202. številka.
Ljubljana, v sredo 3. septembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za VBe leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Občni zbor „Slov. kmet društva za gornjegrajski okraj".
Iz gornjesavinjske doline.
Tudi mi lahko rečemo, da se je v levjem brlogu, t. j. v središču klerikalnega gibanja v našem okraju, v kraju, kjer zaslepljeni kmetje pred leti celo kaplana Eferla niso pustili na miru, ker ni hotel trobiti v njihov konsumni rog in so ga pobožne tercijalske ženice za škrice pri suknji vlekle raz govorniški prostor, češ, da je liberalec — v kraju, kjer vla data najbolj katoliški mož našega okraja Zorko in njegov pokorni sluga Rajnekar, bilo je zadnjo nedeljo, t. j. 31. avgusta, zbirališče zavednih in naprednih kmetov in prijateljev naprednega kmetijstva.
Vkljub strastni agitaciji od strani klerikalcev bilo je vendar čez 150 udeležencev, mož — ne kimovcev. Gostilna, kjer smo zborovali, kakor tudi zborovalni prostor so bili odičeni z zastavami in zelenjem.
Ivan Belle, potovalni učitelj iz Maribora, predaval je zanimivo in poljudno o sadjarstvu in je na vprašanja raznih kmetov odgovarjal, kako tej ali drugi zadevi odpomoči.
Temu stvarno dovršenemu predavanju sledil je govor o gospodarskopoli-tični organizaciji. Gospod Ivan Kač, znani ljudski govornik iz Žalca, je v lepi besedi razlagal, kaj je organizacija, kako tisto izvesti in kake dobičke bi nam taka organizacija dala.
Čehi so organizirani, zato so spoštovani ne samo od Nemcev, ampak spoštuje jih vsa Evropa. Oni so postali veliki vsled organizacije zlasti kmečkih slojev. Pri nas pa namesto, da bi se složili in složno delali zoper gospodarske in politične sovražnike, pa se med seboj prepiramo in naše nasprotnike podpiramo. Namestu da bi izmolzevalcem našim Trata pokazali, še pred njimi klobuk jemljemo z glave in jim roke ližemo.
Če se pri nas naseli kak tujec, bodisi
jud ali kristijan, mi mu nosimo s polnimi rokami svoje premoženje, domačine pa pustimo stradati. (Klici: Jeglič tudi!) Kdaj je že n. pr. pri Nemcih obogatel kak Slovenec? In pri nas pa je že tisoče in tisoče Nemcev si pridobilo ogromno premoženje — in ti ljudje nas sovražijo, nas črtijo.
V odbor so bili voljeni: Martin Zidam, veleposestnik v Šmartnu; namestnikom Franc Ko lene v J u vanjam pri Ljubnem, posestnik in župan; tajnikom Ivan Lipold, posestnik in gostilničar v Mozirju; blagajnikom Anton K o lene, posestnik v Gornjemgradu; za odbornika pa: Anton Matjaž, veleposestnik v Novi Štifti; Ivan Štiglio, posestnik v Rad-mirju; Anton Mlinar, posestnik v Mozirju; Ivan Praznik, posestnik in lesni trgovec v Lačji vasi; Anton Le var, posestnik v Bočni. Namestniki: Ivan Gro-belnik, posestnik na Rečici; Jakob Breznik, posestnik v Žlaborju; Josip Praznik, posestnik in gostilničar v Ko-karjih, in Franc Remic, veleposestnik v Šmartnu.
Vsi člani odbora bili so soglasno voljeni.
G. Lipold iz Mozirja opominja na neko notico v »Slov. Gospodarju«, kjer se bere, da naše društvo hira in da bode kmalo na jetiki umrlo. To ni res, ampak želeti je, da bi društvo še naprej tako lepo se razcvitalo, kot se dosedaj. Ono deluje tiho in vstrajno.
V satiričnem tonu je govoril navadni kmet Gori čar iz Kokarij. Pravil je, da ni res, da bi bili duhovniki proti luči in da ljubijo senco. V dokaz je navedel škofa Jegliča. Ta skrbi, da bi več luči prišlo v okraj in bi senca izginila. Pridno da sekati svoje gozde in če bode šlo tako naprej, potem kmalu ne bode sence več. Poslal je dva tujca v naš okraj, da zatiravata senco, to nista Slovenca, pač pa Nemec in Lah. (Klici: Laški žid!) Naš narod je v velikem morju, in sicer v globočini tega morja — morja nezavednosti. Sosedi naši plavajo po vrhu, a mi  ne  moremo  navzgor.   Če  jeden ali
drugi se hoče povspeti nekoliko od dna morja proti vrhu, takoj stopi par drugih Slovencev in ga zopet potegne nazaj. Se več takih prilik je povedal preprosti mož, ki nikdar ni srednje šole od znotraj videl, pa je vendar po lastni pridnosti in čitanju knjig precej izomike si pridobil.
Z burnim pritrjevanjem se izvoli nadučitelj na Gorici, gosp. Anton Žagar, častnim članom društva zbog svojih zaslug za kmetsko prebivalstvo tega okraja in zaslug za narod sploh.
Na predlog Martin Hicelbergerja iz Mozirja se sklene prirediti meseca oktobra sadno razstavo v Mozirju. Vse potrebno ukrene odbor pod vodstvom strokovnjaka v sadjarstvu, nadučitelja Pra-protnika.
Na to zaključi načelnik zbor, povdar-jajoč veselje, ki ga navdaja, ker se je shod vršil v tako lepem redu in v znamenju sloge.
Po zborovanju smo še sedeli pri mizah in še marsikatero ukrenili, kar bodi v prospeh kmetijstva in narodnih zadev.
W IjJubijani, 3 septembra.
Nagodbena pogajanja.
Ministrski predsednik pl. Szell je bil v ponedeljek na Dunaju, kjer se je sešel s pl. Korberjem. Določilo se je, da se bodo nadaljevala pogajanja 5. t. m. v Budimpešti, zato se odpelje tjakaj pl. Korber z resortnimi ministri, ki se bodo pogajanj udeležili. G. pl. Call, ki se je vrnil v nedeljo s Češkega, je imel 1.1, m. z ministrskim predsednikom konferenco, ki se je včeraj nadaljevala. Ogrski mini3trijalni svetnik Biro, ki je ostal po zadnjih ministrskih posvetovanjih na Dunaju, in se je imel posvetovati z ministrijalnim svetnikom trgovskega ministrstva, dr. pl. Rosslerjem, glede še nedognanih točk avtonomnega carinskega tarifa, se je vrnil zopet v Budimpešto. Danes se snide na Dunaju ministrski svet, katerega se bodo udeležili vsi člani zbornice.
Odvisnost nižje duhovščine. Kaplani in župniki, prvi voditelji naroda, mogočni ter merodajni politični ka-
toliški možje, so dobili klofuto, od katere se ne bodo tako hitro opomogli. Episkopat je pokazal vsemu svetu, da so nižji duhovniki njegovi podložni sužnji v besede pravem pomenu, ljudje brez vsake svoje volje in samostojnosti, ponižni, skromni ter poslušni napram svojim višjim, slepo orodje v njih mogočnih rokah. A dasi se morajo sami uklanjati svojim gospodom, vendar naj bi se jim podrejali svobodni narodi slepo, brezpogojno. Te marijonete svojih predstojnikov, njih igračice, ki jih mečejo samovlastni škofje zdaj sem, zdaj tja, ti ponižni hlapci so vkljub svoji odvisnosti voditelji, zastopniki svobodnega naroda, kar je v resnici prava nesmisel. Kako bo človek brez lastne inicijative, brez volje vodil narod, kako more imeti tak človek navzgor sploh kako avtoriteto? Nižje duhovenstvo je začutilo ▼ sebi potrebo po reformi v cerkvenih in političnih zadevah duhovnikov, hotelo je delati, za blagor, katoliške cerkve samo, toda pozabilo je, da sme storiti to šele tedaj, ako jim dovolijo to škofje. Oni sicer tudi uvidevajo, da preti katoliški cerkvi nevarnost, saj je odpadlo vendar samo v Avstriji že nad 20000 duš in se načelo »Proč od Rima« vedno bolj pogosto ponavlja in izvršuje. Toda nižje duhovništvo ne sme delati samovoljno, predno mu episkopat tega ni dovolil. Nižje duhovništvo je brez samostojnosti, zato tudi nima zmožnosti, da bi politikovalo svobodno ter vodilo neodvisne narode. To smo dokazali že večkrat, in to so potrdili sami škofje! Čebelarji in ogrska politika. Dne 1. t. m. so imeli avstrijski, ogrski in nemški čebelarji svoj 47. shod v Temešvaru. Na tem shodu je govoril tudi poljedelski minister dr. pl. Daranvi, in sicer približno takole: »Tu (na Ogrskemj vidite narod, ki je varoval skozi stoletja, polna bojev, krščansko kulturo zahoda in si je ohranil od svojega tisočletnega obstanka sem vso svojo konstitucionalno svobodo. In temu gre hvala za nje obstanek. Ta narod se ni vzdržaval niti s silo, niti z umetnimi sredstvi, temveč poleg svojega  krepkega nagona samoobrambe,
L#1ST JED£L
Po Gorenji Italiji.
