JUTRA Maribor, četrtek, 17. novembra 1927 Ur*d«»štvo kr uprav«; Maribor, AlakaaRskova o**tait.l3 eljo in praznikov v«ak da* ob \Q. »ri po«Mm bok. um. 0 M«**«* *• *-*°8 * opravi alf po po** K) 0*n. eku t—»ra m Pom pa It Ota Telefon Leto I, afta 1 Din Mlaja razu« nad Račo* pri Va^a mtooimo, projoroan » opravi a* Ogiaai po tarifa IVifaraora oMaa H. 4 Maribor das lugoslavische Meran Pod tem naslovom je izšla pred kratkim v založbi za strokovno literaturo v Mariboru lična knjižica^ (111 strani v priročnem formatu), ki ima namen, seznaniti tujce z lepoto in znamenitostmi našega mesta in okolice. Naslovna slika predstavlja v lepih har moničnih barvah najznamenitejše poslopje našega mesta, naš starodavni grad. Poleg te slike krasi knjižico še okoli 30 fotografičnih posnetkov našega mesta, okolice, Ptuja, Ormoža, Pohorja, Kozjaka itd. Slike so izdelala po večini naša domača fotografična podjetja (C. Th. Meyer in Pelikan v Mariboru in Guido Winkler v Ptuju). V uvodu slavi pisatelj po vsej pravici izredne naravne krasote Maribo-fa in njegove okolice. Naš mestni park je največji javni nasad v naši kraljevini.^ Čudovito lep je spomladi, oča-rujoč v jeseni. Prav tako lepa je tudi okolica. Poleg lepote pa se odlikuje naše mesto s svojim milim, zdravim podnebjem. Zato v resnici lahko imenujemo naš Maribor — jugoslovanski Meran. Pisatelj opisuje mesto in okolico, Dravsko (Ptujsko) polje s starodavnim Ptujem in okolico, pokrajino do Celja, Dravsko dolino. Mursko polje, Pohorje in Kozjak. Tujca opozarja na največje znamenitosti in podaja pri znamenitejših krajih kratek zgodovinski pregled. Zal, da se pisatelj ni dovolj poglobil v snov. Tako so se vrinile v knjižico številne neljube pomote ter se je prezrlo marsikaj zanimivega. To velja posebno o zgodovinskih podatkih. V naslednjih vrsticah hočem opozoriti bralca le na največje napake. _ K zgodovini Maribora (str. 9—11) bi bilo pripomniti, da se imenuje naše mesto (»Marchpurch«) prvič v listinah že 1. 1164. Leta 1209. se omenja kot trg. Ime »Maribor« je dal našemu mestu šele Stanko Vraz; vsled tega je trditev pisatelja, da se, imenuje mesto že I. 1257. »Stadt Maribor« neresnična. Vsekakor bi moral pisatelj omeniti na kratko, da je trpelo naše mesto sosebno veliko v vojnah s kraljem Matjažem Korvinom (1480—1481). Kuga je razsajala v mestu sosebno v letih 1660. in 1680. Žal, da ne omenja pisatelj najnovejše zgodovine našega mesta (preobrat 1. 1918). Opis mariborskih znamenitosti (str. 12—19) je točen in pregleden. Pri ■ opisu starega mestnega pokopališča bi moral pisatelj glede na tujce, ki ne Poznajo naše zgodovine, vsaj na krat-omeniti velike zasluge našega ne-P°zabnega škofa Slomška, ki je tu P _opan. Tudi bi moral pisatelj ono-z0^ca, da so na tem pokopališču ven b?tanične redkosti. Pri opisu Bcdnavskejra gradu (str. 39) bi moral omeniti 'meresantne nagrobnike Iz protestantske dobe. Župnija Hoče je najstare.u a v nas; okolici (str. 40). Pod cerkvijo se je odkril pred kratkim mitrej. Podoben mitrej se najcej . Rušah (str. 47). Ko omenja pisatelj ruško gimnazijo, bi lahko omenil, da so se uprizarjale tu znamenite pasjon-ske igre. K str. 49. bi bilo pripomniti, da Marenberg ni mestece, temveč Posebno veliko pomot in napak je zagrešil pisatelj, ko opisuje ptujsko zgodovino (str. 59—61). Očividno je uporabljal le povsem zastarelo Fels-nerjevo knjigo »Pettau u. seine Um-gebung« iz 1. 1895. Že ime »Poetovi-um« je povsem nepravilno, ker se ime nuje rimski Ptuj pravilno »Poetovio« (-ionis; ž. sp. Slovenska oblika je Pe-tovijona). Da bi zavzeli Rimljani Pe-tovijono že 1. 35. pr. Kr. je neosnova-na domneva. Panonijo je namreč ukro til in osvojil Avgustov pastorek, poznejši eeaai Tiberij v panonskih vojskah v 1. 15.—9. p. Kr. in so Rimljani najbrže šele pri tej priliki postali gospodarji mesta. Istotako ni doznano, da bi bile 1. 14. po Kr. v Petovijoni tri rimske legije. Iz spomenikov izhaja samo, da je bila v tem času v mestu VIII. legija. XIII. legijo omenja Tacitus, ko opisuje dogodke, ki so se vršili v Ptuju po Neronovi smrti leta 69. (Prva omemba Ptuja v slovstvu.) Iz poznejšega časa so nam znane Še druge legije. Popolnoma je prezrl pisatelj gotovo znamenito dejstvo, da je cesar Trajan po zmagovitih dacijskih vojskah (ok. 1. 109.) naselil v Ptuju veterane in povzdignil municinium v kolonijo (pravno del Rima), ki se je zvala po tem vladarju colonia Ulpia Traiana Poetovionensis. Neresnično je, da bi bila Petovijona sedež najvišjih rimskih oblasti, ker je bilo mesto le važna carinska postaja oz. prvotno vojaško taborišče. Glavno mesto Panonije je bila Sarabia (sedanji Šopronj). Obseg mesta se ne da natančnejše določiti. Kje se je nahajal »palatium«, ni znano. O palači nam poroča edinole zgodovinar Ammianus Marcelinus (sodobmk Julijana Odpadnika), ki pravi, da je bilo to poslopje, kjer je bil 1. 351. ujet cesar Konštancij Gal, izven obzidja (»extra muros«). Mnenja, kje je bila palača, so pa zelo različna (grad Turniše). — Mesto je bilo domnevno razrušeno prvič 1. 378. Na vsak način bi moral omeniti pisatelj na kratko, da je živel in umrl v Ptuju edini zgodovinsko dokazani krščanski mučenec v naši ožji domovini, škof in cerkveni pisatelj sv. Vik-torin (t 302). Nadalje je prezrl omeniti v par besedah znameniti rod »ptujskih gospodov« (izumrl 1. 1348.), ki je igral v naši zgodovini (n. pr. za časa Premysla Otokarja II.) važno vlogo in si je pridobil s svojimi ustanovami (n. pr. dominikanski samostan v Ptuju, cerkev na Ptujski gori i. dr.) znatne kulturne zasluge. Prav tako bi moral omeniti »drugega ustanovitelja Ptuja«, solnograškega nadškofa Konrada I. (1106—1147). Turki so prišli nred Ptuj nrvičpo bitki pri Nikopolju (1. 1396.\ Glede Orfejevega spomenika bi bilo omeniti, da ne slavi ta spomenik. kakor zatrjuje pisatelj na str. 65.. zmage cesarja Scptimiia Severo nad svojim proti-cesarjem Prescenci-icm Nigrom, temveč da je to le nagrobni spomenik nekega odličnega ptujskega mestnega svetovalca (de-curio). V srednjem veku je služil ta spomenik kot sramotilni steber (»Pran ger«). Tudi mere niso navedene pravilno (pravilno: okoli 5 m visok in 1 $2 'r. JUr*’ Id ■ 1 Ko opisuje pisatelj ptujski grad (str. zej, kjer so važne staroslovenske iz-66 in 67), bi moral omeniti grajski mu-kopanine, nadalje slike turških veli-ikašev, ki so edine te vrste na svetu in slednjič krasne gobeline. Brezdvo-mno bi moral omeniti pisatelj tudi oba mitreja (na Zg. Bregu in na Hajdini), ki sta v znanstvenem svetu svetov-noznana. — V Vurberškem gradu (str. 71 in 72) ni več slik, ker jih je lastnik (grof Herberstein) prenesel v Ptuj. ; Omeniti bi bilo, da je tu živela dalje časa Veronika Deseniška. Sedaj služi grad kot ruska bolnica. — Sv. Vid je bila mala rimska naselbina. — Ebens-, feld se imenuje sedaj Ravno polje. Grad Dornava (str. 72) je bil nekoč last pesnika in politika Anastasija Griina, ki je dovršil tu več svojih del. To bi gotovo zanimalo nemške bralce. — Pri opisu Črne ali Ptujske gore (str. 71. 