilo tudi 1,91,1 Sln°S anski imperializem. Prav Se 2ma„Veuceni tako potreben. Tu, kjer h ^OčJo °Va,n° me” moč na^ega lindstva Za na°Ceanov’ ^rPam0 samozavest tu-^ra^i tpS; ~~ Morda ga nezavedno tudi g tako radi posečamo. piSa^raku je sokolski župni zle*. Ulice e rdečih srac. Vse je v zasta- vah. Ker je istočasno proslava šestdesetletnice dr. Mačka se kosajo hrvatsk-e zastave z jugoslovanskimi. Pol na pol jih je. Konkurenca je nevarna, kajti tam preko kanala gledajo sem italjafiski karabinjerji v svojih napoleonskih triogelnikih in z rdečimi prevezami; tekma med zastavami jim ne uide. Meja je čudna in nemogoča: dvajsot korakov preko mostička istega mesta, proti severozapad-u zareza nad pobočji, zasejanimi z vilami In vrtovi, če bo vojna, se bodo morali, dogovoriti; sicer bo vse tod izravnano z zemljo. Toda naši Sušačani najbrže ne poznajo občutka manjvrednosti. Na tej strani mosta stoje v gručah in hočejo črez — kar v krojih. Smeje se In razgovarjajo. Tu je namreč središče mesta, nekak naš Glavni trg, kjer se osredotočijo vse manifestacije in kamor se izlivajo ulice. Tu je danes veselo vrvenje, tam preko pa je periferija in prava tužna nedelja. Sokolski stadion je dvakrat večji od mariborskega. Tribune ne morejo zgoreti, ker so iz betona. V loži' med čaitnim predsedstvom sedi katoliški očividno višji duhovnik z ostro rezanimi črtami, prava renesančna figura. Tisočglava pub- lika na gosto posejana z rdečimi srajcami zapira od vseh strani ogromni Četverokotnik. Krvavordeče srajce sokolskih krojev ustvarjajo med snežno belino poletnih oblek čudovito pestro podobo. Za nas, ki imamo toliko alpske težine v sebi in ostankov nekdanjega nemškega »kulturbodna* je organizacija vse prepočasna. Še ležemejša kot pri nas. Koliko časa je vendar trajalo, da so končno stekle štafete. Nekaj povsem samostojnega je takšnale prostovoljna demokratična disciplina sokolstva. Tujci jo pač težko poj-mijo. In vendar se čuti tudi iz tega dih svobode. Zvečer gledamo odhod sokolskega izletniškega parobroda. Vse natrpano z de-co, naraščajem, članstvom. Velik parnik bo šel do Splita in Korčule. Odhod bo ob osmih. Ob pol devetih je kapitan vljudno opozoril, da je čas odhoda že zdavnaj minul. Toda kako: »fali«: »Lisi sa curom, pa i Mato, pa... Mato nemoj, da razgo-varaš, krečemo več!« Čakamo torej. Mato se je menil. Sisija sa curom ni od nikoder in parobrod čaka. A nikdo, prav nikdo ni protestiral; vsi so bili enodušni s Sisijem, solidarni v zavesti, da si sme kdorkoli ob taki izredni priliki vzeti tudi svojo posebno svobodo. Sisi je res prišel z ogromno zamudo. Parobrod, ki se je že odmaknil nekaj metrov od obale je moral nazaj — tako Čudovito je zaklel Sisi. Končno je bila cela rodbina skupaj. — Res, še nam se je zdela ta širokogrudnost skoraj nerazumljiva. Velike moči so v tem. Toda kako boš spravil v sklad ta prekipevajoči individualizem z potrebo reda in discipline. Z ono neizbežno disciplino, ki jo jg še stari svobodnjak Clemenceau v času nevarnosti tako brezobzirno terjal in tudi izvedel. Vse to je še v ustvarjanju. Mi se res sami še ne zavedamo, v kaki duhovni revoluciji živimo. V hotelu sem prisluškoval Angležu v širokem slamniku, ko se je raz govarjal na trotoarju pred oknom in gledal mimohod hrvatskih manifestantov; kakor Pikvikjer, kakor Figura iz Walter Skottovih_ romanov, se mi je zdel'Daleč, daleč proč od nas, kjer je že vse tako dokončno, izkristalizirano in ustaljeno. Tu pa je vse v vrenju in nastajanju. Naši jugoslovanski parniki so znani po odlični postrežbi, sijajni hrani, popolni čistoči in vzornem redu. To je resnica.