Spomini 8 pota.
3. Turin.
(Dalje.)
Drugo jutro sem bil že zgodaj na nogah. Namenil sem se, da posvetim ves dan ogledovanju mednarodne razstave, ki je bila itak glavni povod mojega potovanja.
Najprej pa sem stopil v kavarno »Cafe nero« na Corsu Vittorio Emanuele II. Mizice in stoli stoje na boulevardu, saj je tudi v Turinu že zjutraj soparno.
Mimo so korakale stotnije vojakov v širokih hlačah, ohlapnih suknjah in nizkih čveterokotnih čakah z veliko rumeno zvezdo na sprednji strani. Od prostaka do častnika nosijo vsi rokavice in sive komašne. Oblečeni so torej tudi v pasjih dneh zimsko. Distinkcija pri italijanskem vojaštvu ni označena z roženimi, srebrnimi ali zlatimi zvezdicami na ovratniku, kajti vsi imajo na privihanem in ležečem ovratniku suknje le eno zvezdo, stopnje čina pa so označene le s portami na rokavih.
O kaki postavnoBti in eleganci vojakov ni sledu. Uniforma visi mahadravo ob njih telesih, korak jim je len in neodločen in vse vedenje prav civilistovsko. Zato delajo prav klavern in dolgočasen vtisk. Tudi častniki niso mnogo boljši, zlasti visoka čveterooglata čepica z ozkimi pramci in daleč na oči visečim senčnikom jih dela prav filistrske. »Waffenrock« se jih ne oprijemlje, nego visi ob njih ko-modno kakor bluza.
Čudno se zdi tudi Avstrijcu, da se vojaštvo med seboj ne pozdravlja, nego je ukazano salutiranje samo med moštvom in častništvom istega polka, vse druge častnike in podčastnike pa sme moštvo ignorirati. Pušk ne nosijo na jermenu, nego jih naslanjajo na ramo in drže z roko, ali pa jih nosijo celo kar v roki vodoravno k tlom. Posebne pravilnosti in enakomernosti torej pri korakajoči vojaški četi v Italiji ni zapaziti. Vse je bolj ležerno in komodno. Bersaglierji s svojimi na levo uho nagnjenimi klobuki z veliko postrani nizdol visečo perjanico pa delajo posebno neukusen vtisk.
In mimo je drdralo mnogo lahkih in ličnih avtomobilov brez cviljenja in ropota, grmeli so celi vlaki električnih tramvajskih vozov,   karavane dvokolnic,
katero so vlekli osli in mule ter elegantne kočije ter kabi z dvema kolesoma.
Jaz pa sem zahteval »Cafe melange«.
Debelo me je pogledal natakar in vprašal vnovič, česa si želim.
»Cafe melange!«
Zmajal je z glavo ter me vprašal, ali hočem morda mešati črno kavo z likerjem. Tedaj pa sem zmajal jaz z glavo ter mu ponovil, da bi rad čisto navadno me lanžo. V vsi dolgoletni praksi se gospodu natakarju kaj takega še ni pripetilo, vznemirjen je tekel v kavarno ter pravil ondi svojim tovarišem, da sedi zunaj tujec, ki zahteva v Turinu docela neznano kavo. In okoli mene se je zbrala petorica natakarjev ter mi ponujala kavo z ledom, z likerjem ali s konjakom. Zabavala me je ta začuđenost in ta konfuzija, ki sem jo napravil v veliki in elegantni kavarni, kjer se zbirajo tujci vseh narodnosti, kjer pa vendar ne poznajo melanže. Pravil sem jim torej, da jem samo »cafe melange« ter da ga imajo povsod, na Dunaju, v Pragi, v Gradcu, v Trstu, v v Benetkah, v Milanu, da, celo v Ljubljani. Zato jih prav lepo prosim, naj mi postrežejo z njim tudi v Turinu, saj ga jim bom pošteno plačal z avstrijskim ali pa italijanskim   denarjem.   Obupani   so se
razšli ter hodili od gosta do gosta ter ga šepetajo vpraševali, ali je morda že kdaj videl ali celo pil »cafe melange«. A gosti so zmigavali, se začudeno ozirali name ter ugibali, kak čudak je zašel v Turin. Videl sem torej, da ne pridem do svoje bele kave, ako jim neznanega pojma ne razložim sam temeljito. Rekel sem torej natakarju, naj mi prinese črno kavo, potem pa še mleka s smetano. Prinesel mi je oboje. Potem sem mu velel, naj mi zlije oboje skupaj v večjo skodelico. Tudi to je storil. Tedaj pa sem vstal, poklical vse natakarje ter jim dejal: »Ecco Cafe melange!« Krohotom so se zasmejali, se trkali po čelu ter vikali: »Questo e Cafo late!«
Tako sem izobraževal turinske natakarje, ki so mi poslej vselej naglo in točno postregli z najfinejšo melanžo . . .
Nato sem sedel na tramvaj ter se odpeljal v Giardino Valentino na razstavo.
Ob reki Pad se širijo veliki in krasni parki: Giardino Pubblico z botaničnim vrtom, vodometi in ribnjaki, po katerih plavajo labudi, gosi, pelikani in pingvini, ter so velike kletke s fazani, kazuvarji, kiviji, noji, rajčicami in še z različnimi tiči. Ob širokih potih med alejami so postavljene klopi, tupatam so otroška igrišča,
s svojo neizbrisno ljubeznijo do svobode. Črpal ni svoje moči iz zatiranja drugih, marveč našel je garancijo svojih pravic in svobode v tem, da se je oziral tudi na postavne pravice ter na svobodo drugih. Zato Ogrska tudi ne pozna nikakih pastork in ravna z vsakim državljanom z enako ljubeznijo. Zatotudi oni prebivalci dežele, ki niso zmožni ogrskega jezika, torej brez razlike vere, j e z i k a i n n a r o d n o st i vsi enako napredujejo in vspevajo. Prav tako pa tudi vidimo, da se oklepajo tudi državljani neogr-skega jezika z isto ljubeznijo države in se čutijo sinove te domovine.« Ako pomisli človek, kako ravnajo Madjari s Slovaki, kako jim konfiscirajo liste ter znanstvene zavode, kako jih tlačijo in preganjajo, tedaj vidi, da je ta govor drja pl. Daranvja prava ironija ter nesramna laž, ki presega vse meje. Najnovejše politične vesti. Nagodba z Ogrsko. 5. septembra se bode v Budimpešti nadaljevalo o avtonomnem carinskem tarifu. — Generalni štrajk v Florenciji. Doslej je v mestu 8000 vojakov, da vzdržujejo red. Veliko delavcev pa se tudi ni udeležilo štrajka. Štrajkujočim zmanjkuje sredstev.— Francija. Preodznanjene spremembe v diplo-matičnih oddelkih so bile včeraj razglašene v uradnem listu.— Princ Henrik, soprog kraljice Viljemine, se poda v Ahen v zdravljenje. — Carigrad. Obletnica nastopa sultanove vlade se je v ponedeljek povsod slovesno obhajala. — Nezgoda polkovnega poveljnika. V Stolnem Belemgradu se je vsled vročine zgrudil na tla polkovnik tretjega bosanskega polka, Anton Schneider. Odpeljali so ga v gar-nizonsko bolnico. — Katoliško vseučilišče vŠtrasburgu. »Berliner Tag-blatt« javlja, da je nemška vlada ugodila v vsem Vatikanu, tako da bo štrasburški škof imenoval in odstavljal profesorje na omenjenem vseučilišču. — Rusija in Kitajska. Rusija je nezadovoljna z mandžur-sko mejo, ki jo tvorijo reke. »No v oje Vremja« zahteva, naj je meja ruskega Mandžurska Chingansko pogorje. — Sultanova usmiljenost.. . Sultan je po-milostil ob obletnici svojega nastopa na tron 20 Bolgarov, ki so bili obsojeni radi političnih deliktov. — Južna Afrika. Lord Milner je objavil ukaz, da mora vsak doletni domačin plačati 50 frankov glavarine. S tem namerava rešiti delavsko vprašanje.