73) bi moral pisatelj opozo-riti obiskovalca na znamenito Ma-j rijmo sliko nad glavnim oltarjem, ki je gotovo naš nailepši spomenik iz srednjega veka in nekaka srednjeveška apoteoza Jugoslavije (slike celj-j skih grofov, ptujskih gospodov in srbskih ^despotov pod skupnim plaščem «Marije!). Kapelica je krasna gotska stavba, ki bi se je tudi ne smelo prezreti. — Monsberg (str. 73) se imenuje sedaj Majšperg (str. 73); razva-: lin starega gradu ni več videti. — V Borlu (str. 73 74) ni več lepe hišne oprave. — Pri Poljčanah (str. 78) je starodavni ženski samostan Studenice. Na str. 84 navaja pisatelj nemška krajevna imena na prvem mestu (slovenska v oklepajih), kakor da bi bili ti kraji nemški. — Pri opisu Ljutomera (str. 85) bi moral omeniti pisatelj Miklošičev spomenik in navesti, da je posebno ljutomerska okolica domovina mnogo odličnih mož (n. pr. Miklošič, Stanko Vraz). — Tiskovnih napak in spakedrank je veliko (n. pr, Černi Juri, Halloce i. t. d.). V splošnem bi priporočal našim kra-jepiscem. da bi se obračali na naša vzorno delujoča znanstvena društva, sosebno na zgodovinsko društvo v Mariboru in na muzejska društva v Ptuju, Mariboru in Celju, ki bodo dala radevolje zanesljive krajevne in zgodovinske podatke. Tudi Slovensko planinsko društvo in naša olepševalna društva bi utegnila dati marsikake dobre nasvete. Naš ugled zahteva gotovo, da je vse to, kar poročamo tujcu o naši zemlji in o naši zgodovini zanesljivo in resnično. 4 V splošnem pa smo pisatelju hvaležni za njegov trud, ker smo tako informativno knjižico že' dolgo in težko pričakovali. Cena 15 Din je tako nizka, da si morejo nabaviti to lično knjižico tudi manj premožni, ki se zani-majo^ za naš jugoslovanski Meran in za njegovo tako lepo — žal premalo čislano — okolico. Dr. Vladimir T r a v n e r. Velika vohunska afera v Ljubljani in Subotici VOHUNSKA ORGANIZACLIA JE IMELA RAZPREDENE SVOJE MREŽE PO VSEJ DRŽAVI. — ŠTEVILNE ARETACIJE. LJUBLJANA, 17. novembra. Vojaškim in političnim oblastvom se je po večtedenskem težkem naporu posre-, čilo odkriti širokorazpredeno in glo-j boko zasnovano vohunsko afero. Or-| ganizacija je bila tako popolna, da je imela svoje zastopnike po vseh večjih mestih Jugoslavije, posebno pa v obmejnih pokrajinah. _ V Ljubljani se je govorilo o tej aferi že pred enim mesecem in je bil takrat čisto neopaženo aretiran na ljubljanskem kolodvoru eden izmed glavnih voditeljev te vohunske družbe. I Sledovi pa so vodili tudi v Subotico, kjer so se previdno nadaljevala poizvedovanja. Na podlagi nekega anonimnega pisma, ki je opozarjalo na silno potratno življenje hiv*^- ogrskega^ stotnika Hegeduša, v g* -Ha nepričakovano izvršila pri njem hiš- no preiskavo in našla ponudbo generalnega štaba neke sosedne velevlastL Hegeduš je bil takoj aretiran, istotako učiteljica Burian v Subotici, ki je pomagala vohunom pri njihovem delu. V zvezi s tem je bil aretiran v Ljubljani v Trbiž pristojni bivši avstro-ogrski artiljerijski stotnik Marko Keil in sicer kot eden glavnih krivcev. Izročen je bil deželnemu sodišču. Razen teh aretacij je bilo še v Subotici aretiranih 6 uglednih meščanov. S tem pa lista sokrivcev, na kateri so tudi imena odličnih oseb iz Slovenije, še niti približno ni izčrpana. Poizvedovanja se mrzlično nadaliujejo in pride morda že v kratkem v Beogradu do enega največjih vohunskih' m veleizdajniških procesov v zadnjem času. Tretia zmaera Capablance Devetindvajseta partija v boju za svetovno šahovsko prvenstvo je končala po silno trdovratnem boju v 70. potezi z zmago Capablance. Stanje je sedaj 4:3 za Aljehina dočim je končalo 22 iger remis. Sprememba v občinskem gerentstvu. Dosedanjega občinskega gerenta v Kovačevcih, srez murskosoboški, Franca Giergjeka, je veliki župan mariborske oblasti zaradi njegove odsotnosti iz občine razrešil gerentskih dolžnosti. Za novega gerenta je Imenovan Josip 2okš, posestnik v Kovačevcih. ~» Mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 17. novembra ob 20. nri »Tra-viata« ab. D. Kuponi. Petek, 18. novembra. Zaprto. Sobota, 19. novembra ob 20. uri »Bva, deklica iz tovarne« ab. A. Premijera. Mariborska premiiera »Eva« bo v soboto, 19. novembra. »Eva« je mojsterska Leharjeva opereta. Ker ima mariborsko gledališče vse predpogoje za kar najboljšo vprizoritev tega zares krasnega operetnega dela, je gotovo, da bo imelo velik uspeh. Vstopnice se že dobe pri ,dnevni blagajni '------ Zima v naših planinah VISOK SNEG V PLANINAH. — ZIMSKI ŠPORT NA POHORJU IN KOZJAKU. - ZIMSKO ŽIVLJENJE DOMAČINOV. - PLANINSKE SOLE. -ŠOLSKI ZIMSKI ŠPORT. — TRANSPORT LESA. — TRAGIKA ZIMSKIH POGREBOV. — ZIMSKI ŠPORT MED ŠIRŠE SLOJE! Mar ib o r, 17. novembra, in s sankami vseh kvalitet. Posebno m Zgodaj je letos priromala starka zima in pokrila hrib in dol s snežno odejo. Sv. Bollenk, Areh, Anton, Urška, Pongrac, Duh in sv. Urban so že odeti v debel plašč, ki privablja dolinske sankače in smučarje, kar je po dolgih letih izredno zgodaj. Saj je že več let iskrena želja mariborskih zimskih športnikov, da se vendar enkrat prikaže prava planinska zima, ki bo za razvoj smučarstva v mariborski okolici odločilna. Letos jim bo, kakor kaže začetek, sreča mila in s planin prihajajo ugodna poročila. Pohorje, sedanja domena zimskih šport nikov, javlja 70 cm snega — idealno smuko in dobro sankališče, s Mariborska koča« izborno oskrbovana, pričakuje zimske, goste in v nedeljo se zimski šport o-ficjjelno otvori, na kar se Maribor že danes, pripravlja z mobilizacijo vseh sankačev in smučarjev. Smuk! - Kozjak, zimsko-športno žal ni organizirati. čeprav inig (po Badjurovem vodiču) prav dobre pogoje za razvoj. Saj-ima tt. pr. idealno planinsko sankališče po državni cesti iz Radia v Marenberg In ugoden, lahek in na široko odprt smuški svet kjerkoli od Urbana do Košenjaka. To ozemlje je imelo tujski promet, razvit v predvojni dobi. dandanes sta turistika in zimski šport v tem pogorju zapostavi jej-' ha.. Sv. Duh na Ostrem vrhu. javlja ta teden /i m snega, izbornega za smuko... Življenje planincev-domačinov ie letos posebno zgodaj prešlo v običajni zimski milje. Družina se zbira v hiši. kjer se vse tišči velike, tonle peči. kjer se lušči koruza i.n bučno seme. babica pripoveduje de-ci pohorske pravljice, zima i pa brije ostra buria ... 