- Natakarji so uslužni — tudi če se na napačnega obrneš, — želji ustrežejo z: nasmehom, v pogovoru obdrže potrebno razliko — vendar pa niso ponižni. Nasprotno; vsak ima »seine Haltung«, čuti se absolutno enakovrednega z vsakim. Parobrod se čisti, da je čudno; ob treh zjutraj .ga že pomivajo od vrha do tal; na njegovem boku visita dva mornarčka, ki ga pleskata od jutra do večera. Menda to nikdar ne neha. (Dalje sledi.) Rusija in Nemčija v preteklosti Bežen pogled v medsebojne odnošaje, vojno in diplomatsko podporo med obema državama Prvi prijateljski stiki med Rusijo in Prusko, utemeljiteljico zedinjene Nemčije, so se poglobili v 19. stoletju, ko sta obe državi složno nastopili proti francoski revoluciji in Napoleonu. Po veliki Pruski kralj Viljem I., ki se je bil po blagohotni ruski nevtralnosti in porazu Francozov pri Sedanu sredi Pariza proglasil za nemškega cesarja bitki narodov pri Lipskem je prevzela Rusija iniciativo Svete alijanse, ki so jo stvorili med seboj trije vladarji, avstrijski, pruski in ruski. Rusija je bila, ki je 1. 1813. pomagala Prusiji, da se je opomogla od strahovitega poraza po Napoleonu pri Jeni 1. 1806. Rusi rešili Prusijo in Avstrijo Največjo zaslugo za padec Napoleonove oblasti je tedaj imela Rusija. Nekaj desetletij kasneje je Nikolaj I. napravil veliko uslugo drugemu nemškemu vladarju, avstrijskemu cesarju Francu Jožefu, ko mu je pomagal pokoriti Madžare z vdorom na Ogrsko v bitki pri Vilagošu. Bila je to zadnja manifestacija Svete zaveze, ki je itak že mnogo pretrpela po julijski revoluciji v Parizu in parlamentarni reformi na Angleškem 1. 1830. Zadnji sunek tej ustanovi na diplomatski podlagi je dala Avstrija z netaktnim postopanjem v Krimski vojni proti Rusiji. Prusi proti Poljakom — z Rusi Kljub razhodu z Avstrijo je pa ostala Rusija s Prusko še dalje v dobrih odno-šajih. Tesne rodbinske vezi so družile carja Aleksandra II. s pruskim kraljevim dvorom, sam car je bil nečak Friderika Viljema IV. Rezultat teh dobrih odnoša-jev se je pokazal še 1. 1863, ko se je Prusija v nasprotju z vso Evropo postavila v ponesrečenem poljskem uporu na rusko stran. Ruska hvaležnost — francoski poraz Rusija je to uslugo Prusom kmalu poplačala. Ko se je Prusija zapletla 1. 1866. v vojno z Avstrijo, je ostala Rusija mirno ob strani. Prav tako se Rusija ni ganila, ko so korakali Nemci preko Rena proti Parizu. Z rusko pomočjo in nevtralnostjo je uspel nemški sunek proti Franciji, sredi Pariza se je pruski kralj Viljem I. proglasil za nemškega cesarja. Nemški zgodovinarji so prepričani, da je zedinjevanje njihovih dežel v glavnem uspelo zaradi dobrohotne nevtralnostne politike Rusije. .»Železni kancelar", prijatelj Rusije Glavni vodja in pogonska sila nemškega zedinjevanja je bil tedaj železni kancelar Bismarck. Bil je edini realni politik takratne Nemčije, ki je bil trdno prepričan o nujni potrebi naslonitve Prusije in kasneje zedinjene Nemčije na Rusijo. Po sedemdesetih letih minilega stoletja, ko je Rusija težila na Balkan, se je kazala Nemčija še desinteresirano za to evropsko področje. Že takrat pa so se javljale v Nemčiji razne struje, ki so agitirale proti ruski orientalni politiki in silile Bismarcka na »Drang nach Ošten«., Sam Bismarck piše v svojih spominih, kako so se razni