rokođelnih narodskih r e t i Na svitlobo dane od krainske kmetijske družbe red devane od JD»\ *fan,eza JRleitveisa. Tečaj Vir, V edo 24. prosenca ijanuarija) 1849 List J ! z nanti o kmetijske sole v Ljubljani. v slovenskim, vsakterimu tudi neućenimu Slovencu razumljivim jeziku. Prečastito c. k. deržavno ministerstvo podúka je to je Glej stvarnica vse ti ponudi. Le jemat od nje ne zamudi, Leniga čaka stergan rokàl, Palca beraška, pražen bokàl! Uk kmetijstva se bo zacel pondeljik po svečnici , 5. dan svečana o peti uri popoldne v Lj ubij an y dovolilo osnovati v Ljubljanskim učilišu občni uk krae- skim u či lisu, in bo sledil ob enaki uri vsak ponde tijstva v slovenskim jeziku, spoznavši, de raz ljik y jasnjenje vednosti v kmetijskih opravilih zamore donesti ter do konca maliga serpana veliko veliko koristi posamesnim, in nar več pa se ob-činstvu naše mile domovine. vsako sr edo, vsak petek in vsako saboto no pa se bo za Drugo léto čela ta šola kakor druge sole. Kdor hoce v to solo ho diti naj prinese list sabo v šolo , na kterim zapisano Vsak člověk vé nekoliko, vsi pa dosti, in nihče ili tolikanj učen, de bi se ne mogel od drugih se kaj naučiti. Eden razume dobro drevje iz pešká zravnati in latinske sole. saditi : drugi ga dobro cepiti stoji njegovo ime in perimek y y rojstni kraj, starost, stan • v in stanovanje. Sola je v Ljubljanskim ucelisu , kjer so Dr. Jožef Orel. y tretji obrezovati, četerti era k močni rasti, k obilni rodovitnosti morati. Málokdo pa vé vse to popolnama. Kakor je pri tem opravilu, tako je pri vsih druzih; povsod je vsakterimu še veliko raz- jKmetijsfoa sola za mlade in stare ■ ^ - i ' (Dalje.) Se nekaj od žitnih lastnost sploh. Žita so v svoji domovini v divjim stanů, kakor jasnjenja potreba za polajšanje svojiga stanů, z manjši prizadevo več ko sicer opraviti, sebi in svojimu bližnjimu mnoge druge trave, enoletne rastijine, ktere čez spom življenje posladiti. S tem namenam sva se dva 't* ) lotila , kolikor naji lad in poletje iz semena zrastejo, zrelo zernje donesó in vednost in naji skušnje v kmetovanji dosežejo, obcni potem s koreníno vred vsahnejo in konec vzamejo Ze po vunanji podobi se loci eno zitno plême od uk kmetijstva za svoje ljube deželane po Slovenskim druziga, velik razloček je pa tudi ta, de trava in ko-v slovenskim jeziku práv po domače začeti de bi zató kej plačila od njih terjala. y brez renina nekterih zit nar hujsi mraz in zmerzljíno vec mescov prenesti zamorete, nekterim le srednji mraz ne Kdor koli se zamore 10 mescov od doma odtegniti, skodje , nektere pa že nar manjši slana posmodí. • i i 1 t i 1 w m î m • i .—. « . ^ • « « « v « . « « » ~ y gotovo se ne bode kesal. Iiazširjenje ved naj pride nosti v kmetijskih opravilih in v obnašanji med ptujimi (Sommergetreide) in ozimine (Wintergetreide). Od tod pride, de kmetovavci žita delé v jarine se, naj si v Lju Ozimine ali zimné žita imenujejo tište, ktere sejejo v jeseni y y in jih žanjejo poléti ali v jeseni druziga léta; ljudmí mu bode celo življenje oslajšalo. Kdor si ne upa ob svojim preživiti bljani ali blizo Ljubljane službo s pogodam poíše, de bo jare pa tište, ktere