11 Nihče v tem času ne zavida planinsko 'dečo. ki mora vsa premražena, že zgodaj zjutraj kobacati po zasneženih stezah daleč tie v šolo. Po 2 uri in še več se trudi mali paglavček, da prebrede visoke snežne zamete in še pravočasno pride k pouku v večkrat mrzlo šolsko sobo. Popoldan se nazajgredc Ista mizerija ponovi in le utrjenosti planinskih otrok .ie pripisati, da vztrajajo zdravi, kljub bedi in pomanjkanju v pohorskih in kozjaških bajtah. V nekaterih krajih si zimske težave olajšajo s primitivnim zimskim "športom*: sanke in smuči lastne fabrikacije sp stalni zimski spremljevalci dečkov in deklic. V šolskem poslopju je treba tem »rekvizitom« določiti poseben prostor, ki je napolnjen s smučmi raznih »sistemov« m _ godna šolska zimsko-športna postojanka je Puščava pri Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer lahko vidiš drzne smučarje in celo smučarke, ki se »elegantno« pripeljejo v šolo, ki je v dolini, domovi so pa na vrhovih. Težja je vrnitev domov. To so naše pohorske Bloke in sistematičen trening šolske mladine bi nam oskrbel dober smu carski naraščaj širših ljudskih plasti. Tudi v drugih pohorskih krajih se mladina zimsko-športno udejstvuje, središče Kozjaka - Sv. Duh je pa tehnično že dobro izvežban, po zaslugi nekega učitelja, ki. je tudi, v tem oziru mladino vzgajal. Omeniti je treba, da odrasli Pohorci smuči ne upoštevajo in se jim zdi taka vožnja — otročja. Isto je na Kozjaku, kjer se nikdo odraslih ne vozi po smučeh. Edino velike sanke ali »žlonfe« imajo svojo veljavo za transport lesa. Pohorskih drvarjev si pozimi brez »samotežnih« sank niti misliti ne moremo. Spretnost pri vožnji težkega tovora (1 m3!) je izborno razvita. Nikdar se pa ne vozijo v lastno zabavo. Zima je planinskim kmetom, ki spravljajo. les, posebno dobrodošla. Hlode dobivajo celo iz najtežje dostopnih kotov, kar je poleti nemogoče. Tako ima zima tudi svOjo dobro stran, kar vidiš v pohorskih in kozjaških grabah, kjer mrgoli množica sankačev, drvarjev in konjarjev. Planinsko zimsko življenje! — Kljub idiličnim zimskim razmeram v planinah, se včasih pojavi tudi bolest in žalost.; Pogreb ob visokem snegu; daleč od pokopališča, je jako težaven, včasih celo nemogoč. V najboljšem slučaju se krsta natovori na sani, ki jih potegnejo pogrebci k grobu. Večkrat se je že prigo-dilo, da je vsled snežnih zametov bil pogreb onemogočen in krsto so morali za kopati v sneg, kjer jc čakala več dni u-godnejšega vremena, mrlič je seveda zmrznil, kar je razkroj preprečilo in omogočilo poznejši pokop. To*jp zimska tragika na Pohorju in Kozjaku, ki sta v zimskem času v veliki meri odrezana od sveta. Sistematičen razvoj zimskega športa tudi med kmetskim ljudstvom bi v tem oziru mnogo koristil. To je pri nas še problem, ki bi ga naj rešila zimsko-športna društva! Zal se še ta panoga pri nas smatra za luksus, dočim so severni narodi že dosegli pravi smoter: zimski šport jim služi za prometno sredstvo. Zato: smuk na Pohorje in Kozjak! Siovo Mariborčanov od Mihaela Vošnaka Davi ob 9.30 sO se odpeljali v posebnem vagonu osebnega vlaka zemski ostanki Mihaela Vošnjaka iz Maribora v Velenje, ejer jih izročijo, materi zemlji ua pokopa-išču v Št. liju, Pol ure pred odhodom vlaka so odeli nirtvaški vagon v črnino, pred njim pa so še zbrali zastopniki obla-stev, korporacij in društev, da izkažejo v imenu držaye in naroda poslednjo čast možu, ki ima nemalo posrednih in nepo-rednih zaslug za našo osvoboditev in u-jedinjerije. Veliko županstvo je zastopal dr. Ratej, srezko poglavarstvo dr. Poljanec, mestno občino podžupan dr. Lipold, železniško upravo šef progovne sekcije inž. Leben. Navzoči so bili še: narodni poslanec dr. Pivko, odvetnika dr. Pipuš in dr. Kukovec, delegacija Sokola v kroju s praporom, zastopnik Društva jugosl. akademikov v Mariboru itd. Lepe vence sta položili družina dr. Bogumila Vošnjaka in Posojilnica, nakar se je podžupan dr. Lipold v kratkem govoru poslovil od velikega Jugoslovana, ki so mu navzoči zaklicali trikrat »Slava!« Pozorni in marljivi pevci Glasbene Matice so zapeli ža-ostinko »Vigred se povrne«, nakar je vlak odpeljal mimo odkritih glav občinstva in klanjajočega se sokolskega prapora proti domačiji Vošnjakov. — Osnutki za kraljev soomenik Komite za postavitev spomenika kraliu Petru I. Velikemu v Mariboru je preje’ na tozadevni razpis 14 jako lenih osnutkov za. spomenik, vsi prvovrstni umetniški domači proizvodi. V najkrajšem času bo sklicana žirija, ki bo odbrala najboljša dela. tiakar se bo takoj pričelo z reaiizi-ranjetn načrta, tako, da je upati, da bo ob desetletnici osvobojenja že dičil naše mesto spomenik kralja Petra. — Averčenkova ,.I«ra s smrt ©“ na mariborskem odru . Sinočnja premjera v našem gledališču ni našla razumevanja za Averčenkovo duhovitost, ni prav tolmačila mnoge finese in marsikaj prezrla. Tako je ta premiera za drugimi letošnjimi. Ko bi se bili vsi ravnali po Da ne š u, ki je podal Oli-, boviča, bi bila igra na vrhuncu. Danešnj izpustil nobene finese, ki jo ie avtor položil v njegovo vlogo. On je plastično izrazil ne le značaj osebe, ampak tudi reprezentanta. On je umel, da igra ni drugega ko dijalogizirana novela, ki je radi duhovitosti in radi ostrega, bridkega zbadanja, satira na razne prilike in na način našega življenja. Kakor je razumeval Grom vlogo Taldikina, jo je podal povsem dostojno.,Pa Taldjkin ni heroj in traged, ajnpak slabič, nekaj omejen, ki se o-prtjeitilje, neresnih špekulacij, nestanovitno budalo in dobričina. .Grom tega ni prav razumel. Zoja S a v i n o v a je bila prav šrčkana naivka, česar pa Averčen-kb ni hotel. Je to zelo dobro dekle s hudo ostrim, kritičnim jezikom. Savinova jc o-grnila vse skupaj v naivno obliko, s tem p? prebarvala oni del, kjer bi se naj pokazala kot prav duhovita in ostra kritičarka. Če sama ni znala, bi jo bil moral režjser opozoriti, da naj vendar pokaže, kedaj