gospodje prizadevali pri njem, da bi se zavzel za razkosanje Rusije. Vzhodne pokrajine naj bi se s Petrogradom vred pripojile Prusiji, ostala Rusija naj bi se razdelila med Velikoruse in Ukrajince. (Načrt, ki je bil v zvezi z Ukrajino še nedavno zelo aktualen.) Tako naj bi se odstranila ruska premoč v Evropi, Prusiji pa pomagalo do vodstva in imperija. Na berlinskem kongresu — narazen Toda Bismarck je ostal zvest svoji politiki do smrti 1898. Sicer je po Sedanu zedinjena Nemčija ubrala nova pota .n paradoksno se sliši, da ji je moral utreti pot baš Bismarck. Kot največji prijatelj Rusije je zavozil nemški čolniček v nasprotno smer, ki je vse do svetovne vojne vodila Evropo v katastrofo. Notranje reorganizirana Nemčija je ubrala hege-monistično pot in dve hegemoniji v prijateljski vezi se nista mogli dolgo trpeti. Ko se je Nemčija 1875. skoro zapletla v novo vojno s Francijo, je morala zaradi zavzemanja Rusije za Francijo popustiti. Leto kasneje, ko se je Rusija pripravljala na osvobodilno vojno na Balkanu, ji je Nemčija odklonila nevtralnost in se zavzela za Avstrijo. Berlinski kongres 1878. je pod Bismarckovim vodstvom končal v škodo Rusije, za velike žrtve na Balkanu je žela diplomatski poraz. »To je bila sramota za Rusijo!« je tedaj pisal slova-nofil Aksakov, veliki nasprotnik Bismarcka, knez Gončarov je pa zapisal v spomine, da je »bil ta dan najtemnejši v njegovi zunanjepolitični karieri...« S Francozi in Angleži — proti Nemcem »Ne silite me, da izbiram med vami in Avstrijo!« je tedaj dejal knez Bismarck Gončarovu. »Francozi morajo biti močni!« je malo kasneje poudaril Gončarov. In res sta se državi razšli. Rusija se je naslonila na Francijo, Nemčija je pa sklenila zvezo z Avstrijo, ki ji je 1883 pristopila še Italija. Francosko-ruska zveza se je na začetku našega stoletja dopolnila s pristopom Anglije, obe trozvezi sta se v svetovni vojni, z izjemo Italije, ki se je bila izneverila, pomerili v štiriletnem klanju. V Brest-Litovskem miru je po revoluciji sklenila Rusija z Nemčijo separatni mir, nemške čete so kora- kale v Ukrajino in jo zasedle. Skoro s se pa morale umakniti. Od revoeucije do poti v Moskvo Po vojni so bili odnošaji med s0^sJ j stično Nemčijo in Moskvo dalje J vprav prijateljski. Novo razmerje je A stopilo s pojavom narodnega sociali 'j ko so gospodarski stiki z. RusU° . j kmalu prekinjeni, z ustvaritvijo Pr0 j munističnega pakta držav osi in ■jwW| ske pa sploh ustavljeni. V nemškift |B kor ruskih listih so se javljale še Pre ijj ostre polemike zaradi svetovnonazors 1 :i. • 1. ...: x rrannč, Ril' po; MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. naimanjia pristojbina za te oglase le din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja in fenitovanlskl oglasi din 1.— DO besedi. Naimanlši znesek za ta oglase le din 10 Debelo tiskane besede t« računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaSa din 2_________ Znesek za male oglase se plaiule takol pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v pismu skupal z naročilom ali pa po postni poloinlcl na Čekovni raiun it. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul. 6. ______________________7710—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske- obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška ce-sta 26.