Dopisi.
Iz Novega mesta. Malokdaj dobi župnik v M. dovoljenje od svoje kuharice, da gre v gostilno. Takoimenovana »teta« pozna prav dobro njegove »vrline«, pa zato predobro ve, da bi brž napravil kako neumnost, če bi zapustil svojo toli priljubljeno vežo.   Je pa res zanimiva ta
v raznih zatišjih pa stoje spomeniki in poprsja raznih učenjakov, vojskovođi in slavnih revolucionarjev. Ob parku leži Castello del Valentino, velikanska palača francoskega sloga s 4 stolpi, danes politehnika. V levem delu parka, kjer je več restavrantov in kavaren, pa je danes prva mednarodna umetniška in obrtna rastava.
Avstrija, Ogrska, Velikoneničija, Francija, Švedi j a in Nor v e-gija, Švica, Holandija, Danska, Anglija, Belgija, Zjedinjene države, Japonska in seveda v prvi vrsti Italija so priredile ogromno razstavo slikarskih, kiparskih'ter umetnoobrtnih del.
Dolgo časa je trajal po italijanskem časopisju hud in strasten boj, kje naj se priredi prva italijanska mednarodna razstava. Milan in Turin sta se borila za to čast, končno pa je zmagalo glavno in najslavnejše gornjeitalijansko mesto Turin. Kralj Viktor Emanuel III. je prevzel pokroviteljstvo in 10. maja je otvoril razstavo z veliko slovesnostjo princ Emanuel Filibert Savojski vojvoda Aosta. Pri tisti priliki so se vršile v Ippodromu velike mednarodne jezdalne dirke, katerih se je vdeležilo tudi več avstro-ogrskih častnikov.
Razstava ostane do 20. novembra otvorjena. (Dalje prih.)
farovška veža. Ona je župnikovo vsakdanje sprehajališče. Nikoli ti ni treba po praševati, kje bi dobil župnika. V veži je od zore do mraka, kjer neprestano vrti v svojih rokah vrč, napolnjen a kislim cvičkom pristnega, pa tudi nepristnega Dolenjčka. In tu se vedno pretaka vinska kaplja iz soda v vrč in od tod v vedno žejno grlo fajmoštrovo. Kuharica »teta« pa sedi na pragu in neprestano obirajoča farane, gleda z vidnim zadovoljstvom rudeča ličeca rejenega župnika, čim več moče pa je prišlo v tega grlo, v tem močnejšem, hripavem baritonu, ki se razlega močno po vasi, se glasi sto in stokrat: »Slište, veste kaj!« Župnik ima namreč nečedno navado, da rabi gori citirane besede v vsakem stavku, pa naj imajo kaj zmisla ali ne. V neprisiljeno zabavo ti je, ako gledaš iz sosedne gostilne v farovško vežo, pa vidiš, kako se župnik vrti z vrčem, kako v močnih požirkih ga vleče in kako močno vpije.
Posebni slučaj pa je hotel, da se nekega dne vendar ni cel dan cehalo samo doma v veži. Kuharica se je odpeljala v elegantnem vozičku s par konji na obisk svojih sorodnikov. Ostala je doma le dekla Jožefa.
Župnik je to priliko porabil in hajdi brez dovoljenja v četrt uro od vasi oddaljeno gostilno. Mož je bil seveda kakor po navadi »v rožicah«. Dobre volje je bil v gostilni pri »Miclnu« in to tembolj, ker je notri našel tudi svojega kaplana. Pridno ie zvračal kozarce. Nakrat pa je začutil, da ga noge nočejo nositi in loviti se je začel. Na svež zrak je želel, opotekajoč se, vrnil se je ob 8. zvečer domu.
Kaplan je ostal še nekaj časa v gostilni. Kako pa se začudi, prišedši domu, da župnika še ni v farovžu. Čakal je »izgubljenega sina« do 12. ure zvečer in potem ga je šel iskat. Našel ga ni. Prišel pa je vendar dolgo pričakovani, toda ne ve se, kdaj in kako. Drudi dan zjutraj je našel pismonoša v grabnu umazan slamnik in na cesti palico. Brž je spoznal, čegava lastnina je, vendar je svoji hudomušnosti nesel najdene reči v župnišče, češ, naj župnik raz lečo oznanijo ljudem, kaj se je našlo. Ne posebno brihtna dekla pa v glasnem krohotu zavpije: »Joj, to vse je našega gospoda!« In mahoma je izdala revnega gospoda župnika. Revež je hodil cel teden obvezan in precejšne rane so se videle na obrazu. Tisti ue-srečni teden se v veži ni pilo. Zdaj pa se je na to že pozabilo in kisli cviček igra zopet svojo navadno ulogo v interesantni veži.
Pismonoša je dobil sicer od župnika krono, da naj molči in da o tem od njega tako sovraženi »Narod« ne izve, a kdo pa bo molčal kot grob — samo za eno krono. Vidite, gospod župnik, sko-post ni prav lepa reč. 20 kron najmanje bi bilo treba šteti, pa bi morda preklicani »Narod« ne bil izvedel.
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
XXVIII.
V dvanajstem stoletju so se zgodile v cerkvi globoko segajoče premembe, mereče na to, da se zagotovi cerkvi največja posvetna oblast. Seveda so tedanji papeži brez težave spoznali, da je izpoved tisto sredstvo, s katerim se da duhovščini zagotoviti največji vpliv na ljudi in zato se ni čuditi, da je papež Inocencij III. 1. 1215. zaukazal: Vsak vernik se mora vsaj enkrat v letu svojemu lastnemu duhovniku (sacerdos proprius) izpovedati, sicer je izobčen iz cerkve in ne bo cerkveno pokopan. Če se hoče kdo izpovedati tujemu duhovniku, mora v to imeti dovoljenje svojega duhovnika, sicer mu tuji duhovnik ne sme dati odveze
V tistih časih je vladala med ljudstvi velika nevolja proti različnim cerkvenim uredbam. Ljudje so začeli dvomiti, da uči cerkev pravo Kristusovo vero in zato so se vse bolj oklepali sv pisma in poskušali obnoviti one razmere, ki so vladale v cerkvi za apostolskih časov. Mo-gočniki v cerkvi so seveda proglašali vse te ljudi za krivoverce. Preganjali so jih, izobčevali njih varuhe iz cerkve, zaplenje-vali njih imetje, jih trpinčili in morili. Škofje so dobili ukaz, da morajo prepotovati vse župnije in prisiliti ljudi, da pod prisego izpovedo, kdo je »krivoverec« in kje se shajajo ti »krivoverci«. In ker vse to ni dosti zaleglo, je papež Inocencij III. uvedel obligatorno izpoved. Tako je bilo najlaglje, zaslediti »krivoverce«, in
zato je papež tudi ukazal, da se mora vsak izpovedati svojemu duhovniku, ne pa tujemu, ki ga ne pozna. Sinoda v Narboni je 1. 1227. ukazala, da morajo spovedniki zapisati imena tistih, ki so se spovedali ter škofom o tem poročati. In čemu to? Ker je veljalo načelo, da v »verskih stvareh« je spovednik dolžan sporočiti škofu, kar se mu je v spovednici zaupalo. Dokaz tega je sinoda v Tarra goni 1. 1242. To je na vprašanje: »Kaj naj se zgodi, če se krivoverec izpove, predno je proti njemu postopala inkvizi cija«, odgovorila: »Če se je krivoverec odkrito izpovedal, ga je izpustiti, d u -hovnika pa grajati.«
Pa še druga prememba se je v tem času zgodila. Prej sta kes in pokora provzročila odpuščenje grehov, sedaj pa je odpuščenje postalo odvisno zgolj od spovednika, ne glede na to, če se grešnik kesa. Prej je bil spovednik samo p r i -p r o š n i k pri Bogu, grehe pa je od puščal Bog, sedaj je pa spovednik postal sodnik, ki ima oblast, izreči sodbo, ki jo je prej samo Bog izrekel, oblast odpreti nebo ali pahniti grešnika v pekel. Prej je bila absolucijaka formula molitev, s katero je duhovnik Boga prosil, naj grešniku odpusti, sedaj pa daje ali odreka odvezo duhovnik in se glasi formula: „Jaz te odvezujem tvojih grehov«. Prej je bila dolžnost, izpovedati le težke grehe, tiste, za katere je bilo treba javno pokoro delati, zdaj pa je nastala dolžnost, izpovedati tudi največje malenkosti. V nasprotju s temi malenkostmi so se težki grehi imenovali smrtni grehi. In kmalu na to se je začelo zagovarjati nauk, da pri spovedi ni treba popolnega kesa (contritio), ki izvira iz ljubezni do Boga in studa pred grehom, nego da zadostuje nepopolni kes (attritio), ki ga rodi strah pred peklom.
