Z zavarovanjem materiala lahko dosežemo znatne prihranke
Sitoda, ki naslaja zaradi propadanja tehničnega mateziaia in potiošnega bla-ga, je zeio velika. V industrijsko bolj razvitih državah posvečajo zato danes več pozornosti ugotavljanju in ocenitvi izgub, njihovemu zmanjšanju ali odpmvi.
lzneke analize, katere smoter je bil med drugim ugotoviti globalne zneske Izgub po posameznih gospodarsklh vejah, je razvidno, da je znašala škoda v na&i ttriavi samo v 1. 1954 nad 35 milijard dinarjev.
Znaao je, da so tehnitni materiali (ko-v-ine. les, gumi, tekstilije iu drugi) iz,po-siavljeni raznemu uničevanju ia poškodo-vanju med njLhovim trajaujem ali upo-rabljanjem. Vzroki propadanja so različ-ni: rpliv atmosfere, vlaga. insekti, troh-nenje, obrabljamje itd. Zdvila so prav tako izpostavljana propadajiju, posebuo če jim pri pakiranju in vskladiščenju ne posve-timo potrebne pozornosti.
Gospodarstvo ima zato obeutne izgube, fei jih ni lahko ugotoviti, čeprav so včasih zelo velike. Včasih jih pripisujemo samo nekaterim naravnirn iii neizogibnim po-vzročidelj«m. kakor na primer rji prj že-lezu ali tako imenovani ikalo« pri živiliih. Neodvisno od tega pa je ves ta material izpostavljen stalnenm postopnemu propa-danju, njegova vrednost pa se zmanjšuje za določene l»tne zneske. Kolikor ne sto-ritno pravočasno učinkovitih varovalnih ukrepov, so izgube zaradi takih poškodb četJalje  večje.
Kje nastaja škoda na materialu
Skoda nastaja na raznovrstnih materia-lih, De glede na to, ali so vgrajeni ali so v proizvodnem postopku ali v skladišču ali pa v tran&portu. ]3o zelo veliike škode pride zlasti pri materialih. ki so vgrajeni v raznovrstne stroje. instalacije, gradbene in prometne objekte — ta škoda je hkrati tudi del amortizacijskih zneskov.
Razne poškodbe in uničenja kovin (ko-rozija) nastajajo v enereetski industrij.i, v rudarstvu in metalurgiji, v predelovalni industriji kovinski iTidustriji. ladjedelni-Stvu. v prometu. na različnih orodjih in napravah. na vskladiš<'ene'm tehničnem in drugem blagu.
V rudaiTstvu je zlasti vidoo propadaaje tehničnega materiala, ki nastaja na zana-njih in notranjih iostalacijah. na cevovo-dih. na raznem rudarskem orodju. jain-skem lesu itd. Dovolj ie. če gremo v kak-šen naš rudnik. n. pr. v borski rudnik: rud-n.i«ka topilnica izloča zaradi praženja žrepleni dioksid. ki zelo močno vpliva na pospešeno propadanje nekaterih /.unanjih naprav — voznega parka, vagončkov. žič-nice itd. Takojedoba trajanja teh naprav znatno krajša. kakor bi bfla ob narmalnih pogojih  varstva.
Pri graditvi liidrocentral vgradimo v razp.e konstrukcije. ki so delno tudi pod vodo. velike količine železa iui jelda. Te konstrukcije so izpostavljene uničevanju tako zaTadi rjavenja y zunanji atmosferi kakor tudi zaradi posebnega uničevanja v vodi. Zato je potrebno zavarovati vse površine železa i'n jekla pri hidrocentra-
lah. Zal, taikemu varstvu nismo posvetili dovolj pozornosti: iinvestitorji pri graditvi l>asfitiiezniK hidroobjektov najpogosteje pred začetkom obratovanja objekta sploh ne računajo z izdatki za zavarovanje proti koroziji. Posledica tega bo. da bo potreb-no razne zapirailce pri turbi.nskih vhodih iin iiekatere druge dele kinalu zamenjati zaradi podvodne korozije. Šele 1. 1954 so bila izvedena prva vaTstvena dela pni ne-katerih podv<Mlaiih delih v hidrocentrali Jablanica, medtem ko so zaoeli šele 1. 19-">5 sistemaHčno zavaravati jekl&ne konstrnk-oije pred začetkom obratovanja hidrocen-trale ZvornLk.
Keoiična iin živjfeka industrija trpita veliko škodo zaradi specifičnosti dela z raznimi jedkimi kemikalijami. Najpogost-nejši povzročitelji poškodb v živailski Ln-dustriji (plesni, bak/erije. sadne in druge kisliue. olja. masti itd.) laiiko poTz.ročijo velike izgube.