________________7888—1 ZA ŠOLSKO MLADINO nogavice, jopice, puloverje iz lastne delavnice. Nahrbtniki od din 9.50 navzg. pri »Luna« Maribor, samo Glavni trg 24 ______________________ 7876-1 ZA SLIKARSKO IN PLESKARSKO DELO se priporoča po nainižjih cenah Juterschnik Jurii. Jerov-Skova 34.______________7891—1 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki najceneje pri Šterbal. Meljska 2, Trg svobode 6. 7903—1 IŠČEM MALO VINIČARI.JO za dve osebi, okolica Maribora. Naslov v upravi. <925—1' VINOTOČ VAUPOTIČ ukirfjen. Prodala se pa vino od 5 1 naprej vsako sredo in soboto po 7 din._______________ Posest Prodam novo zgrajeno HIŠO 2 sobi, kuhinja, veranda, shramba in drvarnica. Ograjena parcela meri 525 m* no-sajena s Sadnim drevjem. — Vprašati vsak dan od 18. naprej ali v nedeljo predpoldne, Ciril-Metodova 15. za tov. Teksta, Tezno. 7927—2 Kupim RABLJENE KNJIGE kupuje knjigarna V. Heinz. 7910—3 200—350 CCM motor ali malo rabljen avto kupim: cenj. ponudbe poslati na upravo pod »Takoj«. 7914—3 ELEKTROMOTOR 20—25 ks. kupim. Josip Kof-ler, Bistrica 14, p. Limbuš. 7915—3 Prodam 4-SEDEŽNI AVTO se proda. Naslov v upravi. 7894—4 SOBNA IN KUHINJSKA OPREMA pioceni na prodai. Radvanjska c. 50. 7899—4 Proda se HAVAJSKA KITARA Pipuševa ul. 6. 7904—4 OTROŠKA HARMONIKA in OTROŠKO KOLO francosko znamke.dobro ohra njena, poceni na prodaj. Tyr-ševa ul. 24-111 (desno). 7912—4 PRODAM s.palnice, kuhinjske opreme, vedno v zalogi, mirzarstvo Verzel Alojz, Pipuševa ul. 3. 7923—4 PRODA SE sladki jabolčni mošt, rizling po 8 din. traminec 9 din pri Halbarth. Kalvarska 2. 7929—4 Stanovanje SOBA IN KUHINJA ter vrt se odda takoj odraslim osebam. Naslov v upra-vL___________________7892—5 KRASNO SOBO IN KUHINJO oddam. Tezno. Ptujska c. 33. ____________________ 7896—5 SVE SOBI IN KUHINJA se oddajo. Sprejmeta se tudi na stanovanje dva gospoda ali gospodični, tudi s hrano. Ipavčeva 8, Pobrežle. 7900—5 ODDAM STANOVANJE s prvim oktobrom, sobo, kuhinjo. kabinet Naslov v upra vi. 7918-5 DVOSOBNO IN ENOSOBNO stanovanje z vsemi pritiklina mi se odda s 1. sentembrom. Vprašati Radvaniska 30. 7924—5 Sobo odda DVA BOLJŠA GOSPODA se sprejmeta na stanovanje in hrano. Dr. Krekova 2, Stu denci. 7895—7 PRAZNA SOBA s hrano se odda. Naslov v upravi. 7913—7 SPREJMEM DIJAKINJO iz boljše hiše kot sostanovalko k lastni hčerki sedmo-šolki-odličnjakinji v dobro oskrbo. Kopalnica, klavir, tudi nemščina in pomoč. Naslov v upravi.__________ 7916—7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v novi hiši z novo opremo dam v najem zakonskemu paru ali dvema gospodičnama s prvim oktobrom. Naslov v upravi. 7917—7 TRGOVSKI VAJENEC se sprejme v modno in konfekcijsko trgovino. Naslov v upravi. 7897—9 PRIDNI VAJENEC se takoi sprejme. Jakob Kos, kotlar, Maribor, Glavni trg 4. ________________________7898—9 TRGOVSKI POMOČNIK verziran v modni in manufak turni troki. vešč aranžiranja izložb, se sprejme za modno trgovino. Ponudbe poslati na upravo pod »Dober prodajalec«. 7905—9 MLAD PLAČ1LNIK dobi službo v restavraciji »Union«, Maribor. 7908—9 Oddam SOBO S ŠTEDILNIKOM Tržaška c. 5, nasproti Primorski________________7921—7 SONČNA SOBA z dvema posteljama ob pa/rku se odda s septembrom. Vhod s stopnic. Vrazova ul. 9-111» desno. 7928—7 Elegantno, sončno SOBO v centru z uporabo kopalni-nice oddam. Naslov v upravi. 7922—7 Sobo lila DIJAK išče pri boljši družini sončno stanovanje z dobro oskrbo. Ponudbe na o gl. odd. »Večer nika« pod »Osmošolec«. 7901—8 Slutbo dobi PRIKROJEVALCA sprejme takoj, proizvodnja čevljev. Robinšak. Maribor. 