S tem se je kristijanska cerkev popolnoma ločila od uredb, ki so veljale v apostolskih časih. S prisilno spovedjo se je omogočilo najintenzivnejše policijsko nadzorovanje ljudstva, z novim naukom o kesu pa se je pripravila pot — liguori-janstvu,
Dolžnost, hoditi vsako leto vsaj je-denkrat k spovedi, je bila popolna novost. To pričajo besede papeža I nočen-cija III. »Tudi se mora ta odredba p o • gostoma razglašati v cerkvah, da se ne bo nihče opravičeval, da je ni poznal.«
Pred 1. 1215. ni nobena provinci-alna sinoda povdarjala dolžnosti, hoditi k spovedi, v poznejših desetletjih pa se je to zgodilo vsak čas. V življenjepisih svetnikov se do luteranskoga koncila nikdar ne govori o tajni spovedi in celo Tomaž Akvinski je priznal, da do Inocencija III. ni bil greh, tajiti potrebo spovedi.
Ljudstvo se je sililo k spovedi z grožnjo, da se sicer izobči in izobčenje je tedaj pomenilo smrt na grmadi. In vendar vzlic preteči grmadi je bilo na tisoče in tisoče ljudi, ki niso šli k spovedi za nobeno ceno, posebno, ker se je kmalu začela velika zloraba in je prišlo tako daleč, da se je odpuščenje grehov prodajalo za par krajcarjev. Znamenit je bil posebno Tetzl kot prodajalec odpustkov.
Končno je bila izpoved urejena na koncilu v Tridentu (1545—63). Vzlic vsem ugovorom je koncil proglasil, da je spoved ustanovil Jezus Kristus in zdaj so se zlasti redovniki oprijeli spovedovanja, pred vsem j e z u v i t j e. Ti so videli, da jim daje spovednica znamenito sredstvo za vladanje ljudstev in zato so hiteli o laj -sati ljudstvu spovedovanje. Cesar srednjeveški beraški menihi niso mogli doseči z odpustki, to so dosegli jezuvitje s svojo moralo. Prikrojili so svojo moralo po slabostih ljudi in tako, da so ljudje začeli radi hoditi k spovedi, saj je bila pokora malenkostna, moralka jezuvitov pa taka, da se je ž njo lahko sprijaznil vsak grešnik.
Kakor vsaki cerkveni instituciji, tako tudi spovedi ne odrekamo spoštovanja. Odločno pa se ustavljamo zlorabi spo-vednice v politične in sebične namene spovednikov in odločno se moramo vstavljati tisti morali, katere najznamenitejši reprezentant je L i • g u o r i, kajti s to liguorijansko moralo se ljudstvo nravno po-kvarja in izprija.
Letovišče Medvode.
Z zadovoljstvom mora vsak domačin konstatirati, da se pri nas na Kranjskem obisk ptujcev od leta do leta bolj množi in da prihaja čimdalje več ljudi k nam na letovišča. Vsakdo ve, da je to važno iz pekunijarnih ozirov, ker puste ti ljudje jako mnogo denarja med našim ljudstvom, važno je pa tudi radi tega, ker spoznavajo ptujci na lastne oči naš narod in se lahko prepričajo, da ni tako barbarski in malo vreden, kakor ga radi slikajo naši narodni nasprotniki. Da pa ne dohaja še več gostov v našo deželo, je gotovo to vzrok, da naše ljudstvo še vedno ne ve dovelj ceniti vrednosti pohajanja ptujcev v naše
kraje in vobče še premalo skrbi, da bi dobili letoviščarji toliko udobnosti, da bi jim bilo bivanje med nami prijetno. Zato nas veseli, ako zapazimo tudi na tem polju napredek in z veseljem bomo zabeležili vsak pojav, kateri pospešuje obisk inozemcev v naše kraje.
V Medvodah, dve postaji od Ljubljane, je v tej zadevi jako povzeten in delaven naš pristaš g. Fran Jarc. Priredil je v pretekli zimi mnogo jako udobnih stanovanj ter jih opravil z vsemi potrebnimi stvarmi. Večina stanovanj ima po dve sobi s kuhinjo, v kateri je vsa kuhinjska oprava z namiznim in jedilnim orodjem, tako, da ni treba gostom razun potrebne obleke prav ničesar seboj jemati. Dobe se seveda tudi posamezne sobe z jedno ali dvema posteljema. Vsa hišna, kakor tudi posteljna oprava je nova. Medvode so ustvarjene za letovišče, vendar ni bilo še pred nekaterimi leti nič tujcev v ta kraj. Trebalo je le podjetnega moža, kakor je g. Jarc in takoj so se Medvode oživele, in letos na primer je prihitelo nad sto gostov v to vas. Saj pa imajo Medvode tudi vae udobnosti, katere mora imeti dobro letovišče. Zrak in voda sta dobra in čista, železnica je prav blizo, kraj lep, ravno taka je tudi okolica. Prav na tem kraju imaš na razpolago za kopanje dve vodi, kateri sta si kaj različni v svojih svojstvih. Sava je bistra, ostra in mrzla; Sora pa mehka in topla. Ob obeh vodah je napravil g. Jarc kopelne kabine. V razvedrilo je naredil letoviščarjem lep modem lawn tennis prostor; tudi kegljišče je na razpolago gostom. Okoli stanovanj so povsod lepi nasadi, skrbljeno je tudi zato, da ima vsaka stranka svojo mizo v senci na prostem. Pet minut nad vasjo, na prijazni ravninici imaš vabeč hrastov gaj. Par sto hrastovih velikanov je nasajenih v popolnoma ravnih vrstah ter ponujajo obiskovalcu pod svojimi daleč se raztezujočimi vejami hlad in senco. Ta gaj je baje ostanek nasadov nekdanjega samostana, kateri je stal na tem mestu — Bog ve, pred kolikim časom in katerega sled je že zdavnaj izginil s tega kraja; le stara kapelica je ljudstvu dokaz, da so tu nekdaj bivali menihi. Poleg tu omenjenega gaja se pa razprostira smrekov gozd ter te vabi v svoje temotne, z vonjavami na-polnene prostore. IzprehajališČ torej ne nedostaje letoviščarjem, pa tudi za daljše izlete so Medvode jako pripraven kraj. Šmarna gora je človeku pred nosom, Sv. Katarina in polhogradski hribi tudi niso daleč; prav tako Sv. Jošt itd. Zato pa so vsi letošnji letoviščarji polni hvale o Medvodah in vsakdo zatrjuje, da pride prihodnje leto zopet sem in da hoče še druge pridobiti za to letovišče. G. Jarc pa naj — to upoštevaje — izvrši svoj namen, da napravi tudi v svoji hiši »na Sveti« stanovanja, ker jih je že letos skoro primanjkovalo; škoda bi bilo, da bi tujci zaradi nedostajanja pripravnih stanovanj morali morda preko mej naše dežele. Letos je mnogo ljubljanskih rodbin v Medvodah; med drugimi: ces. kr. nadsvetnikov Trav-narjeva in Schnediceva, dr. Pirceva in \Val-lentschaggova, prof. dr. Pipenbacherja, železniškega nadzornika Schobra, stavitelja Smolovskega, trgovca Jevnikarjeva in Mi-klavčeva in še nekaj drugih. Pa tudi inozemcev je še dokaj tukaj, tako c. kr generalni major pl. Mitrovič in c. kr. deželni šolski nadzornik Zavadlal, oba iz Zadra; c. kr. podpolkovnik pl. Rillinger, kapita-nova družina Tarraboccha iz Bussin pic-colo, prof. Rozman itd. To je gotovo dokaz, da so si Medvode po prizadevanju g. Jarca pridobile kot letovišče renome, kateri je zaslul že izvan mej naše dežele. Zato pa naj ta gospod deluje še dalje, da povzdigne Medvode še bolj in da privabi še več tujcev v deželo v svoj in pa v prid našega ljudstva. L. I. Rak.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. septembra.