dr. Uzikova mili in kedaj brije, tako da bi tudi bil večji razloček od tedaj, ko ljubi Kazančeva. Kovačičeva bi take kontraste zadela bolje. Izvrsten v maski je bil Železnikov Notkin, tudi sicer dober, ic bolj uglajen bi naj bik — v kretnjah mehkejši in malo manj karika-tiven. Dr. Uzikov — (Kovič) — si je brez potrebe nadel staro masko; v tej starosti bi bil že mogel postati sleparije pat udi sicer bila njegova igra neenotna in ni pokazala značaja. Olga S t a r-č e v e — je bila diletantska, narejena in prisiljena, da je bilo včasih rgdi njene nerazpoloženosti gledalcu mučno. Starčeva je brez dvoma zelo talentirana in smo jo videli v izvrstnih vlogah. Zdi se pa, da se premalo kultivira, saj umetnjka ne narede lev loge. ki jih ima igrati, S k r b i n š k o v a režija in inscenacija je bila preveč naturalistična in preobložena, Pre malo je pazil na plastično izražanje onih mest, ki so sama na sebi skoro.brez pomena, dajajo pa vendar igri svoj čas in timbre. Najboljši dokaz temu je to, da zelo komična mesta sploh niso vnela. Imam vtis, da režiser ne pozna mnogo Averčenkovih stvari, ker bi bil mogel sir cer zadeti njegov milje in karakteristiko. Skrbinškov Kazančev ni bil nad povprečnostjo.' To jc bil konvencijonelni ljubimec naših veseloiger in ni,nič pripomogel k spontanosti in eruptivnosti Avrečen kovc satire. — Vse skupaj je bilo preveč burkasto in premalo fino. duhovito, satiri eno in ironično. Prvi ak,t je bil čisto medel. šele v drugem se jc nekaj ogrelo in v tretjem vnelo, ko sta dosegla višek Daneš in Železnik v sceni obeh zavarovalnih agentov. Taka bi bila morala biti vsa igra, to je najboljše merilo. Morda bi bil Pregare dosegel boljšit uspeh. AL Š. Mariborski ia Proslava obletnice pesnika Otona Župančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 501etnice pesnika Otona Župančiča. V ta namen se jte ustanovil reprezentacijski in akcijski odbor v Ljubljani. — Kulturni filmi Zveze kulturnih društev. V včerajšnem »Večerniku« smo čitali, da pripravlja Zveza dva zanimiva filma, »Robinzon« in Švica«. Prepričani smo bili. da nam bo mogoče že sedaj predvajati »Robinzona«, ali Švico, toda oba filma sta oddana in če tudi sta nam bila že obljubljena za že pretečeni rok, moramo še počakati. Predvajali pa bomo v soboto 19. trii. ob 2.—-Vi4: in 5. uri in v nedeljo 20. trn. ob 'A 10. in U. uri dop. zelo zanimiv film Ekspedicija na Fldži otoke. Na severu in vzhodu Avstralije leže v Tihem oceanu, ki se tu imenuje Južno morje, ve like in mnoge skupine otokov. Na skupino teh otokov, ki se imenuje Fidži, pridemo * ekspedicijo in se čudimo naravnim krasotam, življenju, običajem in navadam prebivalcev v teh krajih. Zopet nov svet se odpre pred nami in doživimo novo spoznanje o veličini naše zemlje in raznolikosti našega bivanja. Predstave so namenjene za mladino in odrasle in za 3 Din ali v loži 5 Din si lahko vsak obogati svoje znanje. Cisti dobiček te prireditve je namenjen obdaritvi ubožnih otrok na Miklavževo. *— Poslovilni večer polkovnikoma Lukoviču in Sariču. V pondeljek. dne 21. t. m., ob 9. zvečer, priredi Oficirski dom mariborske garnizije polkovnikoma gg. Teodoziju Lukoviču in Dragomiru Sariču ter ostalim premeščenim oficirjem poslovilni večer. Prijatelji in znanci premeščenih so uljudno vabljeni, da se udeleže poslovilnega večera. — Planinski večer. Jutri v petek pb 20, bo v Vinskem hramu »Planinski večer*. Na dnevnem redu razgovor o sobotnih in nedeljskih izletih smučarjev, k Mariborski koči iti koči na Klopnem vrhu— Dijaška kuhinja. Člani davčnih komisij pri davčnem okt. oblastvu v Mariboru so darovali »Dijaški kuhinji« v Mariboru 600 Din. Vsem naj-totjuejša zahvala] — Nepošteni sluga. V našem uredništvu se jp-zglasil danes sluga ^krajnega glavarstva P. in nam-dogodek ua pošti glede 40.000 Din pojasnil sledeče: Na pošli je imel dvigniti 4023 Din 40 par.* Izročil, je uradnici šek in nato oddal drugi gospodični še nakaznice, ki jih je imel s seboj. Ko se je vrnil k uradnici po denar, je bil že pripravljen. Vzel ga je, ne da bi vsoto preštel in ga vtaknil v torbico. Šeje, ko se je vrnil na glavarstvo, je opazil, da mu je uradnica namesto 4023 Din 40,par.izplačala .40.023 Din 40 par. NakazaJ je blagajniku okrajnega glavarstva 4023 Din 40 par, preveč izplačanih 36.000 Din pa je zaprl v miznico, da denar naslednjega; dne vrne pošti. Ko se je zvečer uradnica zglasila na njegovem stanovanju, ji je takoj povedal, da ima denar zaprt v svoji mjzniči na glavarstvu in ga ji je tudi.takoj,vrnil. Vzrgdoščena uradnica mu je potem izolačala še nagrado. Na kako poneverlv* sploh ni mislil. — Iz poštne službe. Premeščene ,so naslednic uradnice na poštah mariborške oblasti: M. Kocjančič iz Vojnika v St. ilj v Slov. goricah, M, Štrukelj iz LaškegSa v Sv. Lenart v Siov. gor., M. Perše iz Gprn.ie Radgone v Apače, A. Kokol iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Mursko Soboto, J. .Ferjančič iz Maren-berga v Maribor. — Nabiralni dan. v Mariboru. Na nedeljskem nabiralnem dnevu Jugoslovanske Matice v Mariboru so se razen že omenjenih dam zelo požrtvovalno udej ustvovale tudi gospe Brigmkova, Glaserje va in Pinterjeva, katerih imena so v našem zadnjem poročilu pomotoma izostala. Sploh si zlasti naša mladina lahko vzame naše narodno ženstvo glede požrtvovalnosti pri splošnih narodnih prireditvah za vzgled in potem bo uspeh takih akcij gotovo še boljši. — Pošiljanje kovanega denarja. Po najnovejši minisierski odločbi dovoljeno tudi kovane novce pošiljati v denarnih pismih po pošti, toda samo do zneska deset dinarjev in le pod pogojem, ako so novci tako zaviti, da ne skačejo po kuverti. — Šahisti, pozor! Mariborski šahovski klub priredi v soboto 19. t. m. ob 20. (8.) uri v kavarni Jadran (posebna soba) svoj prvi šahovski večer (jour fixe), na katerem bo član kluba na velikem stenskem šahu.pokazal nekaj aktuclnih partij šahovskih velemojstrov in pojasnil smisel potez ozir. kombinacij. — Vsi člani pa tudi prijatelji kluba se vabijo, da se večera gotovo udeleže. — Potem sledi prosta, šahovska tekma med člani oz. nečlani. — Odslej bo klub imel svoje redne šahovske večere Tat v stolni cerkvi. Včeraj popoldne je cerkovnik v mariborski stolni cerkvi zasačil kovaškega vajenca Ferdinanda Kralja, ko je praznil nabiralnike. Čim je opazil cerkovnika, je pobegnil iz cerkve. Kralj je na enak način prišel do cerkvenega denarja že pred dvema mesecema in je bil primerno kaznovan. Oddan bo ponovno sodišču. — V toplicah na tuj račun. Nocoj je bila v nekem hotelu v Mariboru aretirana Terezija V., ki si je v poletju privoščila, mešec dni razvedrila v Rimskih toplicah, kjer ie z neko .tovarišico precej razkošno in lahkoživo živela. Kon čno, je izginila, ne da bi plačala račun, ki je presegel 2000 Din.. Zadevo bo razčistilo sodišče. Kolo jugoslovanskih sester v Maren-bergu priredi v nedeljo dne 20. novembra ob 3. popoldne v Brudermanoovi dvorani Meškovo igro »Mati«, tombolo, ples in petje. Ker je čisti dobiček namenjen revni šolski deci, se vsi prisrčno vabijo. — Odbor. 