Tudi v drugih gospodarskih vejai — industriji tekstilij, usnja, y gradbeništvu, v prometu itd. pride do iinjčevanja ne-pravočasno zavarovanih ali nezavarova-nih materialov.
Zavarovanje materiala je gospodarsko opravičeno
Gospodarska orgaoizaeija se lainko da-nes poslužuje uslug naših znanstvenMi za-vodov, ki se ukvarjajo z zavarovanjera materiala. Hdter razvoj industrializacije na.še države je terjal, da smo se lotili osvajamja raznih proizvodov za zavaro-vanje materiala in instalacij kakor tudi za pomo/no zavarovanje naših gospodar-skih podjetij. V ta namen je bilo 1. 19>4 tudd  uslanovljeno podjetje »Antiikor«. 2e
pri sami ustanoTiivi je podjetje dobilo ' od sedanjega Zavoda za varstvo materiala deset proizvodov za varstvo pred koro-zijo. V 1. 1955 so izr-očili v uporabljaiije skupoo približno dvajset novih protiioro-zijskih proizvodov, medtem ko so neka-tere  &taie  zajnenjali   novi  ali  ižboljšani.
Velirk prispevek k reševanju problema-tike varstva materiala je dal zavod sam. Njegova aktivmost se je okrepila zlasti v drugi polovica lanskega leta, ko se je usmeril k večjim delom za potrebe dru-gih interesentov, združenj, zlasti pa k de-lonii za varstvo kmetij^kiti strojev. Razen tega se je začel Zavod za vairstvo maite-riala konec lanskega leta ukvarjati s pro-blemom odpravljanja kotlovskega kamna in mehianja tekoče kotlovske vode z »po-rabo sredsrtva prota kamnu.
Za nekatere interesente so izdelali go-spodars.ke anailize o rentabilnosti varstra. Te anaJize kakor tud.i nekateri drugi pri-meri iz prakse so pokazali, da je mogoče doseči z zavairovanjem pred korozijskim in drugkn uničevanjem znatne prihranike.
Most Beograd—Zemun je bil na priiner premazain z minijem kot temeljnim pre-mazoni. Tehnične pogoje za ia premaz so izdelali strokovnjaiki Centra za varstvo pred korozijo. Izkazalo se je. da je ta mi-njj mnogo boljša, kakor je tisti. ki amo ga uvažali iz Nemčije. Z nporabo doana-čega minija smo razen drugega prihranili pnibUžno 30 mil.ijonov deviznih dinarjer.
Znatne prihranke bi laKko dosegli tudi v konservni industriji. Po ne>ki analizi je v pribiižno 30 našili tovarnah komserr skupno pribliino 100 tisoč kvadratnih metrov povriine, ki bi jo morali preple-skati. Nezavarovane kovine, posebno pa žeilezo, so izpostavljene v konservnj indu-strjji izgubaiu. ki jih ocenjujejo oa pri-bližno 200 tisoč kg železa ali 100 milijooov din n& leto. Po povprečnlh cenah pa bi čišfienje in preniaz (zavarovanje) vse po-vršine 100 tisoč kvadratmih metror stalo 24 mdiijonoT din na lato. Iz tega izhaja, da zoaaša letni prihraneik, ki g& dosežemo s piravilnim zavarovanjeim samo pri železn 76 milijonov "dm na leto.
AT.i še en konkreten pritner \z uaše prakse. Računajo, da bi moralo vsako reč-je fran.sporfcno podjetje povprečno zava-rovati pet tisoč kvadratnih metrov na 1«-to. Ročno čiSčenje, kd je sedaj večinoma v pra.ksi. stane za to površiino 17,3 mili-jona din. Z uiporabo keniičnega čis-tilnega posiopka se lahko ti stroški znižajo za več ka>kor 10 milijonov din, ker so izra-čunali, da znašajo stroSki za kemačno od-stranjeTanje barve in rje in kemično či-ščenje prJbLižno 6 miHjonov 87^ tisoč din na leto.                                         P. Dajič
Sedanja povprečna doba trajanja opreme in mogoča doba trajanja ob boljšem var-stvu    (v   nekaterih    naših    gospodarskih vejah)
Industrija nafte Crna metadurgija Elektrooentrale Kemična industrija Ladjedelništvo IndiHtrija papirja ŽLvilska ind,ustrija Tekstilna iiidustrija Premogovniki
20 let              50 let              5                3
20 let              50 let      .      5                3
36 let             80 let              2,75            1,5
18 let             50 let              5.5              3,5
25 let              50 let              4                2
18 let              50 let              5.5              3,5
25 let             66 let             4                2,5
36 let             80 lčt              2.75            1,50
25 let             50 let             4                2