GEOGRAFSKI OBZORNIK DOGODKI , OCENE, DRUŠTVA SEMINAR ODDELKOV Z A GEOGRAFI JO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI IN UNIVERZE J O H A N N W O L F G A N G GOETHE V FRANKFURTU Mi rko Pak Aktualna problematika globalizacije In razvoja mest je bila razlog za to poročilo o že sedmem sre- čanju obeh oddelkov, tokrat od 13. do 14. aprila 1999 v Ljubljani. Se več pove sam naslov srečanja: »Bodoč- nost mest - globalizacija in regionallzacija kot mote- ča dejavnika«. Pet nemških in osem slovenskih geografov, poleg sodelavcev Oddelka še sodelavci Pedagoške fakultete v Mariboru, Geografskega inšti- tuta in Urada za prostorsko planiranje MOK, je v tri- najstih referatih predstavilo rezultate raziskovanja zgostitvenih območij v Frankfurtski kotlini in v Slove- nlji. _ Ze v uvodnem referatu »Globalizacija in regiona- lizacija kot novi pogledi na geografsko proučevanje mest« je K. Wolf pravzaprav zastavil okvir vsem poročilom, še posebej pa nemškim prispevkom, ki so nas seznanili z rezultati raziskovanj perspektive upravne delitve, regionalne identitete, stopnje in pers- pektive medobčinskega sodelovanja in ekstremne suburbanizacije v frankfurtskem obmestju (Spack- gurtel). Glede na to, da sodi Frankfurtska kotlina med najmočnejša zgostitvena območja na sploh, so tam suburbanizacijski procesi še posebej intenzivni, tržno opredeljeni, konfliktni, raznovrstni in globalni v struk- turnem in prostorskem pogledu. To, kar se dogaja v Frankfurtski kotlini, je ustvarjanje nedefinirane mest- ne regije brez mej med administrativnim mestom in nje- govim obmestjem. Ob tem nastajajo številna težko rešljiva vprašanja mestno-izvenmestnega prostora, upravljanja In usmerjanja nadaljnjega razvoja take- ga dinamičnega zgostitvenega območja. Konflikti med mestom in okolico, mestno in obmestnimi obči- nami ter med dejavnostmi so pretežno ekonomske, ozi- roma kar finančne narave, pri čemer nič manj ne prizadenejo prostora. In zato je intenzivno geograf- sko proučevanje in iskanje rešitev nujno, še posebej zaradi, kljub ozki problemski obravnavi, širokega in kompleksnega geografskega pogleda in mestoma tudi pristopa. Da so se podobni razvojni procesi dotak- nili tudi že naših mest in da se bodo v naslednjih letih še poglobili, ne gre dvomiti. In prav tako ne, da bo na to odločilno vplivala globalizacija, pri čemer bo vpliv regij in regionalizacije, obravnave mest ter urbanizacijske in suburbanizacijske problematike ved- no pomembnejši. Slovenski referenti so govorili o slovenskih mestih v luči globalizacije in trajnostno-sonaravnega razvo- ja, urbanizaciji Slovenije v luči globalizacije, globa- lizaciji in razvoju slovenskih mest, vprašanjih regional- nega razvoja Slovenije, o razlikah v življenjski ravni med slovenskimi mesti, obmestji in podeželskimi območji, morfoloških značilnostih slovenskih mest, socialnogeografski preobrazbi Ljubljane ter o vlogi in pomenu oskrbnih središč v slovenskem poselitvenem sistemu. Očitno je, da bo tudi v slovenski geografiji potrebno posvečati mestom in suburbanizacijski prob- lematiki na sploh več pozornosti, pa tudi več doma- čih in mednarodnih strokovnih srečanj, ki jih je na področju geografije zadnja leta na splošno vse pre- malo za hitrejši in neposreden prenos znanja. Ni dvo- miti, da se bo zanje našla podpora, podobno kot sta Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Urad za pro- storsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor pod- prla tudi to srečanje. MEDODDELČNI GEOGRAFSKI SREČANJI Dejan Rebernik V septembru so se člani Oddelka za geografijo sestali s kolegi iz mariborske in zagrebške univerze. Srečanja med geografi iz Ljubljane, Zagreba in Mari- bora imajo že dolgo tradicijo. Obe srečanji sta bili delovni in strokovni, hkrati pa tudi družabni. Udelež- ba je bila v obeh primerih polnoštevilna, kar dokazu- je, da so takšna srečanja potrebna in koristna. Zagrebški kolegi z Oddelka za geografijo Nara- voslovno-matematične fakultete so nas povabili v Po- dravino, natančneje v njeno središče Koprivnico in sosednji Ourdevac. Naš gostitelj je bil dr. Dragutin Fele- tar. Osnovna tema je bila obmejnost oziroma geograf- sko proučevanje obmejnosti in obmejnega prostora na primeru slovensko-hrvaške meje. Poleg tega smo spoz- nali hrvaško pokrajino ob Dravi, posebno pa občino in mesto Koprivnica. V pogovoru s predstavniki obči- ne smo spoznali najnovejše gospodarske, socialne in prostorske procese v tem delu Hrvaške. Obiskali smo Srečanje z Oddelkom za geografijo PMF Zagreb, 21.9. 1999: Koprivnica - razprava in sprejem na občini Ifoto: Mirko Pak). 25