1671 Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru in Ljubljani naznanja svojim članom, sorodnikom in znancem, da se vrši dne 20. novembra ob 15. uri na mestnem pokopališču Pobrežje pri Mariboru odkritje spomenika g. Stanku Bergant-u. cinovni-ku državnih železnic v Pragerskem, ki je umrl dne 6. junija. Prosi se pa obilna 'Udeležbo.! * Mesto, ki se pogreza RAZPADAJOČE HIŠE. — SMRT KOSI. — BEŽATI TREBA, A NI KAM. Znana, pisateljica in glasnica človekoljubnosti, Karih Michaelis, je pretresljivo opisala življenje v Waldep-burgu — središču šlezijskih rudniških revirjev. Okrog 180 tisoč ljudi — samih rudarskih družin živi tu v pravem peldu. Kraj opisuje pisateljica tako-le: »Ko gremo po cesti, se mi naenkrat zavrti pred očmi. Ali se mi samo dozdeva, ali je pa res? Hiše stoje čudno nekako po strani, kakor če otroci stav be rišejo na papir. Cesta je vijugasta in polna jam, pred meseci je bila pa gladka in ravna. Svet se pogreza in hiše sc majajo. Komaj človek te stavbe zagleda, so mu že tla pod nogami nesigurna. Vse je podminirano, rudniški rovi se podirajo in vse se pogreza. Hiše pa še stoje. Policija pazi in v zadnji uri, predno se vse podere, bo ljudi že opozorila,'naj beže. Bežati — to bi še šlo. a kam — to je težko. Vstopimo v poševno stoječe razpokane hiše. Človeku se tla zdijo kakor drče, po katerih polzi pohištvo. V stenah so tolike razpoke, da se vidi nebo, kakor skozi line. V teh hišah neprestano po ka. Raz stene padajo slike, često se paodkrušijo tudi večji deli sten in stro pa. Zemlja, v katero se vse vgreza, je pa mokrotna in vse stene strašnih hiš so na debelo pokrite z zelenkasto ples-nobo, (la pa napol gnila. V teh hišah ima smrt strašno žetev. Po vrsti umirajo tnali otroci, rakev sledi rakvi. Tudi'odraslim ie prerana smrt zapisana na bledih ličili. V hišah je vse polno podgan, črvov in druge golazni, kakor v grobnici. Waldenburg je veliko, strašno grobišče.« Waldenburg z okolico se pogreza že Elektrarna JFala d. d. Na naš članek z dne U. t. m. nam je poslala Elektrarna Fala sledeče pojasnilo, ki je po principu »Audiatur et altera-pars« lojalno objavljamo: »Večernikov« članek, podpisan od »konzunienta«, prinaša številke, ki so kot take sicer pravilne, ki pa v obliki, izbiani preko enega leta. Vsak košček ceste !oc[ Cankarja, podajajo doceia krivo s!iko se je vdrl najmanj za pol metra. Več hiš se je že popolnoma razsulo in pogreznilo v globoke jame. Pod Walden-burgom so zapuščeni rudniški rovi, v katerih so leseni podboji in trami že davno sprhneli. Rovi se sami zasipajo, kar ima za posledico vgrezanje in razpadanje na površju. V rudarskem dejanskih okolnosti. Predvsem je treba pribiti, da so poslovni uspehi družbe Elektrowerte A. G. sicer le deloma odvisni od uspešnega ;az-voja Elektrarne Fale, da pa prihajajo v tem primeru v poštev tudi druga od Elektrarne Fale popolnoma neodvisni podjetja, tako da navedba bilance druž- inestu Waldenburgu so le nekateri be »Elektrowerte A. G.« kot take podaja prostori in deli ulic izven nevarnosti; doce)a neodgovarjajočo sliko poslovnih pogrezanja, ker so na skalnatih tleh, Ali pa so pod njimi, zapuščeni rovi v toliki globočini, da se zgoraj sesedanje ne občuti premočno. Kjer so pa za prilik Elektrarne Fala. Za presojo teh je edino merodajna bilanca Elektrarna Fala in v razjasnitev iste prinašamo v slednjem številke: V no, dočim je polovica, ki je slučajno na trdnejših tleh, ostala. Šo ulice, v katerih se je naenkrat zrušilo po več hiš. Veliko večino prebivalstva tvorijo rudarji, za zidavo novih, varnih hiš pa ni prostora uiti v širši okolici rudnikov. Radi tega se rudarske rodbine kljub vedni življenski nevarnosti krčevito drže ruševin, ker bi s tem »domom« izgubili tudi zaslužek. hbesbb Prosveta (K petkovemu slavnostnemu koncertu). • Lejla* jc podnaslov fantaziji za viioii-no solo s spremljevanjern orkestra, ki jo bo izvajala gospa Fani Brandlova kot krstno proizvajanje skladbe. Snov je vzel skladatelj iz Prešernove romance o Ro-zanmndi (orkester) in junaku, katerega očara Lejla (Vijolina solo). Rečemo lahko, da je skladba zelo posrečena in to tembolj, ker se opira vseskozi na naše domače, deloma že v oriientalsko segajoče motive in vse to na originalen način, plastično in občuteno,, kot lastno doživetje. Početek: Lejla poje, očara junaka ter ga prevzame Rozamundi v veselem plesu, Kolo • • • trombe... pozavne ... Ves orkester se giblje v motivu kola, kmalu Pa prevzame vodstvo zopet vijolina, — Lejla, — ki izvaja isti motiv v raznih va-rijantah. Krepko prikazuje skladatelj tekmovanje Rozamunde in Lejle v sporednih tercah izven akorda, a tudi iz tega se kmalu povzpe zopet Lejla — vijolina v spremstvu sordiniranega roga, pri čemur se skladatelj jako spretno poslužuje poli-ritmike s prehodom 5osminskega takta v sporedne 2četrtinske 3osminske in fiosmin ske. Še pred koncem se skuša uveljaviti Rozamunda — orkester, — a Lejla, tokrat vijolina dvoglasno izide kot zmagovalka, ki se ji pridružijo polagoma vsi ritmični instrumenti z arijo iz glavnega motiva. Nad vse lepa skladba, ki zapusti globok utis. Skladatelj, g. Filip Bernard je živel več let v Mariboru ter smo prošlo sezono že slišali eno njegovih del, ki je Imelo prav lep uspeh. Prav te dpi je bil imenovan za vojaškega kapelnika v Tre-binje, kar je za njega vsekakor lep uspeh in visoko priznanje. Skladbo je poklonil sospej Fani Brandlovi, ki jo bo kot prva kvajala. Za jutrišnji slavnostni koncert v prid fonda za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikem Osvoboditelju v Mariboru je odbor rezerviral v predprodaji nekaterim krogom vstopnice in jih o tem pismeno obvestil. Naslovniki so ulju-dno naprošeni, da se poslužijo teh vsrop-nic vsaj do opoldne, da se s tem