spomladi sejejo in jih poléti ali v štirikrat v tednu popoldne smel v kmetijsko šolo iti. Jez sam vzamem dva pridna fanta koj sedaj s takim pristavkam v službo. jeseni ravno tistiga léta zanjejo Ta lastnost nekterih žit, de zamorejo velik mraz prenesti, jih storí pripravne , de jih kmetovavci sejejo sicer pa je ta lastnost V kmetijstvu dobro podučeni bodo za naprej vec tudi v kot dosedaj iskani y kér • v • merzlih in goratih krajih; tudi grajsmam za naprej ne bo tudi zató kmetovavcam koristna , kér ga (pri ozíminih) vec potreba oskerbnikov in enakih pisarjev, ampak le v stan pripravi, de zamore poljsko delo — setev in žetev dobro prebrisanih kmetovavcov. Slovenci ! stopimo vsi skup, in skusimo dogotoviti v dveh ra zlo čni h časih opraviti in po tem takim y kar je naš slavni pevic Vodnik od nas rekel: mnoge druge opravke poredama dokončati. Brat! tvoja zemlja je zdrava 5 Za pridne leg prava Polje, vinograd, gora, morje Ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave , Pa terdne in čedne postave, Će tedej take žitne pleména, ktere imajo to last- velik mraz v naših krajih, akoravno v , — če, pravim, nost, de prenesó svoji domovini niso nič zime poznale take žita pri nas v jeseni sejemo, prestanejo lahko našo zimo in drugo léto toliko prej dozorijo, kolikor bolj so se že v jeseni zarasle , in pridelk zernja in slame je Sreča • v ? um dan veliko obilnisi, kakor ce bi y *) Gosp. Dr. 0 Našel jo boš, ak nisi zaspan in gosp. K. Dežm k d • » po m bili ravno tisto žito spomlad fkot jarino) vsejali. Kaj pa je vzrok obilnišiga pridelka? ta: de se žito po vlažnim jesenskim Nic druziga, kakor 6. d udna p. 1. in p krajnskig in spomladanjskim vremenu krepkejši ukorenini in tudi obilniši postranske bilčice nastavi. Jare žita, brez de bi bile močne korenine dobile, sili poletinska vrocina, de naglo bilke ženo, ki nimajo toliko obilniga zernja nastaviti. p 20 tega mesca učenika kmetijstva v slovenskim jeziku v Ljublj Vredništvo V u i Ce tako več lét zaporedama žito v jeseni (kot ozí- stitucíje) in od svobodě, v / minoj sejemo, se sčasama navadi, de potem vec casa za dozoritev potřebuje, in če takó navajeno ozímino zo- če je po kmetih še hujši? Če krive tega se je že vsak lahko preprical. Ce se taka v mestih godí, kdo se bo čudil * pet v jari no obernes, ti bo le t akr at popolno seme pihače preroke, to je, pod donesla i če ji zemlja posebno tekne, če je vřeme po poslusate, ki da t zgodej sejal boste slisali, de vam bojo vam razlagajo : kaj de je svobo rekli : svoboda ali fra sicer ne bos jo st je to, de vsak zna storiti, kar koli hoče, in pa sebno lepo bilo in če si jo iz ozímine, spomladi sejane, clo nič ali pa le nezrelo tudi opustiti, kar mu ni po volji. Tako razlaganje sicer seme přidělal. To so natorne postave, kterih člověk marsikterimu dopade — pametni člověk pa z glavo kima in pravi: kam bi to peljajo! Ko bi sosedu moja njiva • 0 ne more in ne sme po svoji ? glavi nanaglama spremeniti. vreme, zemlja, setev in obdelovanje so dopadla, bi jo Kraj, poglavitne reči, po kterih se rastljine ravnajo vzel, rekoc: zdej je vse fraj Î Ko bi mu pri moja zena dopadla, bi jo tudi