7893—9 SOBOSLIKARSKI VAJENEC pri tedenski plači se sprejme Stanoga Herman. Frankopano va 17. 7911—9 Pošteno, čisto DEKLE iščem za vsa hišna dela. Naslov v upravi. 7919—9 Slutbo liie s. «sau. Mommmmm NATAKARICA starejša, dobro verzirana išče službo. Ponudbe pod šifro »Maribor ali okolica« na upra vo lista. 7907—10 Zgublleno PES OVČAR 6 mesecev star. se ie zatekel. Najditelj naj ga proti nagradi vrne. Josip Lešnik. Nova vas št. 26. 7906—11 IZGUBLJENA železniška legitimacija Batagelj Aleksandra; prosim najditelja, vrnltj v trgovini Vetrinjska 6. 7920_11 Dopisi GOSPOD želi intimnega znania z gospo, v zakonu nesrečno. Dopise na upravo pod »Jasmin« 7902-12i V nalem kakor tudi stmsnlke. pasove z* ^ prinaša ob ugodnih C. Biidetd# Maribor. Gospo*** razlik in komunistične propagande, sebno žgoč je bil očitek, da ustvarja Wj sija na Češkoslovaškem svojo °P£rl!je, za eventualni nastop proti Berlinu. Ze tos spomladi je pa kancelar Hitler opu vsakršni očitek v zvezi z Rusijo. N3.; o nemški ekspanziji proti Ukrajini je Pj tihnil in sredi največje napetosti zarx Gdanska je padla kakor bomba v s. vest, da sta Nemčija kakor Rusija Popisali trgovinsko pogodbo in s^e{L, ustvariti med seboj nenapadalni pakt.. ^ janje, ki je v moderni zgodovini Evr0^ pač dalekosežnega pomena. Ali Pa ,a Hitlerjeva Tretja Nemčija ubrala P0^; nekdanje Bismarckove politike in v svf evropski politiki in izven nje z Rusijo kot enakovrednim, če ne še Pomembnejšim činiteljem. bo pokazala najbližja bodočnost. Ivo Lapai11^ n. Gobavka pobegnila iz sarajevske D“ ^ nice. Iz sarajevske bolnišnice se je P0!” pobegniti 32-letni gobavki Luci Simičevi- ^ koj, ko so opazili njen pobeg, s0.’z iLrfi njo tiralico, vendar je še oblastva niso 'n^|. izslediti, kljub temu da je pobegnila 1* ^1 nišnice v bolniški obleki. Gobavka je .n3L|t odšla na svoj dom v Ledovik v vjS® okraju. . . je n. 20 let že ni videl denarja, a veno? jj dočakal 90 let samotar Miladin Mitrov! ,e vasi Rutevca v bližini Aleksinca. Star*|g§ imel denar v rokah zadnjič, ko mu je pred 20 leti žena. Namesto tobaka kadi 5 orehovo listje, ki si ga prižiga s kre*~Jj Vse starčevo življenje spominja na živ'1* človeka iz kamnene dobe. . V n. Svojo zaročenko umoril In zakopa1: j, Prešnici blizu Trnova v Bosni je 28-letni v sestnik Lazar Mandič zadavil svojo zar° ko Gospavo Sjubotičevo in njeno trupi® _0 vrtu za hišo zakopal. V zvezi z umorofl1 aretirali njega in njegove tri brate. n. Zena zažgala celo vas. Neka siro«1® žena v Kongori Krajini blizu Travnika Je žgala svojo hišo, da bi prišla do z a varoma ne. Požar se je zaradi vetra razširil na.,%o hiše, tako da je zgorela cela vas. Poz,S so izročili sodisču. Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nc vračajo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon ••M*****««*1 Zlato in srci** briljante, zastavHaipe išče nujno za nakur , M. lioeriev a* Maribor UosposkaH^ Uk« - Rokop1*' TRGOVSKI LOKAL za konfekcijo in manufak' jg iščem na prometnem Maribora. Eventualno Pr la-mem za ta namen tudi "p0, ko obstoječo trgovino. ta-nudbe pod »Do 3000 koj« na upravo »Večeru1 7777-14 V NAJEM j2. Velika vinska klet z e*e z» no razsvetljavo, primerI1Sa 1 skladišče iabolk Kalvafs |5 79* Svileno UikafteeM iz dobre šarmese svil* komblneie majice in hlaik* hlalne kombi"*1 spalne s ra] e« ie* predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - ^ uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. !*•