zabnmi naval na popoldansko prodajo in večerno blagajno. — Cerkveni koncert v Mariboru V proslavo 701etnice škofa monsgr. dr. AndrejaKar 1 i n a, ki je znan kot velik ljubitelj in podpornik glasbe, je priredilo Ceciljino društvo' za stolno župnijo puščeni rudniški rovi visoko, to je bli- !]etu 1923 so dohodki iznašali 12,722.107.25 zu površine, tam so pa ljudje v stalni, Din; od teh .ie odtegniti čiste obratne nevarnosti, da jih požre prepad. Več- j stroške vključno davke v iznosu od krat se je že dogodilo, da se je pol hi- '2,370.410.66 Din, tako. da ostane bruto še zrušilo v naglo nastalo veliko brez-1 prebitek 10,351.696.59 Din. ... ^.1....... '-! Tenpi nasproti ima družba obrestovati delniško glavnico od 5,000.000 Din in dolgove v šv. fr. 25,837.631.05 t. j. po današnjem tečaju 285,000.000 Din: skupaj torej okroglo 290.000.000 Din, kar odgovar ja bruto-obrestovanju od skoraj 3.6% ne-upoštevajoč nobene amortizacije. Ta za dajatelja novca naravnost kata strojalen izid se je kolikor toliko izboljšal s Šicer nedovoljiiim povišanjem cen toku za tvornico dušika v Rušah doseženim pravosodnim potom in s pomnože-njem priključkov, tako da za’ leto 1926 prikazuje bilanca sliko: Obratni dohodki Din 24,000.000: odbivši obratne izdatke in davke Din 5,680.685.27, ostane bruto-pre bitek od Din 18,829.587.59. Obrestovati se je imela delniška glavnica 5,000.000 Din. dolgovi šv. fr. 27.845.277.18 ^ okroglo Din 305,000.000, skupno 310,000.000 Din, kar odgovarja bruto-obrestovanju od komaj 6% brez amortizacije. . Upoštevajoč dejstvo, da se mora za velike električne naprave, k kojim nedvomno spada Fala, računati najmanj a-mortizacija od 2% na leto — višino, te amortizacije najbrže člankar ne bo v stanu presoditi — preostaja za Jajatclje nov ca v letu 1923 1.6% in v letu 1926 4% no obrestovanje glavnice, dane na razpolago. Nas bi zanimalo, če bi- se gosp. pisec članka od 11. t. m. zadovoljil s takim o-brestovanjem. Ce že člankar navaja Maribor kot stra šilo za politiko cen toka, moramo ugotoviti, da so cene toku v Mariboru in okolici prejkoslej najnižje v naši državi in so tudi nizke napram cenam toku v drugih deželah, ker še daleč ne dosezajo pari- v naši stolnici v torek zvečer koncert. Vspored je obsegal vokalne in instrumentalne, točke z obljgatnimi orglami, kakor tudi orgelske skladbe, katere je z virtuoznostjo izvajal ravnatelj ljubljanskega stolnega kora, S t a tjk o P r e m r 1, katerega smo imeli priliko slišati ,v pretečeni sezoni, povodom posebnega orgelskega koncerta Ljudske univerze. Kot uvodna točka ie bil na vzporedu Rheibergerjev koncert v g-molu za orgle in orkester. — Reinbergerja štejemo k najznamenitej-šim orgelskim komponistom pretečenega stoletja: pical je dosledno v duhu tega svečanostnih prilikah. Ostale vokalne to-strunienta. V poslušalcih je zapustila izvedba te skladbe osobito pa srednjega stavka, globok učinek in ustvarilo se je ono razpoloženje, ki je potrebno pri takih svečanostnih prilikah. Ostale vokalne te-čke s spremljavo orkestra in orgel ali pa orgel samih, so bile vzete iz naše domače literature. Videli smo, da se začenja cerkvena koncertna skladba uspešno razvijati. Zastopani so bili naši najbolj priznani predstavniki cerkvene glasbe, kakor: S a 11 n e r, Premrl, Kimovec, Hochreiter in Lukman. Stolni zbor, ki razpolaga z lepim glasovnim ma-terijalom, se je poprijel nelahke naloge ž vnemo ter-jo je uspešno izvršil. Stolnemu kapelniku Gaspari č u gre za pripravo in izvedbo koncerta posebno priznanje. H. D. tete cen toku n. pr. v Švici ali Nemčiji. ' Primerjanje številk bi brez nadaljnega to dokazalo, obstoja pa še drugi jasnejši dokaz za docela primerno politiko cen to-cu elektrarne Fale d. d. v območju njenih vodov. G. člankar ugotavlja, da je Maribor le popolnoma elektrificiran. Opozarjamo pri tem, da se v Mariboru šele 7 let od tega oddaja električna energija. Kako pa-zgleda stvar v tem pogledu po drugih mestih n. pr. v Ljubljani in Zagrebu, kjer stoji električna energija že 25 in več let pojedinim tvornicam na razpolago? In Vlaribor potroši danes že okroglo trikrat oliko energije kakor n. pr. Ljubljana. — Povod naseljevanja industrije v Mariboru je sigurno le razpoložljivost vsake ko-ičine električne energije po ugodnih cenah. Ta dejstva dokazujejo jasno, da konzu-menti rade volje prejemajo električno energijo dano na razpolago od Fale in da je trditev g. člankarja glede neprimerno visokih cen pobita že po dejanskem stanju stvari. Kar se tiče pripombe g. člankarja glede inozemskega denarja, omenjamo, da se ne samo v naši državi temveč v vseh srednjeevropskih državah iste, kakor tudi velika in mala mesta, potegi:jejo za inozemske kredite. Ali je v interesu do-, tičnih mest, da se inozemskemu kapitalu, ki se kakor pri Elektrarni Fala obrestuje s 4%, predbacnjejo ogromni dobički, ki bi se morali oblastno omejiti? Preidemo na gradnjo vdov Na žalost se ne da preprečiti, da se v bližini električnih naprav gradi več vodov kot d'1igod. Vodstvu podjetja ie dobro znano, da se pri postavljanju drogov oorajajo neprijet-nosti s posestniki. Zategadelj imajo posredujoči organi najstrožji nalog, da razpravljajo s posestniki na uljuden način in da vpostevajopo možnosti želje posestnikov. Neizogibni so seveda primeri prej čopkov, ki se pa strogo kaznujejo, ko pridejo vodstvu na.znanje. Ne sme se pozabiti, da r.aši uradniki razpolagajo le s človeško potrpežljivostjo, ki mora prenehati r,oprani večkratne prav uljudno izraženi m željam ii: pogojen1 posestnikov. Taki primeri so pa zelo redki iti češe g. člankar zanima, smo pripravljeni na podlagi naših beležk dokazati mu, kako neznaten je odstotek sodno razlaščenih temeljev za droge napram velikemu številu postavljenih drogov. Laskamo si ugotoviti, da živimo z našimi konzumenti v najboljšem sporazumu, in članek, ki ga je napisal g. člankar, more le kaliti ta sporazum v obojestran-, sko škodo ker —-kakor prej pojasnjeno, meritorno sr. prilike ne dajo spremenit?. ?porf Pristave za cliriiei ado ki se bo vršila sredi prihodnjega, leta v Amsterdamu, so že danes v polnem teku. Največ skrbi so imeli prireditelji z vprašanjem, kam namestiti vse stotisoče udeležencev olimpijskih iger. Samomor s cigareto. V poljski vasici Lcsnice je bil pred,- - ■ . , ... dnevi izvršen strašen samomor. Brez- ki prispejo iz ostalih krajev N -poselni delavec je vtaknil v cigareto iRke in sploh vsega sveta. Znat dinamitni naboj in jo v ustah drže ; problema je za enkrat rese . - , jr . 