— Osebna vest. Namestniški tajnik in vodja okr. glavarstva v Ptuju, g. Anton Unterrainer, je imenovan okrajnim glavarjem.
— Šusteršič in baron. »Slovenec« je včeraj prijavil jako previdno sestavljen izvod iz Šusteršičeve klobasa-rije na vipavskem shodu. Tudi to, kar je po skrbni cenzuri prišlo v javnost, kaže, kako neotesan in surov je ta dr. Žlindra. Zanimivega je mož le malo povedal, nekaj pa vendar in sicer to, da barona Ileina ni izpodrinil. Po zaključenju dež. zbora je Šusteršič zmagonosno oznanjal, daje baronu H einu odzvonilo na Kranjskem in da bovkratkem poklican kot sekcijski šef vmini-strstvo. Na vipavskem shodu pa je že moral priznati, da ostane baron Hein še tri leta na Kranjskem. Tri leta! Šele čez leta bo torej Šusteršič dosegel, kar je nameraval z obstrukcijo. Šele čez tri  leta  bo   njegova  obstrukcija rodila
uspeh! Ako se pomisli, da je baron Hein najstarejši mej dež. predsedniki, da ima že sedaj karakter namestnika in je torej gotovo, da postane danes ali jutri pravi n a-mestnik, je pač jako verjetno, da ostane samo še tri leta na Kranjskem. Da je Šusteršič to uganil in da to predstavlja kot uspeh svoje politike — to zasluži občudovanje. Taka bistroumnost! Raca na vodi — ta Šusteršič sliši še travo rasti! Torej še tri leta! Tržaški namestnik je padel v petih mesecih — Šusteršič pa potrebuje za tak uspeh 36 mesecev in — še ni gotovo, če ga doseže. No, pustimo mu to veselje, dasi ve vsak otrok, da klerikalci niso v stanu strmoglaviti barona Heina, tudi če se trikrat na dan postavijo na glavo.
— Z Bleda se nam piše: V nedeljo dne 31. m. m. je pri nas zopet z lece grmelo po liberalnih časopisih ter se prosilo: pomagajte, matere, ženske in otroci, da naj se povsod odstrani »Slovenski Narod«, ki piše brezversko, pomagajte, vas prosim! Nekateri še celo list kupujejo in dajejo naprej brati. — Grozno, grozno! — Da, gospodje, ta jok in to škripanje ne bode nič pomagalo! Norčujete se lahko samo iz nevednega ljudstva. Le tako naprej in prišlo bode, da vas bo poslušalo nekaj starih bab. Saj ni dolgo, kar je odličen profesor katoličan rekel: ni več daleč, da se bode imenovala naša vera kmečka vera, v nekaterih krajih pa se bo imenovala še celo vera za ženske. Najboljši odgovor na nesramno zmerjanje bi bil, da se razprava »Klerikalizem in še to in ono« ponatisne v posebni knjižici, ki bi se razdelila med ljudstvo. Rad bi nujno kupil vsaj sto komadov take knjižice, da jih pošljem še župniku nekaj. — Blejski liberalec.
— Gostovanje članov slovenske drame v Cerknici. V nedeljo se vprizori predstava v čitalnici, po predstavi šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina 1 K. Šaljive zalepke se bodo po predstavi prodajale po 10 vin. Predplačila se hvaležno vsprejemajo, ker je namenjen dohodek pogorelcem v Martinjaku.
— Požar v Martinjaku pri Cerknici. Piše se nam iz Cerknice: Ljudje hodijo trumoma gledat martinjaške razvaline. V nedeljo bilo je več stotin ljudstva iz daljnih krajev ter so obžalovali pogorelce. Sedaj se šele vidi, kako je bilo gasilnim društvom težavno delovati. Cerkniško gasilno društvo je razpelo 450 m dolge cevi ter je bilo pripravljeno za ponoči, ker je pretila še vedno nevarnost, kajti še ponoči se je dvakrat vnelo. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da je bil prvi naš dopis popolnoma istinit, in da nismo prezrli bloškega gasilnega društva, akoravno ni bilo označeno, da je tudi sodelovalo. V št. 199. »Slovenskega Naroda« trdi neki dopisnik, da je bilo enih prvih na licu požara. Ker ljubimo složnost pri društvih, se ne bodemo spuščali v posameznosti, kdo je več, kdo je manj storil. Opomniti pa moramo, da je prišlo gasilno društvo Bloško pred zadnjim društvom — sicer pa čast vsem, ki so se trudili. Ogenj je nastal vsled zanikrnosti, ker nosijo ljudje pod streho še goreč pepel.
— Izgredi v Zagrebu. Včeraj je bilo v Zagrebu razglašeno malo obsedno stanje. To kaže najbolje, kako velikanski so bili izgredi. Tudi je prišlo več vojaštva iz Belovarja in iz Karlovca Zagreb. Vojni zapovednik fcm. Berchtols heim je zapustil vojaške vaje in se vrnil v Zagreb. Vojaštvo je zvečer zasedlo vse ulice in glavne trge. Hišna vrata morajo biti ob sedmih zaprta, javni lokali ob devetih. Zbiranje ljudi na posamičnih prostorih je strogo prepovedano. Neodvisni listi so bili vsi konfiscirani, ker so priobčili obširna poročila. Vlada namreč pri kriva obseg dogodivših se izgredov. Policija je bila tepena in je morala bežati, na nekega detektiva je bilo vstreljeno iz revolverja in je detektiv težko ranjen. Nekemu dijaku je neki policaj odsekal tri prste. Uredništvo »Srbobrana« je policija zaprla. Govori se, da misli župan Mošinskv odstopiti.
— Otrok v vodi. Včeraj okoli 10. ure dopoludne je prala perica Jožefa Gajeta, stanujoča na Zaloški cesti št. 15 ob bregu Ljubljanice nasproti prisilni delavnici, njen triletni sinček pa se je igral sam ob vodi. Naenkrat ga je voda spodnesla in deček je izginil pod vodo. Perica An-
tonija Pipan je to videla in skočila za dečkom v vodo in ga redila. Dečka so morali dolgo časa drgniti, predno je prišel k sebi.
— Volovske jezike je kradel
tukajšnjim mesarjem mesarski vajenec Iv. Romšek iz Stroba pri Domžalah. Včeraj popoludne so ga zasačili, ko je nesel ukraden volovski jezik po semeniških ulicah. Hotel je tatvino zatajiti in je vrgel jezik v vežo. Bilo je že prepozno. Ujeli so ga in izročili policiji.