vzel, rekoč : zdej je vse vadijo ali odvadijo. Tedej se ne dajo ozímine naglo v fraj! Ko bi oče za svoje otroke ne maral, bi jih pahnil jarine spremeniti, in žita in sadeži iz ptujih krajev, ki iz hiše, rekoč: meni so nadležni, nej jih kdo drug vza- f našim v legi, vremenu in zemlji niso clo nic me! Vidite, ljubi moji! tako bi postali spet divjaki podobne ali cio malo enake, se bojo kmalo zvèr- gle t to je v malo létih našim žitam in sadežem po in huda liuda bi se nam godila. (Dalje sledi.) polnama enake postale. Zató se imenitni Rusovski - (Liflanskf) lan berž našimu venaci, in če hočeš taciga là a li Ó Je Z lovskimi p V (IV i Cli Hl i na Francozk im. Od Francozke dežele nekteri govore kakor od obljubljene dežele, kjer je nar veči svoboda (frajost) doma. viso ciga lanu pridelovati, ga moras vsako léto izno viga iz Rusovskiga naročiti. „Zakon natore je tak. a Haj imajo nam kmet Je nov i f/a za ceti ? in kaj stariga obderžati? (Dalje.) Na dalje vam moram tudi živo priporočiti, de se skušate, prihodnjič enmalo bolj v novih rečéh iznajti. V é m > de se v e č i d e 1 terdovratno stariga deržite ? de so vam nove znajdbe vecidel zoperne. Skorej bi stavil, de, ko bi'kdo novo drevó (plug) znaj del, ki samo od sebe ôrje t bi ga de bi ga poskusil. rt marsikteri še vredniga ne deržal, E kaj! sej tudi moj oče niso nič taciga imeli, pa so si vunder dovelj žita přidělali" marsikteri rekel. Verjemite mi, to je terdovralnost t i bi ki t kar je staro, pa tudi vam nar bolj škodje. Ni vse dobro ni vse slabo, kar je novo. Vse se s časam spreoberne •t zatorej se mora tudi člověk enmalo spreoberniti ljudjé ne grajajo t de ga „stariga kopitneža Pred vsim pa morate pažljivo na to gledati, de vse natanjko razumete, kar so nam novi časi lanjskiga sušca přinesli. Odkritoserčno vam povém in brez vsih praviga ovinkov , de jih je malo, ki od téh reci kej vedó. Vi sicer niste tega krivi, de se marsikterimu zdej °*lava meša, in de ne razloči kar je prav od teíra kar » & ni práv, kér v poprejšnjih časih smo vsi bolj po tminah tavali , — vender je bilo še skorej boljši, de nismo popřej od marsiktere reci clo nič vedili, kakor de zdej laží za resnico deržimo. Sej véste, de se je zdej povsod toliko šuntarjev in podpihovavcov prikazalo , kakor gosenc spomladi. Brezvestni zakotni pisači razlagajo in podpihujejo, kar le morejo, kér to lačnim mavho pol ni. Kakó se da clo celo mesto v take mreže vjeti, varn je pokazalo D unaj sk o mesto. Ogerski denár je posebno vnel punt mesca kozoperska na Dunaji — Dunajčanje so se dali za ptujo — Madžarsko reč zapeljati in so tolikošno škodo čez-se pripravili ! Dunajčanje so se dali moriti in so se bojevali za Madžare, ki so se popřej bahali, kako se bojo vBudi in Peštu bili za pravično (l!) naša armada pride čez te dve poglavitni mesti, in kaj se zgodi? Ne eden ni s sabljo mahnil obé mesti ste bile v rokah naše armade. Dunajčane so ti bahači takó zapeljali zdej bežíjo, kakor boječ zajic pred strelcam! — Pa to je že navada šuntarjev, de podpihujejo ljudi zoper Ce- rec i m Lejte! uboge — sami pa sarja, zoper S osposko en stan zoper druziga in kadeř se v zapeljanih puntarski kakor