1 - t 1 i* 1 • !i-:-»-./-vc-nfitn lrnr crl^nnlr.i ^VP.tOV- prižgal. Ko je naboj eksplodiral, je nesrečniku docela raztrgalo glavo. Nove izkoplne v Pompejih. Profesor Maiuri, ki vse svoje delo posveča izkopavanju Pompejev, je izpod debelih plasti lave in pepela izkopal novi ; zenice, ki posetijo kot gledalci svetov na olimnijska tekmovanja v Amsterdamu, pripeljejo običajno posebni parniki raznih potovalnih družb. S takimi družbami so se sedaj pogodili nekateri večji listi, ki organizirajo skupne zlete v Amsterdam, v tem smislu, da osta- del mesta. V tem delu tnesta se nahajajo jnejo parniki v amsterdamski luki ves čas bivanja njihovih potnikov na olimpijadi. Tako se bodo udeleženci vozili lepo vsak večer na ladjo spat. Iz luke v mesto in na stadijon bodo urejene posebne avtobusne zveze. Posebne parnike za Amsterdam so že najele naslednje novine: norveška 'Aftenpo-sten«, švedska' »Dagens Nyheter«, hamburška »Sportchronik« In londonske »The Swinuning Times«. Amsterdamskim hotelirjem in penzijonatom se je Odvalil s tem velik kamen od sr- ___________________ . ca, ker je odstranjena nevarnost stra- votnih mestih, tako da bo novo odkopani I hovitega navala tujcev na prenočišča, del Pompejev muzej ogromne arheološke Zaslužka bo radi tega seveda še ved-in historijske vrednosti- i no dovoli hiše izredno bogatih patricijev med njimi tudi palača Publiusa Corneliusa Tagesa, ki je bil. kakor je ugotovljeno, za časa katastrofe naibogatejši meščan Pompejev. Hiša Corneliusa Tagesa je najzanimivejša, kar so jih doslej odkopali. Zgrajena je izredno prostrano in ima nad dvaj set sob v pritličju in ravno :o!iko v prvem tiadslropju. Cornelius Tages ic v svoji palači zbral mnogo umetnin, ki so skoraj vse dobro ohranjene. Stene so pokrite s freskami. Mussolini je odredil, da morajo vsi najdeni predmeti ostati na pr- Smučarski tečaj ISSK Maribora. Na sinočnem sestanku zimskošportne sekcije ISSK Maribora je bil sprejet sklep, da priredi ISSK Maribor smučarski tečaj v bližini mesta, kar bo brez dvoma omogočilo vsakemu članu udeležbo. Prvi tečaj se bo vršil v nedeljo , 20. t. m. ob 8. dopoldne. Člani v popolni opre mi se zbero pri mestnem paviljonu poleg srednjega ribnika, od koder odidejo na prikladen teren, kjer se bodo vršile pod vodstvom sekcijskega načelnika gosp.] Goluboviča prve vaje. — Načelstvo. — Smučarji! Dospelo je sukno za smučarske kroje., Franjo Majer, Glavni trg. — 1669 Športni klub »Železničar« priredi v soboto 19. novembra v gostilni »Ptuj«, Tržaška cesta, veselico. Igra godba Drava. 1673 Brezuspešno zdravljenje. — Si čuk da je dr. Albus tri leta zdravil nekega bolnika radi zlatenice? — No, kaj pa je na tem tako čudnega?, — Včeraj se je končnoveljavno izkazalo, da je »bolnik« — Japonec. Hladnokrvni Pepček. Pepček, ki se šele uči kolesariti, podere pasanta na vogalu Vetrinjske in Tatten-bachove ulice. Mož se pobira iz brozge ter kriči: »Smrkavec, ne znaš zvoniti?« »O ja, zvoniti že znam, toda voziti še, seU 'stran t MarffittfsS! T t C E R t« l I Jutri V Mariboru, cine '17. XI. 1921 Maksim Gorki: Otroika leta 43 Poslovenil dr. L D. Ded je stokal in hropel, babica je mrmrala, nato so zaloputnila vrata in nastalo je vse tiho in pusto. Spomnil sem se, po kaj so me poslali; zajel sem z medenim korcem vode, šel v vežo — iz prednje hiše se je pojavil urarski mojster s sklonjeno gja-vo in je z roko gladil čepico iz kožuhovine. Babica je pritisnila roke k životu, se mu klanjala in tiho govorila: »Sami veste — s silo ne postaneš mil . . .« ' Mojster se je opotekal čez prag in Je skočil na dvorišče. Babica se je vsa tresla — ali je zadrževala plač — ali pa smeh. Pritekel sem k njej in jo vprašal: »Kaj ti je?« Potegnila mi je korec iz rok, me polda po nogah in zavpila: »Kam pa si hodil po vodo? Zapri duri!« In odšla je v materino sobo. jaz pa — zopet v kuhinjo in sem poslušal, kako so oni vsi skupaj stokali, vzdihovali in vreščali, kakor da bi z enega mesta na drugega prevzdigovali silne teže. Dan je bil svetel skozi ledena stekla dveh oken so gledali žarki zimskega solnca: na mizi, ki je bila pripravljena za obed. je motno blestela cina-sta posoda. Skozi odtajana mesta na šipah se je videl slepeče bliščeč sneg na strehah, srebrne čepice kolov pri plotu so se iskrile. Na stebričih med okni. v tičnicah, s solncem obsijanih, so skakali moji ptički: ščebetali so veseli, ročni čižki, cvrčali kalini, pel je lišček. Toda ta veseli in zvonki dan me ni veselil, ni bil potreben, kakor je bilo nepotrebno vse. Zahotelo se mi je izpustiti ptičke, začel sem snemati tičnice, pa je nritekla babica, se tolkla z rokami po bokih planila k peči in zmerjala samo sebe: »Ah, nesrečneži, da bi vas veter razpihal! Oh, neumnica ti stara, Aku-lina .. .« Potegnila je iz peči pirog, potrkala s prstom po skorji ter ozlovoljeno pljunila: »Nu — čisto izsušen! In zažgan! Ah, demoni, da bi vas vse raztrgalo! Kaj pa si odprl oči? Potolkla bi vas vse kakor slabe lonce!« •In zaplakala je, preobračala pirog z ene strani na drugo, tolkla s prsti po suhih skorjah, na katere so kapljale debele kaplje solz. V kuhinjo sta stopila ded in mati; babica je vrgla pirog na mizo tako, da so poskočili krožniki. »Poglejte, kaj se je napravilo!« Mati. ki je bila vesela in mirna, jo je objela, ji prigovarjala, naj se ne žalosti, ded pa je, zmečkan in utrujen, sedel za mizo, si zavezoval servieto okrog vratu in pripiral oči, ki so bile zatekle od solnca. »Že dobro! Jedli smo že boljše paštete. Gospod je — skop, za leta plačuje z minutami ... Ne pripoznava obresti. Le sedi, Varja ... že dobro!« Bii je kakor brezumen, cel čas obeda je govoril o Bogu, o brezsramnem Ahabu, o težki nalogi — biti oče, babica pa ga je jezno ustavljala: »Jej rajši!« Mati je molčala in mežikala z jasnimi očmi. »Si se bil prestrašil prej?