— Neprevidna in nagla vožnja. Hlapec Ivan Hren, na Poljanski cesti št. 48, je včeraj popoludne po Poljanski cesti tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v ročni voziček, na katerem je peljal delavec Anton Mlakar lončene cevi in ga prevrnil. Dve cevi sta se razbili.
— Popadljiv pes. Včeraj zvečer je Sirkov pes na Poljanski cesti popadel dečka Rudolfa Škofa, prejemnikovega sina na Poljanski cesti št. 4. Deček se je močno prestrašil, druzega se mu ni nič pripetilo.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 94 oseb. Bila sta spet dva fanta prijeta, ki sta se nameravala odtegniti vojaški dolžnosti z izseljenjem v Ameriko.
— Izgubljene reči. Na poti od mitnice na Dunajski cesti pa do gostilne št. 6 je bila izgubljena črno-usnjata denarnica, v kateri je bil bankovec za 10 K in dve kroni.
— Cirkus Enders ima še vedno najboljši obisk. Vsak večer je domalega poln. Predstave so vedno zanimive, vspo-red raznovrsten in zabaven, kostumi prav okusni.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30. avgusta 1902. Število novorojen cev 16 (=26°/00), mrtvorojenec 1, umrlih 32 (=5252 »/0o)> mej njimi jih je umrlo za jetiko 8, vsled mrtvoda 4, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Med njimi je bilo tujcev 11 (=34- 3%), iz zavodov 15 (=468 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifu-zom 1 oseba.
— Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec veliki srpan je bil suh in topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 1480, ob dveh popoldne 23 7°, ob devetih zvečer 17 7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 178°, v soglasji z normalom. — Opozovanja na tlakomeru dado 7360 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, v soglasji z normalom. — Mokrih dnij bilo je 9, padlo je pa 74 5 mm dežja. — Prevladovali so južni vetrovi.
— Razpis štipendije. Ces. kr. kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 18. avgusta t. 1., štev. 20.364 razpisalo državno štipendijo v znesku 600 kron za kakega kranjskega slušatelja na c. in kr. vojaškem živinozdravniškem zavodu in živinozdravski visoki šoli na Dunaju. Štipendija se odda pričenši s šolskim letom 1902./1903. Prosilci za to štipendijo naj svoje prošnje, opremljene z rojstnim in krstnim listom, potem z ubožnim in s šolskim spričevalom ter naslovljene na c, kr. kmetijsko ministrstvo, pošljejo do 15. septembra t. 1. podpisanemu glavnemu odboru. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
* Najnovejše vesti. Velik me-te o rO lit so našli v zahodni Mehiki. Težak je 1000 stotov; kdaj je padel, se ne ve. — Sanje vzrok samomora. Na Dunaju se je s samokresom nevarno ranil I. Pozmilaskv. Sanjalo se mu je, da je zblaznel in to je bilo vzrok samomora. — Nepoštena hišinja. Na Dunaju je bila aretovana 331etna Marija Cimponerin, ker je po malem ukradla gospodinji 800 kron. Denar je zapravila za obleko. — Nesreča na železnici. Na Southern-Pacifice-Railway-železnici v Severni Ameriki je zdrčal s tira vlak. 25 oseb je bilo mrtvih, črez 20 težko ranjenih. '— Rodbinska žaloigra. V Curihu se je zadušila s plinom rodbina barvarja Mathvsa. Vzrok — pomanjkanje kruha. — Otrok v pasji bajtici. V Ostergaardu v Slez-viku je odšla od doma kovačeva žena ter pustila svojega otroka na tleh ležati. Ko se je vrnila, je po dolgem iskanju našla otroka v pasji bajtici, zraven njega pa psico, ki je otroka lizala. Psica je imela mladiče, katere so ji vzeli — odškodovala se je vsaj za nekaj hipov s tem, da je otroka odnesla k sebi. — Umorjen kmet. V županjskem okraju na Hrvatskem je bil
z nožem prehoden kmet Ilija Martić. Morilca iščejo. — Polkovnik Grimm, znani politični vohun, je bil deportiran na otok Sahalin. — Red Annunciate, ki ga je dobil nemški kancelar Biilovv, daje mu pravico, da sme imenovati daritelja »stricem«.—Nezgode na morju. Londonske vesti poročajo, da je bilo ob zadnjih nevihtah uničenih kakih 17 jadrenic. Zraven je tudi ponesrečilo veliko ljudi. — Zblaznel ter je v ženski obleki po praških ulicah hodil 171eten komptoirist V. R. v Pragi. Redar ga je spravil na varni kraj.
* 300. predstava „Tkalcev".
V Berolinu je bila 28. pr. m. 300 predstava G. Hauptmannovih »Tkalcev« (»Die Webero).
* Gadi in žuželke v Švici. Iz
Curiha javljajo, da se v Švici kače, zlasti gadi in žuželke neznosno množe. Oblasti plačajo za vsako kačjo glavo dva franka. Samo v kantonu Neufchatel so pobili tekom enega tedna 110 gadov.
* Mesto v plamenu. Iz Carigrada avljajo, da je meslo Afiun K onagisan, ki je oddaljeno 3 kilometre od železniške postaje istega imena, v plamenu. Zgorelo je že več tisoč hiš in bati se je, da bo upepelil požar vse mesto, ki šteje 80.000 prebivalcev.
* Preplaval kanal La Manche. Neki Holbein je poskusil preteklo sredo že tretjič preplavati kanal La Manche. Spremljali so ga v parniku nekateri prijatelji, njegova žena, več žurnalistov ter zdravnik. Holbein je plaval od srede od treh popoldne do četrtka do dveh popoldne. Eno miljo pred Dovrom so ga morali vzeti v parnik. Plaval je 22 ur 21 minut. Med potom je dobival v presledkih malo gor-kega mleka ali juhe.
Društva.
— Ljubljanska zadruga brivcev je imela včeraj povodom 15 letnice svojega obstanka v »Mestnem domu« slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo članov in gostov. Trgovsko in obrtno zbornico sta zastopala podpredsednik g. K o 11 m a n n in pristav g. dr. Windisqher, obrtno oblast pa magi-stratni svetnik g. Š e š e k. Zborovanje je otvoril načelnik g. F r a n c h e 11 i s krepkim ogovorom, v katerem je opisal delovanje bivše zadruge ter končal s Slava-klici na cesarja. Slavnostni govor je imel g. G j u d , v imenu pomočnikov pa je govoril g. Novak. Končno je pojasnil g. Franchetti vzroke nazadovanja v brivski obrti in je bila po njegovem nasvetu sprejeta resolucija, naj se brivska obrt uvrsti med koncesionirane obrti. Poleg te je bilo sprejetih še več druzih resolucij strokovnega značaja. Zvečer so bila strokovna predavanja in so razni dunajski frizerji napravljali moderne in zgodovinske frizure, za kar se je številno občinstvo jako zanimalo. Ljubljanski frizerji so 15 letnico svoje zadruge jako lepo praznovali in se tudi pri tej priliki prepričali, da vživajo občne simpatije. Pridobili so si jih sami kot dobri strokovnjaki in častivredni someščani.
— Pevsko društvo „Ljubljana" opozarja še jeden pot vse svoje člane na 201etnico pevskega društva »Lira« v Kamniku ter da je odhod iz Ljubljane v nedeljo v jutro z drž. kolodvora. Na slavnostnem koncertu pele se bodo pesni Vilharjeva »Na vrelu Bosne« z bariton solo (gosp. Polašek) in »Svoji k svojim«. Za te dve pesmi vršila se bode v petek dne 5. t. m. ob 8. skušnja v »Narodnem domu«.