de bi od oginj užgé, pa bežé i tega nič ne vedili, in če jih tožiš de so to in to govorili, ti na ravnost vse odrekó, de ni res de bi bili takó govorili. Nej mi kdo skaže ? de ni taka! De dó š e 1 j u d j é v mestih, kteri mislijo, de vse ve ? nobeniga praviga razuma nimajo od t Poglejmo: kakó tam z lovam (ja O* ft stoji ? Franeozka postává takolé govori : „Lovstvo ali jaga > je s os es kin a ali srenjska la s tni na na zemljisu ki je soseski lastno." Lov tedej tudi na Francozkim ni osébna pravica, de bi vsak na svojim zemljišu imel pravico streljati, kakor bi hotel, ampak lovstvo je pra-vica več sosedov vkupej, ki dobro pazijo , de ne strelja vsakdo kakor hoće, kér bi to soseskinimu premo-ženju veliko škode prizadjalo. Soseske dajo lovsko pravico na eno ali več lét v najém (jvštant); to jim prinese vsako léto gotove dohodke, in zverína se pri var je, de se vsa v malo létih ne pokončá. — Soseske bo za-déla ena in druga reč, ktero bo treba v prihodnje iz svojiga žepa poravnati, zakaj grajšine so jenjale graj-šine biti, in kér ne bojo nič dobivale, tedej tudi ne bojo več plačevale, kakor drugi kmetje po velikosti svojiga posestva. Tedej bojo modre soseske skerbele , de bojo vse v prid oberníle , kar bi jim utegnilo kak dohodek prinesti. Modri kmetje morajo tedej prihodnjie svoje menj brihtne sosede pametno vižati. jffle kaj od novih soseskinih postáv• ^^ftl flti! Gosp. minister Stadion je napravil za pokusnjo načert ali osnovo ustavnih vodil : kako se imajo prihodnjič soseske ali srenje same sebe vladati (Ge-meindeordnung), ktere vodila so tudi v natís prišle za Nekteri so nas že prevdark drugim razumnim mozém. vprašali, ki so načert v Ljubljanskim nemškim časopisu brali: ali so te postáve že vel javne. Tém damo na znanje: de te postáve so le načert ^Entwurf) za po-kušnjo in prevdark, in de še niso poterjene. Upati de jih bojo gosp. minister z boljšimi premenili. Za- odkritosercno moramo reci, de se nobeniga nismo je, kaj slišali, ki bi bil ta načert skoz in skoz pohvalil, kér je preveč zapleten (zu complicirt) in kér tudi srenjam ne přepustí tište svobodě , která jim je v ministerskim na- listopada zagotovljena bila. Stajar- ministru na znanje gosp stopnim govoru 27. ski deželni zbor je sklenil dati, de te postáve bi ne vstregle vosilam sosesk, in ga prositi, de nej bolj pripravne in bolj proste postáve napraví. Zraven tega je zbor tudi sklenil, en iztis svojiga protêsta drugim deželnim stanovaní v prevdark poslati. i j / far k novima létu 1&49* ffc Slovenska poddružba v Barkoli se prederzne svojo Pod tém nadpisam je dala slovenska poddružnica v B ark ol i na Teržaškim sledečo prošnjo licno natisniti in jo je potem razposlala. Vredništvo. 