« me je vprašala in me sunila. Ne, nisem se bil preveč prestrašil, toda sedaj mi je bilo nerodno in nerazumljivo vse. Jedli so kakor vedno ob nedeljah, utrudljivo dolgo, mnogo, in zdelo se je, da to niso tisti ljudje, ki so pol ure prej kričali drug na drugega, pripravljeni. da se raztrgajo, ki so kipeli v solzah in glasnem joku. Neverjetno se mi je zdelo, da se vse to oni delali resno in da jim je težko plakati. In njihove solze in kriki, medsebojno mučenje, ki je pogostokrat vzplapo-lalo. pa hitro ugasnilo — vse to mi je postalo nekaj navadnega, ki me je vedno manj razburjalo in mi vedno manj ganilo srce. Pozneje nekdaj sem razumel, da se ruski ljudje zaradi revščine in pomanjkljivosti v svojem notranjem življeniu radi zabavajo z bridkostjo se igrajo z njo kakor otroci in da jih ?e redkokdaj sram biti nesrečni. V brezkončnih delavnikih jim je tudi bridkost — nedelja, požar — zabava; na nraznem licu je trd' ■»'»oti-na — okrasek . . . XI. Po tem dogodku se je mati naenkrat učvrstila, togo se je vzravnala in za- Sledeče srečke drž. razredne loterije kupliene v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani. Sv. Peha cesta št. 19, oziroma v upravi Veternika, Maribor, so bile Izžrebane dne 14 novembra: Din 2000 sl« zadali sralkl 40.504, 53.437 Po Din 500, pa so zadele naslednje št.: 14.150, 14.140, 100.714, 5.761, 5.771, 5.701, 5.746, 15.453, 15.476,15.404, 15.467, 30.920, 24.201, 30.951, 40.524, 53.461, 66.604 91.766 91.787, 115.642, 115.604, 115.700, 8.048, 11.596, 11.547,11.550, 20.830, 20.899 23.453 23.473, 23.414, 34.172, 34.168, 47.738 47.722 48.507, 60.839, 60.832, 60.823, 71.868 71.881 71.832, 83.227, 86.365, 96.927, 96.957 97.718 97.756, 110.162, 111.140, 39.137, 120.185, 120.160, 123.396, 9.359, 9.321, 20.242,24.226 24.285, 34.079, 34.005, 58.069, 61.213 71.832 82.551, 82.534, 87.181, 99.564, 99.520 99.542 99.509, 99.554, 122.771, 122.778, 122.772. 71.868, 71.881. Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 80.000 Din dobi srečka 124.265. Po 4000 Din dobijo srečke: 531, 22.098, 22.161, 26.703, 42.821, 58.430 in 58.604. Po 2000 Din dobijo srečke: 980, 1.094, 2.030, 3.434, 6.267, 6.863, 12.607, 15.637, 17.761, 17.863,18.255, 20.081, 20.858 23.784 23.852, 36.077, 37.225, 37.877 38.148 39.398 43.613, 43.968, 47,089, 47.404 48.948, 50.621 52.209, 53.016, 56.881, 57.133, 63.513 68.736 69.988, 70.769, 82.969, 83.289, 88.508 89.617 91.582, 95.222, 96.610, 97.673, 104.103, 106.334, 109.176, 111.305, 114.035, 116.528, 118.517, 120.774, 123.272 in 124.790. čela gospodinjiti v hiši, ded pa je postal neopažen, zamišljen, tih, nič podoben samemu sebi. Skoraj čisto je. nehal hoditi iz hiše, sam samcat je sedel v podstrešni sobici in bral tajinstveno knjigo »Zapiski mojega očeta«. To knjigo je imel v skrinji pod ključem in ne enkrat sem videl, da si je umil roke, predno jo je prijel. Bila je kratka, debela, vezana v rdečkasto usnje; na modrikastem prvem listu pod naslovom je rdela lepa, obledela pisava: »Spoštovanemu Vasiliju Kaširinu iz hvaležnosti v srčen spomin«; podpisano je bilo neko čudno ime, zavojkasta črta pa je izražala ptico v letu. Ko je pazljivo odprl težko platnico, je ded nateknil srebrna očala, migal z nosom, da bi si jih prilagodil, in gledal ta napis. Ne enkrat sem ga vpraševal, kakšna knjiga je to; on pa je prodir-ljivo odgovoril: »Tegn ti ni treba vedeti. Počakaj, da umrjem — pa zapustim tebi. Tudi kožuh ti zapustim.« Z materjo je začel govoriti mehkeje in manj. njene besede je pazljivo poslušal. pobliskaval z očmi kakor stric Peter in mrmral: »Nu. dobro! Delaj, kakor hočeš . .« V njegovih skrinjah je ležalo mnogo čudovitih sijajnih oprav: ženske suknje, atlasni telovniki, svileni sarafani, s srebrom pretkani, peče z biseri, čepice različnih barv, težki obeski, na-kiti iz pisanih kamnov; vse to je znosil v materino sobo. razpoložil po stolih. po mizah, mati se je čudila tej opravi, ded pa je govoril: »V naših časih je bila obleka lepša in bogatejša od sedanje! Obleka je bila bogatejša, živeli pa smo boli priprosto, bolj pametno. Časi so minuli, ne povrnejo se več! Nu, pomeri, opravi se...: Nekoč je odšla mati v sosednjo sobo in čez kratko prišla nazaj v sinjem, z zlatom sitem sarafanu in z biserno nečo na glavi: nizko se je priklonila dedu in je vprašala: »Ali je lepo tako, gospod očka?« Ded je vzkliknil, ves nekako zažarel. šel okoli nje' razširil roke. migal s prsti in je kakor v sanjah izprego-voril: »Ah. Varvara. ko bi imela ti več denarja. bi hodili okrog tebe boljši ljudje ...« Sedaj je živela mati v dveh sobah v prvi polovici hiše, čestokrat so bili pri njej gostje, največkrat brata Maksimova: Peter, lepi oficir z veliko svetlo brado in modrimi očmi, tisti, pred katerim me je bil pretepel ded, ker sem bil pljunil na starega gospoda; Jevge-nij, tudi visok, tankih nog, bledega obraza, s črno pristriženo brado. Njegove velike oči so bile podobne slivam, oblačil se je v zeleno uniformo z zlatimi gumbi in zlatimi našivki na ozkih ramah. Pogostokrat je urno stresel glavo in vrgel nazaj g visokega, gladkega čela valovite, dolge lase, se priljudno nasmihal in pripovedoval z zamolklim glasom, pričenjajoč s skrom nimi besedami: »Vidite, kako jaz mislim ...« Mati ga je poslušala z napol priprtimi očmi, z nasmeškom in ga je često prekinjala: »Otroče ste, Jevgenij Vasiljevič, oprostite . . .« Oficir se je udaril s široko roko po kolenu in vzkliknil: »Da, pravcati otrok ...« Šumtio in veselo so prešli praznik!, skoraj vsak večer so prihajale k njej maškare, tudi ona se je našemila — lepša od vseh — in se je odpeljala z gosti. Vsakokrat, kadarkoli je odšla mati s pisano družbo skozi vrata, se je hiša kakor pogreznila v zemljo, vsepovsod je postalo tiho, težko in dolgočasno. Kakor stara gos je plavala babica po sobi. pospravljala v red, ded pa je stal pri peči, naslanjal hrbet na tople pečnice in govoril sam sebi: »Nu — že dobro, lepo ... Bomo videli, kaj bo iz tega.« Po praznikih je mati odpeljala mene in Sašo. sina strica Mihajla. v šolo. Sašov oče se je bil oženil, toda mačeha takoj prve dni ni vzljubila pastorka. začela ga je pretepavati. na babičino Prigovarjanje je vzel ded Sašo k sebi. V šolo sva hodila mesec dni, in od vsega, kar mi je bilo vcepljeno V njej. sem si zapomnil le, da na vprašanje: Kako se pišeš’ nisem smel prl-orosto odgovoriti: Pješkov. — temveč, da ie bilo treba reči: Jaz se pišem — Pieškov. Tudi nisem smel reči učitelju: Ti, dragi, ne kriči, ne bojim se te ... (Dalje prihodnjič.) Ki** za Miklavža? Ne bodem dolgo premišljal, saj dobim vendar ni KOROŠKI CESTI 9 PRI TVRDKI L. ORNIK najprimernejše darilo za mojo ljubko ženko. Izberem njenemu pialču primerno zrno za ovratnik, rokave In obrob. To bo veselje doma! 19a veate, jopice, puloverje, volneno zlm»ko perilo za gospode, najlepše ieško in angleško blago v vseh modnih barvah za mo