— Pevskega društva „Ljubljana11 veselica, katera se je vršila v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. v restavraciji »Svicarija«,bila je jako dobro obiskana, kar je pripomoglo k jako lepemu gmotnemu vspehu. Kar se pa tiče petja in zabave, nadkrilila je ta veselica vse dose danje in more se le čestitati vrlemu zboru, katerega, kakor smo se zopet prepričali, jako spretno vodi  sedanji  društveni kapelnik gosp. prof. D e k 1 e v a. Prekrasni Vilharjev zbor z bariton-solom »Na vrelu Bosne« bil je izvajan tako precizno,  da je h koncu  zaoril frenetičen aplavz,  kateri  ni  hotel  prenehati preje, dokler se  ni  ponavljal.   K prekrasnemu vspehu pa je pripomogel v prvi vrsti g. Polašek, ki je svoj solo vprav dobro pel.   Navdušeno je pa bil tudi že ob nastopu  aklamiran   društveni četverospev, obstoječ  iz  gospodov:  Jakoba Zalaz-n i k a, Srečkota Potnik a^JAvgusta P o-laška in J. Selaka in moral je vsako pesem ponoviti. S tem končalo je društvo svoje poletne veselice in  ne  moremo si kaj, da ne bi pripoznali prekrasnih vspe-hov, katere se je društvo pridobilo v zadnjem času. Pevska slavnost v Zagrebu in zadnja veselica dajejo nam jasen dokaz, da društvo očividno napreduje.   Le tako vrlo naprej!
— Ces. kr. priv. meščanska garda Kostanjeviska priredi v nedeljo dne 7. septembra t. 1. v vrtnih prostorih gostilne gospe Alojzije Severjeve v Kostanjevici vrtno veselico z godbo in petjem. Godbene točko proizvaja godba meščanske garde v Kostanjevici. Začetek
ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 40 vin., za obitelj 1 K. Ker je čisti dohodek namenjen za nakup godbenih instrumentov, se preplačila hvaležno sprejmejo.
— Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobravi pri Pod-nartu priredi v nedeljo, dne 7. septembra 1902 v prostorih g. Antona Pogačnika v Podnartu veselico s tamburanjem, petjem, srečkanjem, deklamacijo in predstavo igre »Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček« (igrajo domači dijaki) ter prosto zabavo s plesom.
— Narodna čitalnica v Žalcu priredi v nedeljo, dne 7. septembra v dvorani gosp. F. Hodnika veselico s petjem in dramatično predstavo. Vprizorili se boste veseloigri »Uskok« in »Lokavi snu-bač«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Književnost.
— Ljubljanski grad in promet S tujci je naslov lični, z lepimi ilustracijami okrašeni brošuri, ki jo je natisnila tiskarna J. P. Lampreta v*Kranju. Pisatelj pojasnjuje, kake važnosti bi bilo za promet s tujci, če bi se ljubljanski grad primerno priredil in poživlja Ljubljano, da osredotoči in organizira promet s tuici.
— Zvonček". List s podobami za slovensko mladino. Štev. 9. ima to-le vsebino: Slavko v prvih hlačah. Zložil L. Poljak. — Kadar stopimo. Spisal A. Rape.
— Ti škrateljčki! Zložil Cv. Slavin. — Bled. Popisal in vpodobil Fr. Roječ. — Kdo je zapuščen? Zložil Cv. Slavin. — Kje počivajo Habsburžani ? Spisal Domi-nicus. — V boj! Zložil Cv. Golar. — V žepu — luknja. Spisal IvO Trošt. — Slovanske pravljice.  Priobčuje Nik. Vrhov.
— Ah, t|a h koči! Zložil Andrej Rape. — Junak. Zložil Fr. Žgur. — Pouk in zabava. — Drobiž. — Tudi ta številka ima več slik. »Zvonček« priporočamo!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3. septembra. Poslanska zbornica se snide 6. ali 7. oktobra.
Dunaj 3. septembra. Iz Rima se poroča, da vlada v Vatikanu velika nevolja, ker se češki katoliški shod v Kraljevem gradcu ni izrekel za obnovitev papeževe države
Zagreb 3. septembra. Nemiri in izgredi se ponavljajo. Prikli-cano vojaštvo ni v stanu izgredov zabranjevati. Vsi mestni uradniki morajo opravljati službo policajev, a vendar so se zopet zgodile velike rabuke. Na Prilazu je neki stotnik "VVittas streljal na izgrednike. Ti so napravili barikado, ugasnili svetilke in naskočili hišo. Govori se, da so dobili stotnika \Vit-tasa v roke in ga ubili. Tudi se govori, da je neki prof os nevarno ranjen. Ce je ta profos identičen s stotnikom, ni še znano. Razburjenost je v mestu velikanska. Koliko so iz-gredniki napravili škode, se še ne ve. Nocoj so ponekod celo užgali. Tudi v raznih drugih krajih po Hrvatski so se dogodili veliki izgredi proti Srbom, a detajliranih poročil še ni, ker vlada ne pusti odpravljati dotičnih brzojavk.
Petrograd 3. septembra. Carica Aleksandra Teodorovna je povila mrtvo dete.
Berolin 3. septembra. Nemški cesar je prišel v Poznanj. Poljaki se sprejema niso udeležili, izvzemši duhovščino, ki je prišla pod vodstvom svojih škofov.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avgusta 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 794 strank 454.088 K 61 h, 735 strank pa dvignilo 285.729 K 18 h.
_ — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu avgustu t. 1. je bilo vloženih pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 633.154 K 93 h, vzdignjenih pa 888.519 K 17 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca avgusta t. 1. 2,707.779 K 28 h.
— Splošno kreditno društvo v Ljubljani imelo je v mesecu avgustu prejemkov 105.087 K 68 h, izdatkov pa 103.480 K 56 h, torej skupnega prometa 208.568 K 24 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1902 je 106 strank vložilo 23.467 K 69 h, 50 strank dvignilo 12.315 K 57 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 22.500 K, stanje vlog 520.633 K 39 h, stanje posojil 259.942 K 46 h, denarni promet 73439 K 47 h.
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti
dne 3. septembra 1902. Termin.
Pšenica za oktober .  ...  za 50 kg K 671
„       »april....... g ,    . 7 g
Rž        „ oktober......50 „    „ 697
Koruza  „ september ...» 50 „    „ 537
»maj......„60»     „ 535
Oves      „ oktober ....    „ 50 „    „ 545 Efektiv.
Nespremenjeno._
Darila.
Upravnlitvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila In  Metoda. Gospa Jelica Gutaikova 7 K 46 vin, nabranih povodom veselice Prostovoljnega gasilnega druStva v Gameljnah dne 31. avgusta t. 1. — Živela!
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (12—12)
Se dobiva povsod 1 gf
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje zntie čiste, bele in z*i*-a*e,
Zahvala.
Banka „Slavija" v Pragi je po svojem glavnem zastopu v Ljubljani poslala društvu „Rado-goju" podporo 200 kron, za kateri dar 86 v imenu druStva izreka prisrčna zahvala.
V Ljubljani, dne" 2. septembra 1902.
t. č. blagajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. avgusta: Gvidon Hayne, c. in kr. major v p., 76 let, Poljanska cesta St. 8, kap. — Ivan Pregelj, strojevodja, 39 let, Martinova cesta St. 36, jetika.
Dne 31. avgusta: Meta Dachs, zasebnica, 90 let, Florjanske ulice St. 33, srčna hiba.
Mćteorologično poročilo.
Viiina nad tncriem S06-3 m. Srednji irs.cn! tlak 7S6-C nun.
ca
Cas opa- baro-zovanja ; metra |v mm.
Stanje: ŠS?
S g «2 r?
Vetrovi
Nebo
2. 9. zvečer
3. j 7. zjutraj , j 2. popol.
7375 i 196
738 9 .37 4
13 6 261
si. szahod
brezvetr. si. jug
jasno   I a
megla [g jasno jo
Srednja včerajšnja temperatura 20*8°, nor-maie: 1670-
i
i
Valentin Pln, nadučitelj, naznanja potrtega srca v svojem, v imenu svojega brata, sester in svaka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Peter Pin
bivši mizarski mojster
po kratkem, mučnem trpljenji danes, dne 2. septembra 1902, ob uri popoludne v 84. letu, previden s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu vdano in mirno v Gospodu zaspal. (2103)
Pogreb predragega ranjcega bode jutri, v četrtek, dne 4. septembra t L, ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti, Dunajska cesta St. 31, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi čč. oo. frančiškanov.
Nepozabljivega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 2. septembra 1902.