17 pravično prošnjo visoko častitljivim uradnikam Teržaške bi se začel slov učiti okolice, dehantii, magistratu ? , nam est de zabavlja do skofii, vojaštvu, sodništvu, morodnimu jeziku, kteri bo berž ali pozneje vlada! po oskerbništvu zapušenih otrok in erbščine, kupčijstvu, Krajnski slovenski deželi. Posebno pa bi svetovali tišti— visoki deželni uladi (dem h. Gubernium) in vsim dru- mu možiceljnu, ki iz Ljubljane v Graških Novícah v ^m npiH pa častitim gospodam , kteri kmetijske zadeve oskerb- eno mero svetu oznanuje, de mu krajnski kruh diši predpoložiti, de bomo zanaprcj po ustavnim pa krajnskiga jezika ne zná! Možičelj , možicelj gim ukasu, danim na Danaji 15. dan sušca tega léta, kar je repenčenje je prazna slama poterjeno od zdajniga svitliga cesarja Franca Jožefa I. družtva je krajnska dežela de tvoj tudi b slovenski lovenska dežela drugi dan grudna tega léta v Holomucu, de častitljivi slovenski gospodje, kteri so srećo in cast zadobili, de so uradniki, in do zdej delà v nemškim ali v laškim jeziku opravljali de od zdaj zanaprej vse řečí, ktere Slovence zadevajo, kakor deželne kmetijske sole v • • ? J kmetijstvo, rokodelstvo, kupcijo daćo, dacne odrajtvila, sodne pisma, in vse druge ukaze, ktere se Slovencam slovenskim maternim jeziku pišejo, v va» posiljajo, v f posebno kmetje, kteri v svojim pa in laškiga ne zastopijo 7 de ne bodo Slovenci jeziku brati znajo, nemškiga prisiljeni, sebi poslane pisma, drugim dostikrat tudi za-peljivim bravcam , v razlago nositi, in tako čas in de-narje brez potrebe zapravljati. Drugaci nam je od miliga Cesarja privoljena svoboda prazna beseda, kmetijske slovenske sole brez sadu, in Slovenec bi ostal v sužno- sti kakor je bil do zdej. Y Barkoli 28. grudna 1848. Ali je res ali ne ? Pripoveduje se , de c. k. apelaeija v Celjovcu je kantonsko gosposko v Sneperku na Krajnskim ojstro po-svarila, de komisijske oznaníla samo v slovenskim jeziku oznanuje, rekoč : de oznaníla v samim slovenskim jeziku niso veljavne. Mi nemoremo verjeti, de bi bila ta pripovedka resnična , kér c. k. apelaeija v Ce- ljovcu gotovo vé, de mi Krajnci smo Slovenci ? de ? ? tedej si oven ski jezik je naš p ravi in velja v ni jezik kteriga ljudstvo govori. Ce bi bila c. k. apelaeija le ukazala de nej se oznaníla v obéh jezikih (slovenskim in nemškim) razglasujejo bi za tega voljo še nič ne rekli. Ce je pa rêkla, kakor se pripoveduje, de oznaníla v samim slovenskim jeziku nobene veljavnosti nimajo, nas žalost obiđe , ko vidimo, kakó zaničevan je v svoji lastni domovini še dan današnji domaći jezik! Na Slovenskim nima slovenski jezik veljavnosti — ampak le nemški!! Bog pomagaj! In to še zdej, ko so ministri v svojim govoru (program) 27. listopada slovesno rekli : „de vsi narodi morajo svoje pravice zadobiti, in de nar svetejši vsih pravíc je narodovnost." Šneperska kantonska gospo skaje pokazala, de se hoče po ini ni s ter s kim zau-kazu ravnati, in de je tudi v stanu, slovenski jezik v koncelíi rabiti. Tako ravnanje zasluži hvalo in pohvalo ? kér je lep izgled drugim , in očitno znamnje i de „slo venski jezik ni tak otrok," kakor nekteri uradniki mislijo, ki pod tém izgovoram le svojo nevednost skrivati hočejo. Veselu noriea iz Postojne. V Postojni (Adelsberg) se je družba prija ti o v si o ve n ši ne začela, ktera se pod prijaznim vodstvam ondašnje duhovšine vadi, domaći jezik popolnama in čisto Ta namen kmalo doseći, se snidejo verli domorodci trikrat v tednu: med temi sovečidelvsi govoriti in pisati. kresijski uradniki (Kreisamtsbeamte) , ondašnji šolski niki. Za vodilo kovo slovnico ? mnogi Postojnski teržani in nekteri drugi svojiga , in so urad- učenja so si izvolili Potočni-v ta namen unidan 20 iztisov imenovane gramatike in pa 2 iztisa neprecenljive knjige _„Blaže in Nežica" iz Ljubljane naročili. — Slava možém, kteri jezik svoje domovine po njegovi velike De ga popolnama naučiti zelijo. vrednosti cenijo in se bi pač tak lep izgled več enacih družb izbudil! V Ra doljci, če se ne motimo, je tudi enaka družbica. Ljubljani bi bilo tudi marsikterimu silno potrebno ? V de Nehaj iz uéilnic po Celjski kresii. •se. w V učitelskih zborih so duhovni sploh skleníli, de za to léto še obderžijo dozdaj svetovni učiteli ne učil- niške knjige, zato kér še drugih naznanjenih ni ? in de sko založništvo učilniških knjig v škodo ne pride, de si pa hočejo sami za se vse to pripraviti, kar je v učilniškim obziru hasnoviti prišlo ali sen popolnama narodsko stezo nastopiti. Nemšino mislijo še zmirej učiti, tode po slovenskih \ za Slovence že na svetio kar še pride, de se tako pripravijo, prihodno je- ravnilih in le ko p o s a m F v rec i l méti popol lovensko podlog podúk pa im o. S. Mako doly o se ne bomo laznivosti svojiga pravopisa slovo dali? 3. Drugi vzrok ali (Dalje.) razum (Grund ? ratio) ? kte riga sim v predgovoru nekih starih slovenskih bukev bral, je ta, de to ne pripomore malo k imenitnosti jezika, ce se drugaci piše, kakor se bere, in v izgled postavi pisavic nar imenitniši franeoski jezik, v kterim je pisanje vse drugaci, kakor izgovarjanje. — Ne čutim pokliča v sebi ? de re snico tega razuma na sodnim stolu preiskoval; pa, če bi to rés bilo, de bi se dal po ti poti nas jezik k imenitnosti povzdigniti V se vse drugaci pisati ? kakor smo do sedaj pisali bi mogli m ? navadno sicer po segi Francozov in Angležov po dve, tri, ali clo štiri čerke namest ene delati de bi ga na veči stopno imenitnosti pripravili. Tode kaj bodo k taki imenitnosti naši bravci rekli, ktere že težko V stane, ce se jim v celim slovopisu ali cerkopisu (Alphabet le tri ali štiri čerke enmalo drugaci zapi sejo slim ? kakor so jih pa dozdaj navajeni bili! de bi mi bilo treba na odgovor čakati Ne m h zatorej brez daljniga sodbo sklenem, de tudi temu vzroku kakor na eni plati resnice tako tudi na drugi poljubnosti (Popularitât) manjka. 4. Daljej se najdejo tudi, kterim ta pravopis za-volj tega posebno dopade, kér se po njem vsi skloni (Endungen) in spôli po enakim pišejo, in takó v pisanji nar lepši edinost ali soglasje zadobi. Po njih misli je tedej, postavim, beseda přijatu tudi v pravim sklonu z namrec prijatel pisati zató, kér vsi drugi skloni, postavim, prijatla prijatlu, prijatli i. t. d. imajo; ravno takó tudi možki spol pri glagolih , postavim, sim hotel, sim hodil; zató, kér ženski in tretji hotlo ; spol v končnih zlogih I zahtevata : sim hotla sim hodila* hodilo i. t. d. Taka enakost in soglasje v pisanji, mislijo, našimu pravopisu posebno slavo pri dobi. Res je sicer , de je soglasje lepa rec tode , ko bi ti možjé le eno stopinico daljej mislili, bi vidili, de V pokus , kako licenci v djanskim (praktiškim) poduku na-predujejo, so poslali gosp. iz sole sv. Jurja pod Tabram 3 dopise (pisma) otrok od 10. do 12. léta v slovenskim jeziku cisto po svojim zložene na predlog gosp. učitelja ktere po pravici veliko hvalo zaslužijo. Učenik iz proste dobre volje so gosp, kaplan Hašnik, goreči rodoljub, ki so pred 3. léti na svojo roko šolo osnovali. Slava Jim! Vredništvo. **) Beseda slovopis ali čerkopis se nam v tem pomenu (Alphabet) veliko boljši zdi od navadne besede pravopis (Rechtschreibung) Vredništvo. 