Brez posebnih obvestil.
Zahvala.
Za vse prisrčne dokaze sočutja o priliki bolezni in smrti mojega ljubega soproga, gospoda
Ivana Pregel
strojevodje državne železnice
izrekam tem potom vsem tolažilcem in darovalcem svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kakor tudi gg. železničarjem za spremstvo ranjcega k večnemu počitku, dalje slav. pevskemu druStvu „Ljubljana" in društvu železničarjev za ganljivo petje ter darovalcem krasnih vencev. Iskrena zavala bodi vsem.
V Ljnbljani, 3. septembra 1902.
(2098)
Frančiška Pregel.
dijaka
se vsprejmeta. Postrežba reelna in strogo nadzorstvo. (2052—2) Popraša naj se na Kongresnem trgu št. 6, I. nadstropje, nad vodo.
Blagajničarko \i Marico
«pt*e f me
ljubljanska restavracija.
Ponudbe pod it* 50 na upravništvo
»Slov. Naroda«. (2096—1)
Nedosežno
po   svoji   lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske
briljantne črne jeklene
Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo  uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliSčečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanski tTrdk».   litsaoiljeas I. 1SS0. obod in kronica 80 iz pristnega doultle-zlfkta.   Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi.
Cena « zavltfem f f 1 cl. O.—•
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako tini izpeljavi, gld. 7—. M. tem uram primerne gosposke In damske veriilee iz doune-zlata z obeskom gld. l«50.
Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna 8ilberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 6"—. Razpošilja se po postnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
Učenec
8
na Dunaju, I., Postgasse st. 2 c.
Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in franko. (1283—14)
se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. Poizve se ir Spodnji Šiški št. 159.
Jfovo mesto!
1 ali 2 dijaka
sprejmeta se v boljši rodbini na stanovanje in hrano.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (2097—1)
Sprejme se
brivski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo taisti, zmožni v lasničar-skih delih. (2087— 2)
Natančneje pri F. Zupanu, Turjaški trg št. 5, III. nadstropje na desno.
Anton Tranfič, Pulj.
Cenik
za gotov denar brez skonta ali po poštnem povzetju.
Primorska in otoška vina za hektl. kron a    1. Bela vina, la.......52 —
g    2. Viško (LissaN namiz. vino, belo la. 48-— >   3. Dalmatinsko „     „     „ Ha. 42— " 5 j 4. istrljsko „      „      „   la. 40"- %
U 5.        „ „      „      „ na. S6- -
I« «• „ n ma.32- f
r = 7. Dalmatinsko, rdeče (črno), la. 40'— §s<
S" S. 8 ©poli©, rdeče Ha......44 — S
^-9. Istrski terrano, rdeč, la. . . 32 — S 2 10. Istrsko namizno vino, Ha.. . 28*— §■ 5 11. sllker, namizno vino, jako fino 48"— ™ S  12. Oljklno olje......80 —
Sodi se ne zaračunajo, morajo pa se vrniti z Izplačano voznlno na železniško postajo Pulj.
Cene je razumeti od žel. postaje Pulj, ako se naroči sod najmanj 56 litrov-
(2057—2)
posestnik vinogradov.
Razglas.
Mestna hranilnica v Radovljici zgradila bode svoje poslopje, katero bode dovrš ti letošnje leto vsaj do podstrešja, ter razpisuje tem potom #
Stavbeni podjetniki naj pošljejo svoje pismene ponudbe do dne IO. septembra 1902 ravnateljstvu mestne hranilnice v Radovljici.
Načrti, proračun in pogoji so v hranilnični pisarni na vpogled.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici
dne 1. septembra 1902. (2095)
Na mestni nižji realki v Idriji se prične šolsko leto 1902 2, v katerem se otvori II. razred, dne 18. septembra s slovesno sv. mašo.
Sprejemni izpiti za vstop v I. razred bodo dne IG. septembra ob S. uri
dopoldne.
Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 14. septembra med 9. in IS. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izpitom oglase lahko tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini.
V II. razred se bodo sprejemali učenci dne IG. in 19. septembra dopoldne.
Pristojbine ni plačati nobene in tudi šolnine ni na zavodu.
V Idriji, dne 27. avgusta 1902.
(2C82-2) Ravnateljstvo.
_Od 1. septembra se zniža stanarina za 25°/0._
Zdravilišče Krapina-Toplice na Hrvatskem
od železniške postaje zagorjanske železnice „Zabok-Krapina-Toplice" eno uro vožnje oddaljeno
(omnibus k vsakemu vlaku), ostane (2083—2)
odprto do konca oktobra.
Vrelci, ki imajo po 30—35° toplote, so izredno lečilni pri protlnu, revml, isehlas, nevralsrljt itd.   izborno opremljeno zdravilišče, izvrstno sadje, mirno podnebje itd.
Na c. kr. I. državni gimnaziji v IJubijani (Tomanove ulice št. 10) se prične šolsko leto 1902/3 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1902.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. septembra od 9.—12. ure, v ostale razrede dne 16. septembra od 9.—12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. I, št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju. Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. (2099—1)
Ravnateljstvo c. kr. L državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1902.
Ces. kr. avstrijske
državne Zilunici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod Is Izubijan« j kol. Prog;* 6sa> Trbiž. Ob 12. mri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Manakovo, Ljubno; ces Selathal v Aussee, Solnograd, cea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v TrbiS, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni 7lak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. uri 56 m
Speludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, lovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno\ čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Ino« most, Bregenc, Curib, Oenevo, Pariz; čez Klein-EeiSing v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Danaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. — Proga v Jfovoaieato In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoiadne istotako, ob 7. ari 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod V Ljubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-aensie&te, Sokiogradu, Lic ca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob il. uri 16 m dopoldne osobni vlak e Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v aro v. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Lisca, Stevra, Pariza, U ene ve, Cmtna, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Leud-iiatte ba, Ljuuna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beijaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fra.czem>iedte, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri ob m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. on 61 m zvečer osobu: viak z Duuaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, bndejevic, Lmca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Poctabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga. Is Hovega mesta In JKooevja* Osobni viaki: Ob 8. ari m 44 m 2jatraj, iz Novega mesta in Kočevja, cb it, ari 88 m popoiadne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvećer, istotako. — Odaod ls Izubijane drž. koi. Kamni*. Mešani vlaki: Ob c a. i jb m sjatraj, ob 8. ari o m popoluane; oo o ari o0 m m oo 14) ari 25 m ■večer, poslednji vlak le ob nedeljah m praz.nikih.
— Prlnod v Ljii ->.>.!, o drž. kol. Is Kbsantka. Mešani vlaki: 6. ari *y m sjatraj, ob 11. ari 6 m GOi.oiudi.t. ob o. ari 10 m m ob d. ari 55 m zvečer,  poslednii vlak  le ob nedeljać in prs^tniki^.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu časa v Ljub ljani za 2 minate spredi. (1517)
V Šuiartiieni pri I.HIJI je
na prodaj
g&r iiiša
stoječa pod farovžem, obseg-ajoča dve sobi, dve kuhinji z vrtom in njivo. Zraven je tudi hlev in svinjak. Kupne pogoje, ki so zelo ugodni, pove lastnik Ivan Mah * Šmartnem. (2081-2)
za prodajalno s špecerijskim blagom in železnino, dobro izvežbanega v računstvu in knjigovodstvu, veščega slovenskega in nemškega jezika, zvestega v svojem poslu, držeč se hišnega reda, išče (2058—2)
Tomo Toliazzi v Doi. Logatci.
Najfinejši in najboljši čaj sveta
IMffiA TEA.
Letošnji pridelek je ravnokar došel. Ponudbe za Avstro-Ogreko sprejema (1973—5)
INDRA TEA IMPORT C0MPANY, ZAGREB.
vi he
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-165)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
Okolu 20 hI prav dobrega, naravnega ter garantiranoga
slivovca
leta 1900 in kakih 40 prav dobro ohranjenih hrastovih
vinskih sodov
400—1300 litrov vsebine, proda podpisani po primerni ceni. (2101—1)
G. Lah v Ložu, via Rakek.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.