18 je njih slava nečimerna * skorej ne veliko drugaci, ka Ogri neizrečene grozovitnosti. Ko so unidan poleg mesta si kor nekdajnih greški h bogóv, ki so si le nerodovitne Deès nekaj Hrovatov vjeli, so jih poredama v drevésa v svoje posvećenje volili. Kaj nam pomaga so- roke strelske možnarje nabasovali in jih vùn strelali. las je v samim p i sa nj i, če se tndi v izréko ali a * • . • __- ^ m V - V — — (unverant wor tli cit) a le sostavke. Vsak pisavec se mora tedej j , .. t .J# „, , v . v, , očitno podpisati, ali pa gosp. Blazniku svoje imé in stanova- armado do smerti zvěsti biti. Tako ta nesrecni clovek, nje na znanje dati? kader nm sostavek z natisníno (Druck- ki je luterške vére , po vsih pomočkih séga , ljudstvo gebûhr) pošlje. Odperli bomo tedej prihođnjič posebno stran za podpihovati, de bi pomagalo puntu, ki že umírá. Njegov take reci v do kladi pod nadpísam »Govoriš e« (Sprachhalle), pomagač, brezvestni nekdanji avstrijanski general Bern, se je s svojo trumo na bližno Polj s ko deželo vergel, kjer misli nov punt vžgati. Ta namen v začetku zadu- kakor ga imajo tudi drugi časopisi. Pri ti priliki tedej prosimo siti 5 kér se ve gosp. Rotarja iz Brešc in pa gosp. Tojnka nam na znanje dati: ali sta zadovoljna s tem, de nju spiska prideta pod z gore i napovedanimi pogodbamiv»govoriše,«aline? Vred de posebno Poljski zlahtniki se ništvo visoko spoštuje obá gospoda, in posebno gosp. Kotar nam je dobro znan rodoljub, tedej bi nju želje radi spolnili, ko bi Novice več prostora imele in bi ne čakalo toliko sostav-kov, kterim smo že davnej natís v Novícah obljubili. V »govo- dan tega mesca cela Poljska radi puntajo , je bila 10. dežela , ki je pod našim cesarstvam, pod voj aš ko oblast djana, in zapovedano, de bo vsak po nagli sodbi (Stand-recht) obsojen, ki se pregreši zoper oklicane postave. Tako pada naše cesarstvo iz ene zadrége v drugo. Bog daj! de bi se ljudstva vender enkrat vpokojile, kér punt rišu« se da ravno takó vsaka rec pogovoriti. Vredništvo. Veseii etan ali Matiček se zeni i vsaki dezeli take rane bije, de se veliko lét ne bojo dale ? zaceliti. — Na Erdeljskim (Siebenburgen} dopernašajo Ta svet: besedetako izrekovati, kakor jih pišemo, je bil v poslednjim zboru slovenskiga družtva od več straní podpírán, ne zamudi danes. bo danes zvečer v Ljubljanskim Slovensko družtvo je napravilo in popravilo to igro, která je bila v letu 1790 pervikrat v in je neizrečeno dopadla. Nej je nihče vesela izgra s petjem igrališu igrana. Ljubljani igrana, in ima ze to za-se, kér so na Krajnskim nekteri kraji, kjer se tako govori, kakor se piše. Vredništvo. m Današnjimu listu je pridjan 3. dokladni list. Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljanu