TRST, sreda ?• oktobra 1959 let# XV. . št. 238 (4392) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo 1 UL* MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 ^Ov """* Portrn5n,l/>d rnmr a . iti.«« c o«nii>^ i n rrni "3"J «•> nm aot. o d or. i« ir a ~ 10 n->e>i n n *3*3Q _ rr Podružnica GORICA: Uliea S. Pelltco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 tir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 dm — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: ZalMn tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-7U/j-.itb 'Unik III. redno nadaljuje pot okoli Lune Meri se je včeraj približal na 7000 km ksrva Danes popoldne bo oddajal prve podatke o nevidni strani Lune V SZ proučujejo možnosti potovanja človeka po vesolju A c , p — Agencija Tass je javila, da Lunik e svojo pot okoli Lune in gre točno po !!! 15.16 n u- Agencija je javila, da je Lunik letel !rj (t srednjeevropskem času najbliže Luni, in »' ^ S rn? od nje. Pri nadaljevanju svoje poti v JI It, 0(j PreJ predvidenim tirom nadaljuje pot okoli <1 uda , a^ere je bil ob 18. uri po srednjeevropskem CgI®1? 15-°00 km. Izjave državnega tajnika Herterja ZDA se posvetujejo z drugimi državami o času in kraju konference najvišjih Za pogajanja o Berlinu ni bil določen noben datum - Francosko poslaništvo v Washingtonu zanikuje, da so se začela pogajanja o konferenci dlje J* J**! v odnosu do pfcun ,a Atlantskim o- kj u^^oovzhodno od Nin \nn Vaz' ki 17 ■ tie jn mmut južne ^ zahna stopini in 48 ^ie L Kne dolžine. Od u' oddaljen 371 'ih i*™- Na podlagi je temPel'a' i % ■,osti vesoljske j Kmi oSala od 20 do . 5]'Tiritisk 30 skoraj a s L Podatki so v $ k» [iSedvidevanji. Nor-fttiin,.. ,uJejo znanstveni ■enti sončne in ke- taki in radijski 7 odo vesolj’ ?!% od ^»Va < 15 do 16. ure. £, Sanku1 leskoP v Jo‘ J*«i *“ Je začel danes % 0Jn**e od vesoljske , -^8 po srednje- L>i, mmu-znaki šibkejši S obeK°ma. Prenehali na 31° so ti* obeh - itn Valovnih dolžin, t Sv9li d° se na drugi na->itv„ 0........................ petih minutah j*ti so začeli znova . °lžin=u ..9a °beh valov-ovnjaiti so Ytrok° da icei aSo blL znaki dali1 b^noriiruSaoni po jako-ICal??5,« od včerajš. ti Davies elj . luboratori-» bi Je izjavil, da, g^Sli v Prenehali, ne h ieVa nekdi casd 1 u®ik n .zara(ii ^ V?' 2nakiatP}‘ ?°l °k0' '* 11 števnl-u1 Jlah-'° P'e-d onih drugih vzro. / NoL[:atloik j z; ^ le I ,r,OV,&J Je nocoJ ir bi nn NI. kmaiu ti ,Se8el lm.oskovskem ča-1 vta in če?'lno točko svo-' V'6 d°' Sv ka za rakete leval svojo pot b0 balo 20 J dodal, da i.V oelotf i ' da Lunik '"“Sočo °. kr°žil Lune, ft> BRsf; da m Luna v PredPrišla nienVta ob Povrat- :n i- 1,zven tira Lu- bl%tijlK aSencije Tass le &?» i2l?.°PlsoiW UP iz- ■--a nje vseh instrumentov in radijskih aparatov. Sovjetski znanstvenik Štern, feld, ki je dobil mednarodno nagrado za astronavtiko, pravi, da nastajata dve možnosti: 1. Ravnotežje, ki so ga iskali strokovnjaki, ki so raketo izstrelili (med hitrostjo premikanja vesoljske postaje, ki je manjša od druge kozmične hitrosti in raznimi priviačnimi silami; . Zemlja, Luna, Sonce, katerim bo vesoljska postaja podvržena) bo točno v skladu s prvotnimi računi. V tem primeru bi vesoljska postaja avtomatično nastopila eliptično pozneje Zemljo ter bi periodično pripeljala vesoljsko postajo v bližino Lune in Zemlja. 2. To ravnotežje ne bo doseženo in tir vesoljske postaje bo treba mehanično popraviti s pomožnim motorjem, ki ga bodo verjetno lahko sprožili na razdaljo in katerega «sunki» bi imeli vlogo vesoljskega krmila v okolju brez atmosfere. Sovjetski znanstvenik ne o-menja nobenih podrobnosti glede tega motorja in tudi glede možnosti, da ga po volji spravijo v akcijo na razdaljo približno 400.000 km od Zemlje. Zato je verjetno, da so sovjetski znanstveniki postavili v vesoljsko postajo posebno zaviralno raketo z manjšo jakostjo, ki se da urejati z Zemlje z elektronskimi impulzi. Ce je tako, gre za o-gromen korak naprej v vesoljskem raziskovanju. Kakšna nadzorovanje instrumentov na ga je objavila neka sovjetska medplanetarni postaji na tako zdravniška revija ki pravi, da veako razdaljo pravi cudez v številnih sovjetskih razisko* valnih zavodin proučujejo tehnike.: fc’SSpai«r?s5ss: T‘r“ r°r“ žIovt p° - * t „ i vesolju. Posebno proučujejo bo končna usoda Lunika III., , Ijanjem najpopolnejših elek- li skoraj tako hitrost, ki je po. pa ni do sedaj noben znanstve. tronskih strojev. ((Vendar, je trebna, da se doseže Mars. nik in strokovnjak točno na- dodal, se lahko reče, da je , Agencija omenja članek ki PQyp^gl I n o 4 vn rnno n 1 n (nrlvnmanlnir n n . . ((Sovjetski flot» piše danes med drugim: «Ni še znano, kaj se bo zgodilo s tretjo kozmično raketo, ko bo obletela skrito stran Lune.i) Jutri bo mogoče na podlagi podatkov. ki jih bodo dali radijski oddajniki, ugotoviti, ali je Lunik začel svojo pot okoli Lune v ugodnih pogojih. Sovjetski fizik Martičikus je izjavil, da so sovjetski znanstveniki rešili mehanično vprašanje, ki se tiče premikanja treh nebesnih teles, in so ga rešili z izredno natančnostjo ob izstrelitvi tretje kozmične rakete. Sedaj je astronavtika prav tako precizna znanost kakor fizika. Akademik Vladimir Krilov je izjavil, da so bili računi za izstrelitev tretje kozmične rakete mogoči samo z uporab- tretje kozmične rakete strnjen zelo važen korak naprej, in da je najtežje sedaj opravljeno. Agencija Tass je danes javila tudi, da nekateri strokovnjaki nakazujejo, da bodo podobne avtomatične medplanetarne postaje lahko v prihodnosti potovale proti Marsu in Veneri. Sovjetski znanstveniki so pripravili posebne metode, da se zagotovi natančnost računanja tirov, in so uvedli sistem nadzorstva znanstvenih in radiotehničnih aparatov v vesolju. Agencija Tass je dalje poudarila, da sta prvi dve sovjetski vesoljski raketi ime- pot, ki bi obkrožila Luno in iiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiimiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vlada je ugodila za za diskusijo o svoji zunanji politiki Toda diskusija bo šele 15. t. m. -V senatu Tognijevo poročilo o vzrokih nesreče v Barletti - Fašistični napisi na prostoru, kjer bo olimpiada, bodo torej le ostali? - Tudi v KD nesoglasja o Skupnem evropskem tržišču (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Senat in poslanska zbornica sta danes nričeia svoje redno delo. Dne 1. oktobra sta biii seji obeh domov takoj po otvoiitvi prekinjeni zaradi smrti Enrica De Nicole, ki je prav tisti dan umrl. Danes sta pa senat in poslanska zbornica počastila spomin bivšega predsednika republike in senatorja, kakor tudi spomin Luigija Sturza, ki ie bil tudi dosmrtni senator. V senatu sta govorila Merzagora in Segni. v poslanski zbornici pa Lecne in Segni. V senatu so potem prišla na dnevni red vprašanja v zvezi z nesreče v Barletti. Minister Togni je v svojem Jg bo dr, S M ■ Utle fotografirana, i).05^110 mnenje t CSvw,d0p!sr>ikov». Lunik 'm 11ot0{notrrt-iSOV^etskem ti_ A>Srafskrdll°. da ima Lu- KSik aparat l^>hoPiLje izjavil, da ^ fc&SČ«. da je 5 V»,s*aVniv tttoore dodal, da Stal' da potrditi niti Lunik III. Itn; ,st nit: ,.rat. Pripomnil «h,T‘ia 'n- . moskovskega tl ta ,kU „„ uH. ^°gei r«Za^sk3 aparat. S1M V?, hit reči, ali je irywe®n^a vesoij-'K« Ob neomejeno l | %0ta nam ?ni bateriji I %jt ^rKil/ec zadostno ' V hrp"1*. da lahko za-G«n0 delova- li! Ptedstn otieKa Lu-«J(Sa t'h da iVn!k planeta- IPtvi dbika nk da hitrost i u ? ,ob njegovi iz-od na sekun- V* i(ie?°va n!trosti Prvih j: kit,, alj kak njša hi-ii14, kr, ndo i kor kilometer LN^t -e Je zgo-* o 1 Jn blla najbliž-rog okoli so mu baje kror^tl N; 25t0 a Urost ,.>i, '«‘0 d r-- so mu baje jisProtn bol.ie «opa-mr«? stran Lune. IX b; esor - sor Sodov je odgovoru zeio jasno povedal vžroke nesreče. Ni še točno znano, do kakih zaključkov je prišla sodna preiskava, toda po Tognije-vih izjavah bi res ne bilo tieba delati preiskav, ki gredo v neskončnost. Togni je dejal, da je vzrok nesreče v tem, ker se je pac zrušilo ogrodje enonadstropne stavbe, v kateri je bila avtomobilska garaža in na katero so potem nadzidali še štiri nadstropja, čeprav prvotna stavba absolutno ni bila sposobna nositi novo nadzidavo. Razen tega je stavbenik zgradil še eno nadstropje več, kot bi smel na podlagi djvofie-nja. Preiskava je tudi ugotovila, da je bila uporabljena popolnoma neprimerna malta. Kovinsko ogrodje se m skoraj nikoli prijelo mase konglomerata. Tudi načrt sam je bil neracionalen in malo pred zrušenjem je vodja del napravil neke zasilne ukrepe, ki so zaradi svoje neracionalnosti samo še obtežili že tako slab statični polež-aj. Nato je minister Togni de-jal, da sedanja zakonodaja ne daje javnim oblastem dovoij-nih pooblastil, da bi lahko vnaprej preprečile podobne nesreče, pa je zaradi tega njegov resor že začel študirati ^v okviru splošne revizije določb o gradbeništvu vprašanje nadzorstva nad novimi zasebnimi stavbami. Ta ministrova izjava je dokaj presenetljiva. Kako si je mogoče razlagati, da bi javna oblast ne imela moči, da vnaprej prepreči nesrečo. Lahko se reče, da je bila jav- na oblast na razne načine prevarana, nikakor si pa ni mogoče zamišljati, da bi n. pr. javna oblast vedela, da se bo neka zgradba zrušila, če bo tako in tako sezidana, pa bi vendar ne imela moči preprečiti zidanje take stavbe. No- prireditve Magri, ki je dejal, da je tudi on prepričan o laž-nosti tistih napisov, ki si jih je omislil fašizem sam in se z njimi «proslavil za večnost, preden je zgodovina določila njegovo enodnevno trajanje«. Vendar pa so po mnenju Ma-gri.ja ti napisi tudi opomin tistim, ki bi hoteli iti p.o enaki pot hegemonije in diktature. V ostalem so napisi samo v omejenem prostoru ogromnega športnega kompleksa Fora Italica in so vdelani v mozaik. Ako se naj odstranijo, bi bilo treba na desetine in desetine milijonov. Italijanska demokracija, je dejal Magri, pa se ne brani z odstranjevanjem napisov, ki nasprotno o- prečil nesreč, ako se ga tisti, ki jim je namenjen, ne bodo držali, in ako tisti, katerift dolžnost je nadzirati, da se zakoni izpolnjujejo, ne bodo budni. Vzroki za nesrečo, ki jih je sam minister navedel, pač niso izven zakona. Togni je navedel, kakšna so določila, s katerimi naj bi bilo v bodoče onemogočeno, da bi se dogajale nesreče. Jutri bo senat razpravljal o načrtu za šole. V poslanski zbornici je prišlo do majhnega incidenta, ko je prišla v debato interpelacija socialistov Lizzadrija in Comandinija, ki sta vprašala vlado, če se ji ne zdi umestno. da bi pred bližnjo olim-piado izginili slavospevi fašizmu, ki sedaj krase Foro Ita-lico. Komunist Boldrini je z ironijo dejal, da se vlada brani odstraniti t.o sramoto zaradi «nujnosti», ki sedanjo občinsko upravo Rima veže na prejšnji režim. Hotel je pač namigniti na sodelovanje župana Cioccettija s fašisti. Tu se je vnel kratek prepir z misini, ki se pač ne pomišljajo uganjati apologijo fašizma. ki je po zakonu prepovedana. Tako so tisti napisi stvari, ki «so vredne, da ostanejo« in ((Mussolinija ni mogoče pozabiti«. Odgovarjal je podtajnik ministrstva za šport, turizem in beh delegacij proučili smernice bodoče blagovne izmenjave. V letu 1960 se predvideva bia. govna izmenjava v vrednosti 20 milijonov dolarjev v obeti smereh, to je za dva milijona dolarjev več kot letos. D ■•■■•■■t nm lltri volitve v Angliji kamenju „ D Pri nobenih dosedanjih volitvah, je lelos izredno veliko število neodločnežev, ki pravijo; «Ne vem> i&Lr v se y°Utve v v Angliji V' jJ? VoHiJ7 2adnjih 48 !Vo 4»! Poscb Pmpagnn-V gred"0 zaostrila. h ?lje ^ojim: ° Pcsamezni |LSuSove n -urazi' I,am ffWrvatlVcPri'?er stare-!'h ^,,'Vja a, . feldmaršala Si1? 1 y«i tist ‘ včeraj ^ii !S »Ur'ste V- Klasu je-KVJ Lahi’.- !, morali v \ sert,;^etični vodi- Isbur !.1 druK° “9- ntgomery-u12,Koristiti za- htAV41' Ph^Hstov« At: tla*:, IPs Sv?li- h0rišnrePos pa i Jkirci - na* I (S stri e de- hočejo vvul"e {eltlm-,r-J skupna Ttjhv«!81 straJ- k1ov.» Preni. pa s<> kon-"hl-lub-ue Mac Mi Ha n je nocoj 7. govorom po televiziji in radiu zaključil vrsto svojih številnih govorov in izjavil med drugim, da znaša brezposelnost v Angliji samo 1,9 odstotkov prebivalstva, obljubil je, da bo njegova stranka poskrbela za zvišanje realne pokojnine glede zunanje politike je dejal, da morebitna pogajanja na najvišji ravni ne bodo več pod grožnjo ultimata v zevzi z Berlinom. Na splošno pa se ugotavlja, da je letos mnogo vec ne-odiočnežev, ki se še niso opredelili, koga bodo volili. Nekateri trdijo celo, da jih je toliko, kolikor jih ni bilo se pri nobenih volitvah v zgodovini Anglije. Imenujejo jih «£>on’t knoios’, kar pomeni «Ne vem i). Bo mnenju laburistov jih je 13 do 30 odstotkov. Laburistični voditelji pravijo, da je večina teh neodločnežev v ben napisan zakon ne bo pre- porninjajo, na kak način je • lahko demokracija ogrožena. Torej naj tudi tujci vidijo, kako se je osmešil režim, ki ga je zgodovina dokončno obsodila. Seveda se vložilci interpelacije z odgovorom niso zadovoljili, saj se odgovor ne loči po odgovoru, ki ga je dal minister Tupini že 25. aprila. Razen tega je res čudno, da pri milijardnih izdatkih za olim-piado ni mogoče dobiti tistih milijonov, ki bi bili potrebni za izbrisanje sramote Rima in Italije. Tujci si tistih napisov gotovo ne bodo razlagali kot vzvišenost italijanske demokracije, ki se ne zmeni za take nečedne ostanke bivšega režima, temveč bodo v tem videli znamenje, da jih je v Italiji še vedno mnogo, ki ob teh napisih uživajo. Podtajnik v prosvetnem ministrstvu Scaglia pa je komunistu Scarpi odgovoril, da šolski nadzornik v Novari zato ni dovolil udeležbe šolarjev in dijakov na proslavi 25. aprila v nekem mestnem gledališču, ker je že prej odredil, da bodo spomin odporništva počastili v šoli. Na koncu seje je predsedujoči Rossi sporočil poslancu Pajetti, ki je interveniral glede svoje zahteve po diskusiji o zunanji politiki, da je vlada pristala na diskusijo o Togliattijev! in Ner.nijevi resoluciji o italijanski zunanji politiki, in sicer bo diskusija 15. t. m. Kot se torej vidi, se Segniju zopet preveč ne mudi s podajanjem računov. V okviru notranje politike se še vedno vrti glavno zanimanje okrog kongresa KD, ki bo v dneh od 23. do 26. t. m. Znotraj stranke se nadaljujejo polemike pa tudi, razna pogajanja, ki jih pa prizadeti javno zanikajo, ker si nočejo zapirati vrat drugam, če bi se prej kje ponesrečilo. Tako se govori, da se med seboj pogajata Scelba in Adreotti. Seveda se govori tudi o drugih kombinacijah, ki jih ne kaže podrobno niti navajati, ker se lahko stvar ze jutri pokaže čisto drugačna. Zanimivo je, da so v dorotejski struji nastali sedaj še — morotejci; vidi se, da tiči v tej besedi ime tajnika stranke Mora. A. P. ----«»_—j duši za laburiste, češ da je simpatizerjem konservativcev mnogo laže javno povedati, kaj mislijo in da se celo iz snobizma hvalijo. Tudi Gaitskell je za laburistično stranko zaključil nocoj zolilno kampanjo po radiu m televiziji. Omenil je načrte svoje stranke za zvišanje pokojnin, za povečanje investicij v šolstvu in izjavil, da je treba v zunanji politiki dosedanjo staro anarhijo, ki je vedno vodilo v vojno, nadomestiti s sistemom mednarod. nega prava in reda. Se prav posebej pa je poudaril tragične dogodke, ki se jim pravi: Suez, Hola in Njasa, za Katere so krivi konservativci. Skratka: obe največji stranki napovedujeta zmago Laburisti trdijo, da bodo dosegli vsaj šest mandatov več kot konservativci. Trgovinski sporazum med Italijo in Indijo RIM, 6. — Danes so v zunanjem ministrstvu podpisali nov trgovinski sporazum med Italijo in Indijo, ki nadomešča sporazum od julija 1954. Novi sporazum poudarja potrebo večje trgovinske izmenjave med obema državama ter večjega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja. V ta namen je bila ustanovljena komisija, ki bo omogočila posvetovanje med obema vladama in sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za razširitev sodelovanja med industrijskimi podjetji ter med trgovinskimi organizacijami in bankami. Trgovinski sporazum stopi takoj v veljavo in zapade 30. junija 1960 ter se avtomatično podaljša za eno leto, če ga nebena pogodbena stranka ne odpove tri mesece pred zapadlostjo. «»------ Popovič pri Hcrlerju NEW YORK, 6. — Jugoslovanski -državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je obiskal ameriškega zunanjega ministra Herterja, s katerim se je 40 minut razgovarjal vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Ni kezič in načelnik oddelka z. balkanske države James Sut-terland. NIKOZIJA, 6. — Nadškof Makarios je sporočil, da bo ju. tri odšel na Rodos, kjer se bo sestal z generalom Grivasom, in da se bodo razgovori začeli v četrtek. proučujejo sedaj primerne metode, ki naj omogočijo prehranjevanje človeka med njegovim potovanjem po vesolju. Pripravljajo posebne aparate, s katerimi bo vesoljski potnik lahko avtoma, tično sprejemal hrano in pijačo. Take aparate so že uporabili pri hranjenju Lajke, ki je potovala v drugem sputni-ku. Članek pravi ,da bodo obroki hrane vesoljskega potnika manjši od normalnih, toda pogostejši, t.j. vsake tri ali štiri ure. Prof. Sternfeld je izjavil, da je Luna sedaj dosegljiva z vesoljskimi raketami in da bo mogoče izstreliti vesoljske lad. je s človeško posadko. Prof. Stanjukovič je izjavil, da je sicer nemogoče napovedovati, kdaj bo prišlo do prvega po-j tovanja človeka po vesolju, to-| da gotovo je, da to «ni daleč«. Prof. Tihov pa pravi, da je prihodnji korak Mars. Sovjetski znanstvenik Le-vantovski piše. da bi bilo zelo zanimivo, da bi se neka raketa po obkroženju Lune lahko vrnila v zemeljsko atmo. sfero z majhnim kotom in da bi planirala do zemeljske površine in prinesla dragocene dokumente, kakor na. pr. avtomatične fotografije skrite stra. ni Lune. To vsekakor ni naloga Lunika III., pač pa gre za stvar prihodnosti. V Washingtonu je ravnatelj raziskovalne službe ameriškega obrambnega departmaja Herbert York izjavil na tiskovni konferenci, da morajo biti Američani pripravljeni na «veliko zadrego« in za več let-gledati, ko bo SZ izstrelila večje vesoljske ladje kakor Američani. York je na drugi strani izjavil, da sta si ZDA in SZ v glavnem enaki, kar se tiče medcelinskih balističnih raket. W ASHIN G TON, 6. — Ameriški državni tajnik Herter je na tiskovni konferenci izjavil, da se posvetujejo z drugimi zainteresiranimi državami glede konference na najvišji stopnji ter glede časa in kraja. Herter je zatem izjavil, da so ZDA zelo opogumljene zaradi de Gaullovih predlogov o Alžiriji. Dodal je, da je ((konstruktivno, pogumno in razumno stališče tunizijskega predsednika Burgibe za olajšanje rešitve prav tako zelo spodbudno«. Herter je tudi izjavil, da ZDA nimajo namena «de jure« pristopiti k CENTO (bagdadski pakt). Pripomnil je, da je po njegovem mnenju bolje, da so ZDA izver. tega pakta v interesu držav Srednjega vzhoda, ki so članice. Nato je Herter dejal, da spričo dejstva, da Sovjetska zveza trdi, da vodi komunistični blok, je do neke mere tudi odgovorna za dejanja ostalih komunističnih držav. Dodal je, da se zdi, da je Hruščev v Pekingu nakazal, da imata SZ in Kitajska drugačno stališče glede mednarodne politike. Vendar pa ni hotel reči, ali misli, da bo med SZ in Kitajsko prišlo do razdora. Ponovno je izjavil, da ni v interesu ZDA priznati v sedanjem trenutku Kitajsko. Na neko vprašanje je Herter izjavil, da Hruščev vedno želi konferenco na najvišji stopnji, kakor jo je želel pred razgovori v Cam Davidu. Dodal je, da so razgovori v Camp Davidu pc mnenju Ei-senhowerja odstranili nekatere ugovore proti sklicanju konference najvišjih. Ni pa hotel povedati, ali bi do take konference lahko prišlo pred potovanjem Eisenhowerja v SZ. Prav tako je izjavil, da ne more nič povedati, ali bodo posvetovanja lahko končana do četrtka, ko se bo Ei-senhower vrnil iz Kalifornije v Washington Herter je takole naštel konkretne rezultate obiska Hru- iiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiMiiiiiniiiiiiiii NOVICE IZ JUGOSLAVIJE «Borba» o desetletnici Vzhodne Nemčije Prispevek FLRJ stroškom UNICEF Posredovanje Tunizije med Francijo in Alžirci PARIZ, 6. — Se vedno 'Krožijo govorice, da so se začela pogajanja o alžirskem sporu. Predsednik de Gaulle je danes sprejel francoskega poslanika v Tunisu Gorseta. Kmalu zatem je tunizijski poslanik v Parizu Burgiba ml. odpotoval z letalom skupno s tunizijskim zunanji mministrom tudi tunizijski poslanik v Tripolisu Badra. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. . — Ob deseti obletnici ustanovitve Nemške demokratične republike ugotavlja beograjsko časopisje, da je nerealno zapirati oči pred dejstvom, da obstajata dve nemški državi in da je mnogo bolj normalno priznati objektivno stvarnost in skušati, aa se med obema nemškima državama ustvari znosno ozračje in vzpostavijo čim normalnejši odnosi sodelovanja. (Bor. ba» med drugim poudar u, da je Jugoslavija v odnosih do nemškega vprašanja vedno 1-mela pred očmi interese miru v Evropi in svetu 111 dajala podporo vsem pozitivnim naporom za rešitev nemškega vprašanja. Tisk navaja naslednje besede maršala Tita na Vil. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije: ((Demokratična Nem- čija, ki ne bi bila več strah in trepet za narode Evrope, temveč primer visokega m vsestranskega razvoja miro ljubnega sodelovanja, je potrebna ne le nemškemu narodu, temveč vsemu svetu,« m poudarja uspešen razvoj irgo-vinskega sodelovanja med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo ter izraža željo po razvoju sodelovanja v obojestranskem interesu. Ob 10. obletnici ustanovitve Nemške demokratične republike sta predsednik republike _____________ ^ ____ maršal Tito in državni tajnik v Tunis. Z njima je odpotoval i za zunanje zadeve Koča Fapo. ................. • - • 1 vič poslala brzojavne čestitke predsedniku vzhodnonemške . .. , . .. _■ . , ' reoublike Wilhelmu Picku m Tunizijski zunanji minister zu‘nanjemu ministru dr. Lotar. ju Boltzu. * # * Vodja trgovinske misije ZDA, ki se nahaja na pettedenskem obisku v Jugoslaviji, James Ovvens, je izjavil danes v Novem Sadu, da so člani misije med bivanjem v Jugoslaviji dobili vtis, da bo prišlo do zelo koristnih rezultatov v povečanju blagovne izmenjave med Jugoslavijo m ZDA. Clan misije Selfridge, ki je pred-desetimi leti obiskal Jugoslavijo, je izjavil, da je na njega napravil velik vtis gospodarski razvoj Jugoslavije. (iRazvoj Jugoslavije — je pou. daril Selfridge — preseneča nas Američane, za katere se smatra, da so v svetu dosegli zelo hiter in močan gospodarski napredek.« * # * Na osnovi sporazuma o izmenjavi strokovnjakov, kul- turnih in prosvetnih delegacij med Ljubljano in Krakovom je prispela v Ljubljano danes delegacija glasbenih strokovnjakov iz Krakova. Med enotedenskim bivanjem v Ljubljani se bodo gostje iz Poljske seznanili s stanovanjsKo izgradnjo in urbanizmom Ljubljane. Poleg tega booo obiskali Velenje, Koper in Reko. * * * Jugoslavija je letos prispevala skladu ZN za pomoč 0-trokom UNICEF 60 milijonov dinarjev. Od začetka sodelovanja z UNICEF je Jugoslavija dala potom UNICEF o-krog 500 milijonov dinarjev pomoči drugim državam Istočasno je Jugoslavija od leta 1948 prejela od UNICEF pomoč v vrednotsi 19 milijonov dolarjev. Poleg tega je od svojih kreditov za realizacijo programa UNICEF vlozda o-krog 15 milijard dinarjev. B B. Mokadem je tisku izjavil, da načelno obstaja med Francijo in Alžirci sporazum o tem, da mora alžirsko ljudstvo samo odločati o svoji usodi. «Vprašanje je sedaj v tem, je pripomnil Mokadem, kakšna akcija naj se začne in zaradi tega gremo v Tunis, da poročamo predsedniku Burgibi.« Popoldne pa je prišel v Pariz maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan. Izjavil je, da pri. haja v Pariz na obisk k bolnemu stricu in da ni nobenih neposrednih ali posrednih pogajanj med Francijo in alžirskimi borci. ((Mislim, je pripomnil, da so dejanske možnosti zbližanja obeh taborov, ker so številne točke, o katerih se Francozi in Alžirci strinjajo. Ce Alžirci, Francozi in Tunizijci mislijo, da ima Maroko lahko kako vlogo, jo bo prevzel.« ščeva v ZDA; Razgovori Ei-senhoiver-Hruščev so do neke mere zmanjšali sedanjo napetost. Omogočili so predsedniku in Hruščevu, da se bolje osebno spoznata, in izjave Hruščeva po odhodu iz ZDA dokazujejo veliko spoštovanje, ki ga ima do ameriškega predsednika. V celoti je potovanje omogočilo Hruščevu, da se udomači s številnimi stranmi ameriškega življenja, ki mu je bilo neznano. Kar se tiče Berlina, pa dokazuje sprejeti sklep, da je bila grožnia odstranjena in je s tem odprla možnost obnovitve pogajanj. Kar se tiče razorožitve se je to vprašanje načelo samo na splošno. Vendar je Hruščev med razgovori o razorožitvi pokazal dejansko iskrenost. Samo čas, je dodal Herter, bo povedal, kakšna je bila vrednost razgovorov v Camp Davidu in potovanje Hrusčcva v ZDA. Pripomnil pa je, da želi glede tega biti optimist. Herter je dalje izjavil, da ni bil določen noben datum za obnovitev pogajanj o Berlinu. Poudaril je. da njegove izjave, ' da se rešitev berlinskega vprašanja ne more ločiti od celotnega vprašanja nemške združitve, in izjava predsednika Eisenho-.verja, da je berlinsko vprašanje nenormalno, niso v medsebojnem nasprotju. Herter je zatem omenil, da so se trije zahodu: zunanji ministri v Ženevi strinja'1, da je nenormalno, da ;e v okupacijski statut v veljavi 14 let po vojni m da svubolno mesto lahko ž vi obkroženo z neprijateljskim prebivalstvom. Kar se tiče razorož.tve, je Herter poudaril, da v Camp Davidu niso govorili o podrobnostih, t. j. o nadzorstvu. Kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, pa nis*a preč. sednik in Hruščev o tem govorila v Camp Davidu, pač pa sta vprašanje načela dva zunanja ministra. Ni bil pa predložen noben nov element. Načelnik tiskovnega urada francoskega poslaništva v Wa-shingtonu pa je danes izjavil časnikarjem: ((Stoodstotno zanikujem, da je bilo vprašanje konference najvišjih predloženo predsedniku de Gaullu. Nihče ga ni obravnaval.« Dodal je: «Ni bilo nobenih posvetovanj o umestnosti, času in kraju konference naj-višjih.« 11 i 1111111111111111111111111111111111111111111111111 ■ 1111 tl 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111U Proces pro iz Ulice Osoppo Cesaroni zanika sodelovanje pri ropu, kar potrjuje tudi Ciappina - Pri ropu v Turinu pa so bile z Bolo-gninijem tri osebe, katerih imen on noče povedati lilillllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiilillllllllllllllllliillllllillliiilllllllllllllllllllll Predlog SZ v skupščini OZN Trgovinski sporazum med FLRJ in Bolgarijo SOFIJA, 6. — Po pogajanjih, ki so se pričela 14. septembra, je bil danes v Sofiji podpisan triletni jugoslovansko-bolgar-ski sporazum o blagovnvi izmenjavi v dobi 1960. do 1962. leta, protokol o blagovni izmenjavi v letu 1960 in protokol o zasedanju mešane komisije, ki je proučevala blagovno izmenjavo v letošnjem le- Za mednarodno konferenco o raziskovanju vesolja Jemen zahteva odhod posebne komisije v Oman, kjer vodi Anglija «tajno vojno» NEW YORK, 6. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov je danes v skupščini OZN izjavil, da ima sovjetska vlada v načrtu predlagati naj se v okrilju OZN skliče mednarodna konferenca znanstvenikov za izmenjavo informacij o izkušnjah pri raziskovanju vesolja. Kuznjecov je ponovil predloge SZ o razorožitvi, ki jih je sporočil Hruščev, in je poudaril, da pomenijo ti predlogi povsem novo orientacijo glede razorožitve, in da jih je večina voditeljev vsega sveta ugodno sprejela. Dodal je, da je SZ pripravljena sporazumeti se tudi o primernih delnih ukrepih. Kuzniecov je tudi izjavil, da je sporazum med Eisenhovver tu. Med pogajanji so člani o- jem in Hruščevom, da je tre- ba vsa sporna vprašanja reševati s pogajanji, ogromne važ-nosti za prihodnje mednarodne odnose in bi moral biti za zgled vsem državam in vsem narodom. Kritiziral je zatem poizkuse, da se tibetsko vprašanje predloži OZN. O ženevskih razgovorih za prekinitev jedrskih poizkusov je Kuznjecov izjavil, da so vsi pogoji z.a skle nitev zadevnega sporazuma. ^ Voditelj jemenske delegacije je pozval OZN, naj pošlje posebno komisijo, ki naj izvede preiskavo o »tajni vojni« Velike Britanije proti Omanu Obtožil je Anglijo napada zaradi petrolejskih interesov španski delegat je izjavil, d.u daje prednost predlogom Lloy da o razorožitvi pred sovjet- skimi predlogi. Jugoslovanski delegat v odboru za gospodarska in finančna vprašanja Janez Stanovnik se je zavzel za povečanje sredstev sklada za pomoč nerazvitim državam. Stanovnik je ugotovil, da so gospodarsko razvite države samo v enem letu dobile okrog 2 milijardi' dolarjev, pri padcu cen surovin in da bi lahko več prispevale programu ZN. Jugoslavija bo precej povečala svoj prispevek. Podatki kažejo, je poudaril Stanovnik, da bi se moral mednarodni sklad pomoči nerazvitim državam povečati (d 3 na 6 milijard dolarjev, da bi se gospodarsko stanje teh držav dvignilo za 1 - 2 odst, na prebivalca'.« MILAN, 6. — Na današnjem nadaljevanju procesa proti tol. pi iz Ul. Osoppo je bil najprej zaslišan Enrico Cesaroni. o katerem se govori, da je bil voditelj tolpe. V sodni dvorani je Cesaroni šele prvič govoril, kajti pri vseh prejšnjih zaslišanjih je odklanjal odgovore, češ da bo že vse povedal na procesu. Prav zaradi tega, da se r.e bi mogel okoristiti z izpovedmi drugih, mu je predsednik sodišča »izkazal čast«, da je on prvi go voril. V zaporu se ni mogel dogovarjati z ostalimi, ker je bil zaprt v samici. Cesaroni je v bistvu priznal samo to, da je pri ropu v Ul. Osoppo nudil ostalim sodelovanje, koiisor je namreč po ropu dat na razpolaga svoje prostj>-e, da so tam pustil: plen :n ga je pozneie pripeljal aa neko mesto. Zanikal pa je svoje direktno sodelovanje pri ropu in še bolj kakršnokoli sodelovanje pri kakem drugem ropu. Ce ga drugi obtožujejo, je dejal, ;.e to zaradi maščevanja, ker mislijo, da jih je on izdal. DrUrji je bil zaslišan Bolo-gmni, ki priznava sodelovanje uri ropu v Ul. Osoppo Pravi, da so bili za rop določeni on, Ciappina, Rus m, De Maria in Cesaroni. Nekaka bomba pa je bila izjava Bolo-gninija, ko je dejal, da potrjuje svoje sodelovanje pri ropu na Trgu Wagner v Teinu, da pa nimajo pri tem rojiu nič opraviti ne Cesaroni ne Ciappina in ne Ru'so. Fač pa so b.d z njim neki drugi trije, ka "'ih imen pa ne mere povedali, ker se boji, da bi se kaj neprijetnega -1. godilo njegovi družini. Nato je prišel :ia vrsto Ciap. pina. V svojih odgovor,h j.i bil nič kaj točen. Odgovarjal je z mnogimi «ne vem«, «se ne spominjam«. Njegovo pričevanje je zanimivo po tem, da je Cesaroni ja izključil ko; udeleženca napada na furgon v Ul. Osoppo. Po njegovem so pri ropu scdelovalj poleg nje ga še De Maria, Castiglioni, Bolognini, Gesmundo ter neki neznanec. Kdo naj bi bil ta neznanec, Ciappina ne ve povedati. Ko je druge o njem vprašal, pravi, so mu vedeli jatelj Castiglionija. V svojem pripovedovanju je Ciappina opisoval tudi svoj bedni položaj, ko se je znašel pred tem, da gre ropat, da napravi samomor ali ua gre beračit. Odločil se je za ropanje. Toda na to pot ga je zavedel tudi neki Armenec, ki mu je pripovedoval, da ropa za pomoč nekim visokim političnim idealom. Njegovi branilci nameravajo baje dokazati, da je Ciappina ropal tudi iz političnih razlogov. EisenIiower posreduje povedati samo to, da je pri- jev ukrep. V WASH1NGTON, 6. — Predsednik Eisenhotver, je sklenil uporabiti zakon Tatt-Hartle/ v zvezi s stavko pristaniških delavcev. Precisedn.k je odredil ustanovitev odboia ki mu bo do 10. ■ tobia sporočal o sporu. Hk'ati je predsed.vfc sporočil, da se bo po potiebi poslužil te>.r zakona za začetek pogajanj za rešilev spora med delodija.ci m žeiezarji. Poročilo, ki ga bo poseben odbor pripevi] prsdsemiku v zvezi s stavki p .stamšk.h de. lavcev, ne bo vsebovalo nobe. nih priporo'ii, pač pa bo govorilo samo o poteku sedanje stavke. Ko bo dobil poročilo, bo predsednik lahko zanteval od državijega pravdnika, naj sod-no odredi prekinitev stavke za 80 dni. Jutri se bodo pied-stavniki delodajalcev in sindikatov predstavili preiskovalni komisij: V sporočilu, s katerim javlja ustanovitev anketnega odbora, pravi predsednik, da hi stavka, ki traja že 6 dni, če bi še dalje trajala, ogrožala blaginj < države. Zvezno sodišče v Ne\v Or-leansu pa je še pre' pozvalo tamkajšnje pristaniške delavce, naj prekinejo stavko. .Sodi. šče pravi, da je stavka nezakonita, ker je sindikati niso prej napovedali, kakor določa zakon. Sindikalni voditelji so že pozvali delavce, naj se vrnejo na delo. Delavci na se temu niso pokorili in -0 nadaljevali stavko. Zatem pa je prišel omenjeni EiseunovveN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,5, najnižja 9,7, ob 17. uri 11,8, zračni tlak 1024,7 stanoviten, veter vzhodnik severovzhodnik 33 km, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje. dnevnik Danes, SREDA, 1- oktoM* j Marija „ Sonce vzide ob 6.09 in 23 ,..«1 17.37. Dolžina dneva vzide ob 11.42 in za ,, hrl jutri, ČETRTEK, «• »ktob'1 Simeon “ Seja občinskega odbora Za 3 milijarde lir javnih del v gospodarskem načrtu 1960-61 Na prihodnji seji občinskega sveta bodo baje začeli obravnavati proračun za leto 1960, župan pa bo poročal o sestanku v Rimu Sinoči je bila seja občinskega odbora, ki je razpravljal o prihodnjem zasedanju občinskega sveta, o raznih točkah dnevnega reda, o načrtu za javna dela in drugih važnih vprašanjih občinske uprave. Počitnice občinskega sveta se bližajo koncu, saj se bo novo zasedanje začelo 16. oktobra, nato pa bodo sledile redne seje vsak teden enkrat, ali dvakrat, kakor bo pač sklenil občinski svet na svoji prvi seji jesenskega zasedanja. Predvsem bo moral občinski svet izpopolniti svoje vrste in odobriti imenovanje namestnikov dveh občinskih svetovalcev, ki sta podala ostavko. Kakor je znano, sta namreč podali ostavko prof. Lonza kot predstavnik PSDI in Petronio kot predstavnik MSI. Njuno mesto pa bosta zavzela odvetnik Miani za socialdemokrate in dr. Ferfoglia za MSI. Nato bo župan poročal občinskemu svetu o izidu razgovorov z ministrskim predsednikom glede važnih in nujnih vprašanj, ki se tičejo našega mesta in področja, odbornik za javna dela bo poročal o načrtu za javna dela, nato pa bo prišel na vrsto proračun za leto 1960. Odbornik za javna dela je na sinočnji seji obrazložil članom občinskega odbora gospodarski načrt za javna dela za skupni znesek S mmjarde lir, ki naj bi jih dodelil vladni generalni komisariat v okviru finančnega leta 1960-61. Omenjeni načrt upošteva zlasti gradnjo javnih stavb (večinoma šol), nove ceste, napeljave elektrike, plina in vode, kanalizacijo ter nakup zemljišč za gradnjo novih cest in trgov v okviru regulacijskega načrta. Občina namerava zlasti obnoviti cestni tlak raznih ulic v središču mesta, za kar naj bi porabil 1,5 milijarde lir. Občinski odbor je odobril poročilo odbornikov za javna dela glede omenjenega načrta. Nato so odborniki odobrili sklepe, ki jih bodo predložili v odobritev občinskemu svetu na prvi seji. Glede občinskega proračuna za leto 1960 pa niso še sklenili, če naj bi ga načeli že na prvi seji občinskega sveta. O tem bodo odločali na prihodnji seji, ki bo v petek. Zdi se, da bo župan prej sklical na sestanek načelnike raznih skupin, da pripravi teren in si zagotovi večino pri glasovanju o občinskem proračunu. Izvleček proračuna za leto 1960 bodo izročili občinskim svetovalcem verjetno v soboto ali ponedeljek, odbornik dr. Rocco pa je na sinočnji seji obrazložil proračun občinskim odbornikom. Seja izvršnega odbora DZ-CGIL Jutri se sestane izvršni odbor Nove delavske zbornice — CGIL in bo obširno razprav ljal o raznih predlogih in o naporih, da se doseže moderen sistem socialnega skrbstva. CGIL je v tej zvezi v Rimu že predložila poslancem in vsem zainteresiranim ustanovam in osebnostim vrsto konkretnih predlogov. Sindikalna organizacija v prvi vrsti za- hteva, da je treba vse razne oblike socialnega skrbstva bistveno izboljšati za vse kategorije brez izjeme. Zato je treba izdelati stvaren načrt izboljšav in je treba točno določiti, kdaj in na kak način bodo te izboljšave izvedene. Končni cilj pa predstavlja u-stanovitev enotne socialne u-stanove tako. da se ukine sedanje število med seboj konkurenčnih ustanov in da se uveljavi načelo, da imajo vsi državljani enako pravico do socialnega skrbstva. Čitajte in širile PRIMORSKI DNEVNIK Dodelitev prvih del za gradnjo krožne železnice Višji svet za javna dela je odobril načrte za gradnjo krožnega železniškega predora, ki bo šel od Barkovelj do druge strani mesta in tako povezoval postajo pri Sv. Soboti in postajo Aquilinio z železniško zvezo proti Italiji m proti Južni železnici. Gre za pomembno javno delo, saj bo nova proga znatno pospešila promet in bo z njo mogoče odstraniti tire ob obali. Sedaj so že dodelili prva dela in je podjetje za ta dela pripravilo načrte. Najprej bodo namreč pričeli urejati vhod v predor pri Barkovljah in zvezo z glavno železniško postajo. Ta dela bodo stala o-koli 660 milijonov lir. Pričakujejo, da bodo v kratkem dodelili druga dela in bodo lahko pričeli graditi vhod v predor na drugi vzhodni strani in zveze z železniškimi postajami. Najobsežnejša dela pa bo seveda predstavljala gradnja predora samega. Predvidevajo, da bodo spomladi pričeli z deli in da bodo dodelili dela za skupno 3 milijarde lir, odnosno za polovico celotne potrebne vsote. Gradnja sama pa bo trajala po predvidevanjih pet let. lilllilimuilliiiill milimi mn minil n m um ilnmimiili imunimi n n Himni h m m m m mlin H imunnl limfnim um li m mini la umni iiiiiiiiiii Sestanek tajništev obeh sindikalnih organizacij kovinarjev Napori za dosego enotnih nastopov v vseh podjetjih V obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu bodo volitve notranjih komisij 28. in 29. t.m. Včeraj sta se sestali tajništvi obeh sindikalnih organizacij kovinarjev in sta na tem sestanku sindikalna predstavnika FIOM-CGIL razpravljala s predstavniki kovinarjev Delavske zbornice CISL o treh vaznih vprašanjih. Tako so govorili o obnovi delovne pogodbe, pri čemer so predstavniki FIOM podčrtali, da bi bilo treba enotno stališče v vseh podjetjih. To po vzorcu jeklarne ILVA, v kateri se je najprej setsala notranja komisija na skupnem sestanku in so nato delavci odločali na skupščinah raznih izmen. Na vseh treh skupščinah so sklenili, da pošljejo sindikalnim organizacijam v Rim brzojavni poziv, da naj vztrajajo na svojih zahtevan in naj ne popuste pritisku delodajalcev. Obširno so razpravljali tudi o predlogu FIOM, da bi prišlo do skupne akcije glede položaja v največjih tržaških industrijskih podjetjih. Tajnik FIOM je na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, podrobno orisal ta položaj in iiuiiiiiitiiiiiiiiiitiiMiiiHiiiiiitiaiiiiiiitiiniiiiismiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiniiii Sinoči na Greti Počila je vodo in prekinila c Voda je povzročila prečejšnjo škodo cestišču Sinoči okoli 19.30 je na Šalita Gretta počila glavna vodovodna cev s premerom 40 cm, ki dobavlja vodo vsem više ležečim krajem našega mesta. Cev je počila pred vilo «Irma», to je pred hišo označeno s štev. 9. Voda je nenadoma bruhnila iz cestišča, ki je na tem mestu tlakovano, in sicer s pritiskom 10 atmosfer, tako da si lahko predstavljamo, kaj se je zgodilo v naslednjih trenutkih. Voda je predvsem izkopala kak meter široko in prav toliko globoko jamo, iz katere se je razlivala po cesti navzdol preko mosta do Ulice TJdine, kjer se je obrnila po Ulici Barbariga, od tu pa pod mostom vse> do Miramarskega drevoreda. Motorna vozila, ki so hotela v tem času po Šalita Gretta navzgor, so se mo-Tala že na samem mostu obrniti, saj je voda preplavila pločnike in dosegla na nekaterih mestih višino 30 do 40 cm. Toda kmalu so na mesto prišli agenti upravne in civilne policije ki so začeli promet usmerjati proti Barkovljam in na Furlansko cesto ter naprej proti Proseku. Kmalu za tem so prišli na mesto uslužbenci Acegat, med njimi tudi glavni inženir Uma-ri, da ugotovijo, kje in katera cev je počila. Pod cestiščem so namreč tri cevi, in sicer s premerom 300, 400 in 500 mm. Kmalu so ugotovili, da je počila 400-milimetrska cev in zaradi tega so zaprli vodo na za-četku Ulice Cisternone z vogalom Šalita di Gretta ter na začetku Ulice Sara Davis. S tem so preprečili nadaljnje poplavljanje bližnjih ulic in kmalu za tem se je tudi lahko ugotovilo, kolikšno škodo je voda povzročila. Predvsem je voda zrahljala in na nekaterih mestih porušila tlakovno cestišče, tako da bo promet po Šalita Gretta verjetno za nekaj dni zaprt. Imenimo naj tudi, da je počena cev dobavljala vodo višjim mestnim predelom, kot na primer Sv. Jakobu, Ul. Rosset-ti in sploh vsem više ležečim mestnim predelom. Da ne bi ti predeli ostali brez vode, so za njih potrebe vključili vodovodno cev s 300-mm premerom vendar bodo kljub temu ostali nekateri predeli, zlasti pa višja stanovanja, do danes opoldne brez vode. Pri Acegat so namreč mnenja, da bodo okvaro do danes opoldne popravili. Za sedaj se še ne ve, v kolikšni dolžini je počila cev, toda zdi se, da je cev, po- čena v dolžini od 3 do 4 metre. Danes ponoči so na mesto pripeljali material, ob jutranjem svitu pa bodo začeli kopati počene cevi, tako da bodo — če bo šlo vse po sreči — cev popravili do poldneva. September brez tatvin motornih vozil Agenti prometne in turistične policije, ki so pod poveljstvom kvesture, so v preteklem mesecu septembru poostrili nadzorstvo na cestah, bodisi v zvezi z varnostjo prometa bodisi glede zatiranja ropota in hrupa na cestah. Kršilcem cestnoprometnih predpisov ter povzročiteljem ropota so v tem naložili 184 glob. Uspešne sadove je dala tudi preventivna služba, ki je bila uvedena zato, da se preprečijo tatvine motornih vozil ali vlomi v avtomobile. Posledice te službe se odražajo v dejstvu, da v preteklem me secu ni bilo skoraj nobene tovrstne tatvine. podčrtal, v kako resni nevarnosti je zlasti usoda podjetij IRI. Kaže, da je bil glede tega skupnega nastopa dosežen določen napredek, ker so se dogovorili, da se bodo ta teden glede tega vprašanja še enkrat sestali. Končno so se na sestanku dogovorili, da bodo volitve notranjih komisij vseh obratov CRDA in Tržaškega arzenala 28. in 29. oktobra. Te voiitve bi morale biti že v prvi polovici julija, pa so jih na predlog Delavske zbornice (CISL) takrat odločili, ker so bili kovinarji v stavkovnem gibanju. Volitve notranjih komisij v tem največjem tržaškem indu. strijskem podjetju so zelo pomembne, saj je znano, da odražajo stvarno razmerje sil o-beh sindikalnih organizacij. Znano je tudi, da je do sedaj imela večino mest v notranjih odborih v rokah Nova delavska zbornica CGIL, pa čeprav ima Delavske zbornica (CiSL) izključno večino med uradniki. V raznih obratih je bil položaj na osnovi rezultatov zadnjih volitev naslednji: Osrednje ravnateljstvo CRDA: 75 delavcev in 248 uradnikov, CGIL nobeno mesto, CCdL 5. Ladjedelnica Sv. Marka: de- lavcev 2440, uradnikov 530; mesta: CGIL 6 (delavci), CCdL 3 delavci in 2 uradnika. Ladjedelnica Sv. Roka; 561 delavcev in 71 uradnikov; mesta; CGIL 4 delavci, CCdL 2 delavca in 1 uradnik. Tovarna strojev Sv. Andreja: delavcev 1502, uradnikov 366; mesta: CGIL 4 delavci in CCdL 3 delavci in 2 uradnika. Tržaški arzenal: 941 delavcev in 116 uradnikov; mesta; CGIL 4 delavci in CCdL 2 delavca in 1 uradnik. ——«»------ vreme škoduje trgatvi Po lepih in toplih jesenskih dnevih se je pojavila spet bur-ja in temperatura je znatno padla. Bliža se pač zima; pripraviti je treba kurivo in iz omar povleči suknjiče. Tudi včeraj je razsajala burja in njeni sunki so včasih dosegli 80 km na uro. To sicer ni še prav hudo, ker smo pač navajeni še hujšega, vendar pa je tak in tako nagel prehod neprijeten in kot nalašč za prehlade. Zaradi burje in mraza se najbolj pritožujejo kmetje, po sebno vinogradniki, ker se zdaj zaključuje trgatev. V tržaškem pristanišču so včeraj zaradi burje določili primerne ukrepe. Tako je ladja «Afri- iiiHtniiiHiiHiiiiiiiinniniHiiiniiiiinHiiiiiHiiuiiiiiiiiininiHiitiHniiHtiiiiiHtiiiHiiHiiiiiiiiiiii Trgatev gre h koncu ca», ki je priplula iz Afrike, pristala v prosti luki, namesto pri pomorski postaji; na ribolov pa je šlo manj ribiških čolnov kot običajno. Upati je, da se bo vreme spet zboljšalo in da se ne bodo uresničile napovedi vremenoslovcev, ki pravijo, da bomo imeli letos mrzlo in mokro jesen ter zgodnjo zimo. — Požar v stanovanju Včeraj ponoči je iz neznanih vzrokov nastal požar v ne. kem stanovanju v Ul. Gambi-ni 29. Gasilci, ki so takoj po telefonskem obvestilu prišli na mesto, so brž ugotovili, da gori televizijski sprejemnik ter vrata za njim in so zato nemudoma začeli gasiti. Sele po dvajsetih minutah gašenja je bil ogenj obvladan, dežir-ni gasilec Pa je ostal v sobi še štiri ure, ker je obstajala nevarnost, da pride spet do Zaključena razprava o tragični padalski prireditvi Sodišče je ugotovilo krivdo prirediteljev in jih obsodilo Kaj). Gambarotta, vodnik Iuhini in kaj>. Speranza obsojeni na osem mesecev zapora pogojno in plačilo sodnih stroškov - Civilno sodišče bo moralo določiti materialno in moralno škodo svojcem umrlih |>adalcev S tremi obsodbami in z eno oprostitvijo se je sinoči končal nekaj tednov trajajoči proces zaradi smrti prof. Uiusep-pa Miceuja in Nidie Kasure, ki sta kot civilna padalca med prireditvijo oktobra 1955. leta skočila s transportnega letala. Na kratko bi lahko opisali dogodek takole; dva dni pred prireditvijo je prirediteljem prišlo sporočiio z dovoljenjem. Dan kasneje so prišli v Trst strokovnjaki, ki jih je poslalo ministrstvo. Med temi je bil padalski kapetan Vitaliano Gambarotta. Ta naj bi z zemlje oz. z morja dajal znake za skoke padalcev Prireditev je bila napovedana za nedeljo zjutraj. Ze dolgo pred napovedano uro se je ob obali zbralo precej ljudi, ki so bili precej skeptični. Pihala je namreč še kar močna burja, zaradi česar -je marsikdo mislil, da padalcem ne bodo dovolili skočiti z letala. Tudi na morju, kamor bi morali pasti padalci, je bilo vse pripravljeno. Policijski patruljni čolni so obkrožili prostor, ki je bil določen za padec, in so bili pripravljeni, da razmočene padalce nemudoma potegnejo iz morja, UD določeni uri je priletelo nad Barkovljami letalo s padalci. V prvem krogu ni nihče skočil. Med drugim tudi ne, pa čeprav je kapetan Gambarotta s patruljnega čolna dal znak za skoke. Sele med tretjim skokom so se v daljavi pokazale bele pike padal, katere je bur. ja nosila proti odprtemu mor. ju. Sele tedaj so spoznali, da je bilo neprevidno nadaljevati s prireditvijo. Letalo, v katerem je bilo še kakih 14 padalcev pripravljenih, da se spuste v globino, se je vrnilo v Treviso, patruljni čolni pa so začeli drveti proti padalcem, ki so medtem že padli v vodo, a jih ,e burja še vedno zanašala proti odprtemu in močno razburkanemu morju. Od sedmih padalcev so jih šest potegnili iz vode: med temi je bila tudi Nidia Rasu-ra, ki je v bolnišnici kmalu po njenem sprejemu umrla. Manjkal pa je prof. Miceu, ki je tragično umrl v morju in katerega truplo so našli šele tri tedne kasneje nedaleč od Gradeža. Po tej tragediji je bil val protestov in tudi sodna oblast je začela preiskavo, ki se je končala s prijavo sodišču Ar-riga Curiela kot predsednika krajevnega padalskega združe. nja, ki je dal pobudo za prireditev, dalje kap. Gambarot-to, ki je kljub burji dal znak za odskok, nar. vodnika Abe- požara. Lastnik stanovanja je utrpel nad 200.000 lir škode. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiinmimHiiiiimiiiiiiiiiiiilliiiiiiiHlimlHniiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiinnmiiiililllimiiiiiiiimiiillliiuliiliiiiiiiiiiliHl larda Iubinija, ki je bil direktor skokov v letalu, m končno pilota letala kap. Ore-sta Speranzo. Vsakemu so naprtili odgovornost za dvojni nenamerni umor. Se pred izrekom obsodbe so spregovorili nekaj besed odvetniki zasebnih strank, ki so odgovarjali na argumente, ki jih je .obramba rabila v prid varovancev. Vsi so vztrajali pri trditvah, da se je prireditev končala z dvema smrtnima žrtvama prav zaradi slabe organizacije, zaradi burje, ker so padalce spustili daleč od določenega nrostora in iz prenizke višine, zaradi česar se ti niso mogli držati navodil, da se rešijo padal. Od zagovornikov obtožencev sta spregovorila le dva, m sicer odv. Pacia, ki je hotel dokazati, da tržaške žrtve padalskega športa niso izjeme, ker je skoraj pri vsaki prireditvi zabeležijo če ne smrtno žrtev vsaj telesne poškodbe. Odv. R. Bologna pa je pripomnil, da organizacija ni bila tako slaba kot se hoče prikazati. Ce bi bila res slaba, bi bilo sedem in ne samo dveh žrtev. Sicer se je, je še pripomnil isti zagovornik, pred kratkim pripetila v Capocaba-ni podobna nesreča. Tam pa niso nikogar ne obtožili in še manj obsodili, Z dolgim procesom je sodišče prišlo do zaključka, da so krivi samo trije, in sicer kap. Gambarotta, vodnik Iubim in kap. Speranza. Zato je vse tri obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesecev zapora ter na plačilo sod. nih stroškov. Nadalje bodo morali vsi trije povrniti svojcem umrlih padalcev materialno in moralno škodo, katere višino bo moralo določiti civilno sodišče. Vsi obsojenci pa bodo morali plačati tudi honorarje odvetnikom zasebnih strank. Edini, ki je dosegel popolno oprostitev, je Ar-rigo Curiel. Proti razsodbi so vsi obsojeni podpisali priziv Preds. Boschin, tož. Pascoli, zapisn. Urbani, odv. zasebne stranke Kezich, Uglessich, Lon ciari in L. Sardos; obramba odv. Morgera, R. Bologna in Pacia. Predpisi o obnovitvi šoferskih knjižic in roke za obnovitev knjižic, kakor določa novi cestni zakon. Kakor smo že poročali, določa novi cestni zakon nove šoferske knjižice. Stare knjižice je treba obnoviti. Zaradi tega so določili roke po abecednem redu priimkov. Rok za priimke, ki se začnejo s črko A, je zapadel 30. septembra. Zdaj so na vrsti priimki, ki se začnejo s črko B. Za te zapade rok za predložitev prošnje 30. novembra. Nato bodo prišli na vrsto drugi priimki. Prošnjo izpolnite na posebnih obrazcih, ki jih dobite na sedežu Inšpektorata za civilno motorizacijo v Ul. S. Marcu. Prinesti morate s seboj esebne dokumente, dve fotografiji ter potrdilo o stalnem bivanju. Ce pa je šofeiska knjižica že zapadla, ali če ste zamudili rok za predložitev prošnje, morate imeti zdravniško spričevalo tudi če vam veljavnost knjižice še ni zapadla. Tisti, katerih priimek se začne s črko A in so zamudili rok, lahko še vložijo prošnjo, a morajo predložiti zdravniško spričevalo. Na Inšpektoratu za civilno motorizacijo v Ul. S. Marco sprejemajo prošnje vsak dan, razen praznikov, od 8.30 do 11. ure. ------«»---- [ OI.EPAI.l86X ) Slovensko narodno Trstu gledališče ZAČETEK PREDSEZONE 1959—1960 DANES 7. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH DESETI BRAT dvanajst slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil S. Klemenčič V petek, 9. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU DESETI BRAT TEATHO NUOVO Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Pasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960. Od ponedeljka 12. oktobra deset ponovitev »Predstave Diane Torrieri«. Sergio Velitti, »Modro blago«; Carlo Terron, »Crna vdova«; Mas-simo Binazzi, »Noči v strahu«. KONCERTI :) V petek ob -sl. uri bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano tretji simfonični koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Otmar Nussio. Solist violinist Cesare Barison. Spored: Nussio, «Atavična glasba«, Bruch, iiKor.cert op. 26 za violino in orkester«, Čajkovski, «V. simfonija«. Nadaljuje se predaja vstopnic. BALETNA SOLA Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Valute Milan Rim 6000.— Zlati funt 5900 — Marengo 4300.— 4400 — Dolar . 617.— 621.— Frank franc 123.— 126.— Frank švic. 143 — 144.— Sterlmg 1725.— 1750,— Dinar 73 — 76 — Silirig 23.60 24,— Zlato .... 702 — 704,— Zah n marka 147.50 148.50 Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z baletno šolo za otroke do 10. leta starosti in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od lf. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrian Viles. Vpisovanje do 10. oktobra v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236 vsak dan v uradnih urah od 9. do 13. ter od 14. do 17. ure razen ob sobotah. liiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiliiiiiillli Iz sodnih dvoran Inšpektorat za civilno motorizacijo opozarja vse imetnike šoferskih knjižic na predpise Včeraj zjutraj je umrl zidar Ki je padel s IV. nadstropja Dva njegova delovna tovariša pa sta se rešila v zadnjem trenutku - Nesrečnež zapušča ženo in sina Kot smo že poročali, je prišlo predvčerajšnjim dopoldne do hude nezgode na delu, katere žrtev je postal 52 let stari Lungi Del Monaco iz Ul. dell’Eremo 144. Del Monaco je bil s še dvema delavcema, in sicer 34-let-nim Idom Casasolom ter 30-letnim Vincenzom Porcellijem, zaposlen kot zidar pri gradnji novih hiš v naselju «San Sergio«, ki jih gradi podjetje Schwageli iz Ul. Battisti 10. Omenjeni delavci so stali na zidarsaem odru, ki je bil postavljen na zunanji steni hiše, in sicer v višini četrtega nadstropja. Njihovo delo je bilo postaviti kakih 60 kg težak cementni tram nad balkonska vrata in delavci so ga že dvignili, da bi ga postavili na določeno mesto. Tedaj se je zgodila tragedija. Del Monaco je ob dvigu težkega trama izgubil ravnotežje in spustil tram, ki ga tudi ostala delavca nista mogla obdržati. V istem trenutku je Del Monaco že omahnil v globino, medtem ko sta se njegova tovariša z obupnim skokom v notranjost zgradbe rešila usod. nih posledic. Del Monaco je padel kakih 20 metrov navzdol in nezavesten obležal na tleh, poleg njega pa je treščil tudi cementni tram. Delavci so mu seveda takoj priskočili na pomoč 'n Pekdo je o nesreči obvestil rešilno postajo. Po Del Monaca je prišel avto RK, ki ga je z vso hitrostjo odpeljal v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedski oddelek, vendar so si zdravniki ob sprejemu v bolnišnico pridržali prognozo. Pri padcu je namreč Del Monaco zadobil zelo hude kostne in notranje poškodbe, tako da se zdravniki niso mogli izreči o njegovem zdravstvenem stanju. Čeprav so mu v bolnišnici nudili vso pomoč, je nesrečnež včeraj zjutraj izdihnil. Zapušča ženo in sina. Na gradbišču, kjer se je zgodila nesreča, delavci včeraj niso delali, in sicer v znak žalovanja, «« ------ upravni tajnik pa je Lino Vla-dovich. Izvolitev novega vodstva PSDI Multikullivator služi tudi kot traktor: vanj so vpregli voz s kadmi polnimi grozdja in pridelek je bil v nekaj minutah doma Sinoči se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSDI, ki je izvolilo tajništvo in izvršni odbor. Za pokrajinskega tajnika je bil izvoljen Oberdan Pier-andrei, podtajnika sta Uiorgio Vlaganje prošenj za akademsko leto 1959-1960 Podporno društvo »DIJAŠKA MATICA« v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1959-69. 1. Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno denarno brezobrestno posojilo. 2. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarro-ti 31. 3. Gornji naslovi sprejemajo prošnje od 7. do 18. t. m. 4. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. Predavanje niiljskcga župana Pacca Jutri ob 19.30 bo v Ljud skem domu v Miljah javno predavanje, na katerem bo go. voril miljski župan Pacco o petih letih komisarske uprave na našem področju ter o borbi za gospodarski napredek in mir. Po konferenci bodo predvajali film «Sol zemlje«. Prijavljena tatvina Predvčerajšnjim je Giovan-ni Nicosanti Casini, ki je lastnik trgovine «Radio Alabar-da», prijavil policijskim oblastem, da mu je neznan tat odnesel iz trgovine prenosni radio znamke «Zenith», Prometna nesreča Včeraj ob 16.30 so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 51 let staremu Carlu Raz-zi iz Kjadina 24, kateremu je dežurni zdravnik ugotovil ra-no na glavi, ozdravljivo v desetih dneh. Razza, ki je v bolnišnico prispel z avtom RK, je povedal, da je malo prej hotel prekoračiti Ul. Giulia na vogalu z Ul. Battbti, ko ga je od stra ni zadela stranica nekega ka- i Cesare in Giuseppe De Uioia, I miona, ki je tedaj vozil mimo Padel je in se pri tem poškodoval na glavi. Nezgoda na delu Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 50 let stari Mario Fontanot iz Milj, katerega so morali zaradi zloma desne noge pripeljati v tržaško bolnišnico. Fontanot je bil zaposlen v ledjedelnici Sv. Roka. ko ga je zadel v nogo žerjav, ki se je tedaj premikal po tračnicah. Ker ni več mogel stopiti na nogo, so njegovi tovariši takoj poklicali avto RK, s katerim so Fontanota odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti okrog 40 dni. Obsojeni številni tihotapci cigaret Obsodba ljubosumnega pijanca, ki je z nožem napadel turškega pomorščaka KROJACN1CA BOGATEČ Ulica Udine U/I, tel. 62-990 obvešča svojo cenj. klien-telo, da ima nove sezonske vzorce blaga za dame in gospode. Obiščite nas! Lov na tihotapce za nekaj zavojev cigaret je sedaj prišel v modo, zaradi česar skoraj ni dneva, da ne bi na sodišču razpravljali o tem. Zanimivo je, da so finančni organi stalno na preži okoli glavne železniške postaje. Njim v past je maja letos padel tudi begunec Vladimiro Spadoni, ki sedaj živi v taborišču pri Chia-riju nedaleč od Brescie. Mož se je pripeljal v Trst z vlakom, ki je prišel iz Sežane. Bil je še kar pošteno vinjen in ker je pri carinikih vzbudil sum, so ga odpeljali na pregled. Iz njegovih žepov so potegnili 14 zavojev cigaret, kar je bilo dovolj za prijavo sodišču. Mož sicer zaradi pijanosti ni mogel podpisati zapisnika, katerega pa je potrdila njegova sorodnica, ki ga je prišla čakat. Ko se ie Spadoni streznil, je povedal, da je julija 1951 pribežal v Italijo. Po letu dni bivanja v taborišču pri Neaplju. se je ponovno odpravil v Jugoslavijo in ker je dobil zaposlitev, je ostal onkraj me. je vse do 9. maja letos, ko se je vrnil. Vrnil pa se je na prigovarjanje brata, ki mu je obljubil donosno službo. Pred odhodom si je nakupil cigaret za lastno rabo in med potjo je spil kar pol litra slivovke, kar ga je opijanilo. Skoraj pet mesecev po dogodku je moral mož pred sodnike zaradi obtožbe tihotapstva cigaret, da ni plačal tro-šarinskega davka in zaradi pijanosti. Za prva dva prekrška so mu sodniki prisodili 14,000 lir globe, za tretjega po 3.000 lir denarne kazni. Vse skupaj pogojno . iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiniiiniitiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiil OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. oktobra 1959 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je 10 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: častnik En-zo de Gaetano in študentka Maria Vincenza De Cola, mehanik Giorgio Vig-ini in šivilja Silvana Podrecca, klepar Mario Piciga in gospodinja Liliana Furlan, mizar Carlo Puzzer in gospodinja Bea-ta Beatrice Dobetti. mehanik Cor-r.elio Zuhani in prodajalka Minila Tretiach, prodajalec Roman Medvešček in šivilja Erminia Car. li. slaščičar Mario Zves In prodajalka Maria Luisa Ferrarato, trg. agent Franco Francini in študentka Bruna Bussani, geome-tei Livio Deretto in uradnica Silvana Puntar UMRLI SO: 51-letnl Angelo Va-risco, 83-letna Amalija Lupine vd. Pagnini, 84-1 rt ni Gudo Sonzio, 76-ietna Maria Coselio por. Cec-roni, 68-letna Antonia Bontempo por, Ruzzier, 34-letna Teresa Ros. setti, 81-letna Rosalia Mareki vd. Furlani, 77-letni Pletro Sossa, 52-letni Luigi Del Monaco, 36-letni Giuseppe Gressan. OAItOVI IN PltlMPKVKI. Ob obletnici smrti hčerke in sestre daruje družina Kalc iz Gropade 1000 lir za Dijaško Matico, NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmetti, Borzni trg 12. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . , , , , — 235 — limone . . , , 94 142 112 smokve . i • B • • 71 120 83 jabolka; «I.» . . . . ; - 1 1 '• 83 118 94 «11.» . . . . . . a 29 71 53 nruslte . . . . 1 • , , 71 176 118 slive . . . , . * , 59 106 n;i grozdje . . . ( - , - 47 130 88 pesa • • • • . . # I 118 220 170 zelje . . . . t I , 29 47 36 čebula . . V » , , 36 41 36 novi fižol ; , ; < • 106 130 118 stročji fižol • v ► t 106 165 130 razna solata . i > k 100 260 200 melancane . . . V l 94 142 lOb krompir 1 f k i 24 41 26 paprika . . 1 • > 59 142 71 oaradižnik - . . 36 106 65 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, stolpec). Excelsior 15.00 «N toplo«, M. Mo"r0ranontt1* Fenice 15.30 «A‘ M»l Steiger, Fay Spa“>- /šusrsffšri pad«, R. Bakalay»n> J. Murphy. -oralih Supereinema 16.00 »St J£\ L. s Reeves U> ‘ rov», S. Reeves in-Lorenzon. Cinema ^ . 'iindrommaiiro 16.UU Vi Lorenzon. #sui» £ Filodramraatico 16.w ^ I v Frank VVisbar, «1 sen Grattacielo l5-00 *^"?!1'1 j berto Sordi, Re Belinda Lee. viharj 0 \ Cristallo 15.30 »V*«' * ristallo 15.3C . Mangano, Van H jd l( Capitol 16.00 Zanimi« $ zgodba z zgoooa z “ notimOb, in Karle.nzom Bog®,, Astra Roiano 16.06' ^ope, Pat Boone, Cinen** nicolor. Alabarda 15.00 «Ne n F. Sinatra, D. Aldebaran akcija«, G. Ra^.L|ca Ariston 16.00 «***“ . J. Collins, R. B“j-scope. Technicoloff s Aurora 15.30 «Viha no, Van HefUm jnu«-Garibaldi 16.30 kTtLm.ii, L Richard Att5,nMkenst1®. Ideale 16.00 «franW Boris Karloff, To®, w r na Lund. Prepove® letnim. , 600 Impero 16.00 «Napa« p, J ( kov«, E. Fly®n> ' - iji land. Itafija' 16.30 «Nen.mU'pV Bettoia, G. f Prepovedano nua®V jg* i Moderno 16.00 kT loderno 16.00 kl> |, VVallace, R. S. Marco 16.00 £2 & Marco lb.w u .. Savona 16.00 Pfc Poitier. CinemascoPf J Via le 16.00 «NaFav ^ ^ caster. na l Marconi 16.00 Rosalind Russeli. iti tecnnicolor. _ pi, tecnnicolor. „.nelW: K Massimo 16.00 k F ^ , Disney “Dolin3 pilib Novo cine 16.MJ°/reav, * (l pad«, Jean Pon^- Jti itoreaV' besset. ^ t Odeon 16.00 «BOljS°J Uljanova. d v f*Ti. Radio 16.00 «*ase“aBe. E. Purdon, G. Pa* SREDA bL,A' '■ :,BS! HADIO 98» ,)) , 7 00 Jutranja gl^’ obvezno, drobiž ‘Sgjjjln 12.10 Za vsakogf V? t svetu kulture; D-? ris Musette; jajJ»5f dije: 17.30 Plese3 j,*fl Z začarane police j( , nar: iiMočni /'hočL oskrbnik«; 18.10 L st. t v e-moiu, --7jra,.^j in orkester; 19.00 g|jSB| daja; 19.20 Pestr* ^ M Šport; 20.30 °poriiiAr Šport; 20.30 DP 21.00 ((Klasični P' julTJf drh de^onpoV^ odmevi; 23.30 rit s1 , d Bolj zanimiv je primer, za-radi katerega je morala 30-let-na Miranda Severi por. Boni-facio iz Ul. Crispi pred sodnike. Na kakšni številki v Ul Crispi stanuje ženska, iz aktov ni bilo točno razvidno. Ste-vilk je namreč precej, ker je stanovanje navedeno enkrat na št. 8, drugič na št. 9, dalje na št. 78 in končno 79. Sicer ni to edina napaka. Pri njej so namreč odkrili 12 zavojev cigaret za skupno 140 g. Kasneje so se ti grami spremenili v 240. Zensko so obsodili za posest 240 g tujega tobaka na 14.000 lir globe. Tudi njej so sodniki priznali pogojnost kazni. Zanimivo je, da so preiskovalni organi izvedeli iz zaupnih virov, da ima ženska na zalogi doma precej tobaka. Zato so izvedli hišno preiskavo, med katero so našli samo 12 zavojev. Teh si je ženska, ki je večkrat šla v Sežano na izlet in na obisk prijateljev, prinesla za lastno rabo. Verjeli ji seveda niso, kar dokazuje prijava sodišču in obsodba. * # # Bolj strogi pa so bili sodniki s 46-letnim Guidom Furlani-jem iz Ul. Roncheto, katerega so aprila letos zasačili v novem pristanišču s 50 zavoji cigaret vrste «Nazionale», ki so na razpolago samo mornarjem. Furlani se je izgovoril,. da jih je kupil od nekega neznanca na parniku «Teresa Cosulich« in da jih je hotel pokaditi med delom v notranjosti proste luke. To pa ga ni rešilo prijave sodišču in niti kazni na 1 mesec zapora in na 60.000 lir globe. * * # Pred 14 dnevi se je v noči med soboto in nedeljo pripetil na vogalu Ul. S. Lazzaro z Ul. Mazzini dogodek, ki se le na srečo ni končal s prelitjem krvi. Vzroke je treba iskati v ljubosumnosti 47-letnega Gio-vannija Kastrina iz Ul. Dono-ta, ki je pobesnel, ko je opazil znanko Marijo Pogorelich por. Sottil iz Ul. Torricelli, v družbi turškega pomorščaka Jacoba Obadassija. Mornar in ženska sta preživela nekaj u-ric v neki zakotni gostilni starega mesta. Ko so zaprli gostilno, sta se odpravila peš po mestu, dokler nista imela smolo, da sta se srečala s Kuštrinom. Ta je velel Turku naj zgine in ker Turek ni hotel izginiti, ga je Kastrin napadel. Odgovor ni izostal in ko je Kastrin spoznal, da so tujčeve pesti precej trde, je potegnil iz žepa nož. Rabiti pa ga ni mogel, ker so prišli policijski organi. Preiskava ni bila dolga in niti zapletena. Zaključila se je v enem dnevu s prijavo Kastrina in Sottilovo sodišču: prvega zaradi pijanosti, telesnih poškodb, poskusa povzročitve resnih telesnih poškodb in nošnje noža. žensko pa zaradi pijanosti. Sodnik je možu prisodil 4 mesece zapora in 5 mesecev ter 15 dni pripora, medtem ko je Sottilovo obsodil na mesec dni pripor*. n 30 Operna ja siran; 12-3“ s-r>6ia 13.30 Glasbe z pn* Dodaja za otroke, ^ ni koncert Trzaš .- , „ 20.00 . Glasbe revi ( 21.00 Mali glasb*’ n koncert violinist -^lii ,. „ Ion ista 1 15 Vita in pianista ‘pest1 ja; 22.30 Jesenske u PROOH^ 10.00 Zeleni d'slt jA_, poidanska °^r’etJ»Sla in tretji; 16.00 »* . l> ,« Ameriške rapsodij It dneva: 21.00 Ra0-6.15 Fr enve.pffljj ,os RL; 7.15 ^ A o; 7.40 Glasb3 id ij .12.00 Prenos 50 in | tki koktajl: izmeti ,SSI .V **1 koktajl, • , . vi; 13.40 KmetL5. pAf predpisi o odmer pesnLg, 2000 i*r» c zšu.uu i ki a ntfLrah, Beograd; 20.30 s \ sa: Tajna por* f\ I. dejanje; ,ajf J L z Ljubljanskim i« , 22.30 S popevk3 m Benjamin BriR'1 |« (f .< Kila Fitzgerald,^ strong s kvau tersona .J. !•1 RTV n i v - pjC r 16.00 Tekmovjavjij) nikov. Prenos ^ 1 % Ljubljana; l8.rtU 'J *i vzgoji in ^viiikjj« W 20.00 TV Db« M ( 20.20 TV l' Ariton Cehov- a O j lice«, priredil * JO k) Obrenovič, re . - Beograd. ,|ZjFf ska. .j« »h 13.30 Šolska °,7« ^ daja za otrok •„ (W), l, komedija v A (ii ^iE Poročila; 21.oo . , - televiziji SSrg/ vativci ali Ja,5 P 5®ki dnevnik 7. oktobra 1959 IjOLETNICI DR NEMČIJE eniško vprašanje perspektivah ovega vzdušja J felo « skorai hkrati: ;j| Dav‘du, v Washing-«#»0, JL ^oskvi: najprej ® vsak- eno' vsak za- a ob koncu prejš-izrazila >rmalne r ®u prenehajo in vsak S^etd,e)dnik Eisenhowe fl* b a '" , j, ®eseca izrazila potre i v p.ll!lenormalne razme |. -°erli * 1,1 se v * i lovori k? h”1"111 Za' 1 Pilimo- ’ Kl bl časovno 9 smeU r*t’r ki ^a bi hkra' dfl eu trajati v nedo- bodo znaki ne varajo, ** zS°vori nadaljevali iodo* .nekateri trdijo, da W te®a aii in’ sestali nocinJega mese-^ŽFstri ai-V ^enevi zunanji da jjj 1 Mihovi pomočni- 4 ^itansk®0:0"11 0 Ber- 14 " Pa Premier Mac «i k® i-,; Je, v s°boto novi-'fi* ^erence ’ da. bo datum # ^ien na naJ višji ravni (#* j BritaJP°- v°htvah v Ve-IJI’ ki bodo poju- ^devj 'i c končala te- A !* BerlinPr°blem raz(telje- ^IS%r prenehal težiti & ^ EvrT odnose in še po-S I* sicer P|°’ Usoda Berlina, Jtiti D a eden izmed ne- w’j N voinem°V iz druge 9 %n ?lne- Je že več let K- ba> 9^ teo/ ,svetu- Skoki m w ometra so tes- ifistvaPuZ»anjem nem" °bstoi k katerih eno je ^ l** dni i Nemčije, ki slavila '*erim eter* P° ka' aja 0 naPetost ali po_ Utr1 tega psv' * \ bari odu zah, y 1 k|Jt “dno Nemčijo šolali > No^,vnega Predstavni-«1(1 „ +'l?rv' — -! 0aPr, ■r slSL-^ aefi^Veb nemških dr-|l^N»ja P0I^enilo še sank- “tisti deseto ob-°ja. Dejstvo, da v času hladne '"“'je, je predstavne - Kleina. rešev^-‘Jlvo ovlro za , nie tudi berlin- Ithfu drjkonč C’Je. Pač soje N Sovorov Za zač ene razdeli-Pa bi ustva- ,nJu *£»jy da začetek uspeš-0 berlinskem združitvi Nem-So to dejstvo Wa-me- Vati tudi v ^ opazovalci i1*0 re„: .PriPravijajo «te-• dn ‘riJon n svoje poli- % 1,0 Ji 5? is 'i itu° pr-4ah»V SV°Jlh ne- 2»hn/’emCljfc- Kako? bs % A K sile sprejemajo !laio Z dnevni praksi, saj Je ob ča- ti,i:er ie^ 2ah°dni publi-tll*maj kljub so-l‘,lrn° j lvlJnatu» mirno ^ca ^ er se je tudi k i°neala ‘Petrov v Ze- ^ * PredSeed2k0;demarŠ,>’ KlsZa6el taw- So v°ri za na Za- in zahodni ^lV?«°*Ori Se PrePričali, da v rvezT ublažitev na- hV™ proble- V l2*iodisče iz Sieni* HCr»v je Ktebej z?radi nemškega berlinskega » k “erunsKe i.^tVoT, Kisenhowerje ►tih, n - ~ Slede °klrejŠe dlsku' ' Harlema Camp Davi- e katerega koli “rald’vlna>>’ Je «New 'je (j,, tribune« zatr-4i' ko ^ kompromis do- 5C"">«S'“dk'B"* krajše e tu- n,^u» koli stične »S0te,"Zan^l j |i|C^še,1 koinamen P°sta' V liatu ,0li ®ltimat», je “beležil Joseph ■' S ?Sa vPrašadek>> glede f 4 sai' PrUU DJa' <(do ka‘ i Dr A P° bese' j kin ^ t,dstavnika Be- I rieg0burlh kWku J* lit*?1«. k,SldC!r najvažnejše St)s'ZpodbHnes teži sveto iC^fične dn°'. toda «6le- —.»l, 'a* je h!? j berlinskega S>pj S Je v izra-,Pnem komuni-6 splošne — razširiti družbeno ureditev Vzhodne Nemčije na vso Nemčijo. Hruščev je tedaj rekel: «Niti najbolj plemenita in napredna družbena ureditev, Kakršen je socializem, se ne more z orožjem vsiliti državam, katerih narod te ureditve ne marao. Vtem ko so v Veliki Britaniji z zadovoljstvom poudarili, da bi sedanje sovjetsko - ameriško vzdušje, kolikor se ohrani, moglo privesti svet na prag «nove dobe, v kateri bi hladna vojna bila zaključena«, in predpostavili, da je Eisenhovver glede Berlina «morda šel dlje kot de Gaulle in Adenauer«, so se v Zahodni Nemčiji prestrašili «novih tendenc v določanju zahodne politike do Berlina«. Kljub temu je predstavnik zahodnonemške vlade zadnji dan preteklega meseca prepričeval novinarje, da «ni znakov, ki bi dokazovali spremembo ameriškega stališča nasproti Berlinu«. «ZDA bodo začele novo politiko v zvezi z Berlinom«, je dan pozneje zapisal neki resni zahodnonemški dnevnik. «Washington se približuje tezi o obstoju dveh nemških držav«. List nadaljuje, da se ne izključuje tiho priznanje Vzhodne Nemčije. Izjava kanclerja Adenauerja, po kateri naj bi bil senator Fulbright obisk Hruščeva komentiral z zahtevo, naj se Zahod še bolj o-boroži, je bila v ZDA sprejeta z negodovanjem. Ful-bright, pravijo, sploh ni rekel to, kar zatrjuje Adenauer, pač pa je rezultat razgovorov pozdravil. Po vsem tem je očitno, da se v nekaterih krogih na Zahodu pripravlja revizija politike do Berlina in Nemčije nasploh. ■ To naj bi bil teren za predstoječe razgovore s SZ. Drugi krogi pa skušajo te dogodke zavreti in s tem o-v.rati sporazumno in miroljubno reševanje mednarodnih problemov, med katerimi je udi sam berlinski problem. 4ko se v ZDA — kot v zadnjih dneh določeni zahodni isti zatrjujejo — zares u-kvarjajo z mislijo, da bi Vzhodni Nemčiji priznali »zakonite interese« v Berlinu, po-ttm se da pričakovati nov način načenjanja tega gordijskega vozla v Evropi. Medtem postaja zahodni Berlin vedno bolj podoben zapuščenemu otoku. Trgovci se pritožujejo na zmanjšani promet, arhitekti tožijo, da nimajo dela, ter ljudje ne marajo v Berlinu graditi hiš, poslovni ljudje pa se selijo v Duesseldorf ali Essen. V tem vzdušju pa je bonnski Bun-destag demonstrativno sklenil skrajšati rok obnove Reichs-taga za leto dni, da bi posamezne parlamentarne komisije že prihodnje leto mogle zasedati v obnovljeni stari zgradbi. Danes prav gotovo še ni mogoče reči, kdaj bo v borbi med dediščino hladne vojne med potrebami novih odnosov zmagala realnost. Vendar je gotovo, da gre le za vprašanje časa, kajti dejstva ostanejo dejstva, pa čeprav niso uradno priznana. In v tem je posredno uspeh miroljubnih sil v svetu in — čemu ne — najlepša perspektiva, ki se more obetati Vzhodni Nemčiji ob njeni desetletnici. ...................... hib, *a“tio razSovori po-slčer v cilju dosež' en «spo- v*. v.-.-« in 'i 1 .v“eh bila b‘ k "" >*zVmtekresi miru •ih-k komunike. tr/Vt„ rhščev u i? b® n Sovorn v i V. bSim Vl® v skladu sainteresira- «S pred- fg bjnelede lzmenjala Vt?rZa tern ga Vpraia’ rtdVi n° o< 36 Elsenh°-ocenil rezulta- inu. Na ■iIh0rr starim na-^'kc, *Pcavt?!aka zežjtev ■Mj K>T'£'f Mhodnih K. ‘e .NjlVrk«k* bičes. ne mo- o Pačijo azati», je K>CVVda°SV0ji — ha Zahodu naše mirovne RSr 0 skienu Svh^eveiju 80 skušali d« vnem0, ko Srk? u'tima?S ?redl0R NlSv vi ... ln po’ iHjh 2alem je N ‘ VNC indiriktno Vietsk?antiral trd'- zveza želi * Sovjetski ira pot «Sputnik-Lunik» v vesoljni prostor Najnovejši uspeh sovjetske znanosti je zlasti v tem, da so morali točno izračunati hitrost, ki jo je Lunik III moral imeti, ko se je približal Luni, pa tudi v tem, da so raketo radijsko vodili. V primeru Lunika I je bila hitrost prevelika in tako je letel mimo Lune in postal planet našega Sonca. V primeru Lunika II pa je bila hitrost manjša in tako gačje Luna pritegnila nase. Lspeh Lunika III je prav v tem, da je priletel v bližino Lune s pravo hitrostjo, tako da se ni mogel odtegniti njenemu vplivu, hkrati pa je bila njegova hitrost zadostno velika, da ga Luna ni mogla pritegniti nase. Tako sedaj nadaljuje svojo pot okrog Lune in naše Zemlje s hitrostjo, ki je precej manjša od začetne. In to je povsem naravno in že vnaprej predvideno. Začetna hitrost je bila nekoliko manjša od 11.200 m na sekundo in se je začela ta- koj zmanjševati, ko je po prenehanju učinka pogonske sile ostal pod vplivom privlačne sile naše Zemlje. Ta privlačna sila vpliva v nasprotni smeri njegovega leta proti Luni, zaradi česar se mora njegova hitrost nujno manjšati. In to zmanjševanje hitrosti se nadaljuje do tiste točke, ko preneha delovati privlačna sila naše Zemlje. Ce bi vesoljska postaja Lunika III letela naravnost na Luno, in bi ta stala na mestu, bi se njena hitrost začela ponovno večati, dokler ne bi postaja dosegla Lune. To se je zgodilo v primeru Lunika II, ki je padel na Luno. Toda vesoljska postaja Lunika III mora iti mimo Lune, ne da bi se je dotaknila, nadaljevati svojo pot «za» Luno, doseči perigej svoje krožne poti in se nato ponovno vrniti proti naši Zemlji. V tej fazi obkro-žanja Lune sta tako njena pot kakor njena hitrost pod Mladi Etiopci gredo po vodo v bližnji potok ..................................... i.i.... im.m KAJ PRAVIJO DESETLETJA ZBIRANI PODATKI Posamezna dalmat imajo toliko soArof Po «sončnosti» je v Sredozemlju pred Dalmacijo le Malaga, kajti celo slovita «Conca d’oro» in Palermo imata manj sonca kot n.pr. Split, Hvar, Dubrovnik in nekateri drugi letoviški kraji ob dalmatinski obali Kdo vrag naj bi to vreme razumel. Vtem ko imamo pri nas sicer lepe sončne dneve, toda jutra in večere tako hladne, da je težka obleka edino sredstvo, ki nas zavaruje pred za oktober prehladnim vremenom, se v Angliji, ki je znana po svojem hladnem vremenu in vlagi, ljudje kopljejo, kot se pri nas sredi najlepšega poletja. Toda to se na Angleškem dogaja le letos, kajti britanski vremenoslovci že dolgo ne pomnijo tako prijetnih jesenskih dni kot jih imajo letos. Ce pa je to bolj enkratna muhavost prirode, točni in skozi desetletja preizkušeni podatki govore, da je sončna Dalmacija zares sončna. In o tem nameravamo pisati. Vzdolž Jadrana grade cesto, ki so jo imenovali Dalmatinska magistrala, drugi pa ji pravijo «cesta sonca«. Nova cesta, ki je že letos pomladi bila speljana do Zadra, to 1-fne v celoti zasluži, kot velja tudi za Dalmacijo vzdevek —' sončna. Podatki, ki jih bomo navedli, bodo to trditev doka. zali Ko se naš človek odpravlja na letne počitnice in ga mika morje — kajti Trst nam pri vsem svojem morju ne nu di dovolj morja — si posebno v zadnjih letih rad privošči Dalmacijo. Zanimivo je, da drve v Dalmacijo ljudje najraje v juliju in avgustu Ostali meseci pridejo v poštev le v skrajnem primeru. To je do neke mere razumljivo zaradi tega, ker je »doba počitnic« vprav v času polnega poletja. Toda Dalmacija je gostoljubna in za počitnice primerna tudi zgodaj, zgodaj spomladi in pozno jeseni, ponekod celo pozimi. Po točnih meteoroloških podatkih, ki jih zbirajo že desetletja, je jadranska obala z jugoslovanske strani eden najbolj sončnih predelov vse Evrope. Po številu sončnih dni prekaša italijanske obale, do-seza grško in francosko riviero in zaostaja le za nekaterimi predeli izredno sončne Španije. V Splitu, na Hvaru, v Dubrovniku in ob Črnogorskem Primorju sonce sije povprečno nad sedem ur na dan. To pomeni, da sije v Splitu od 8760 ur, kolikor traja leto, 2687 ur, na Hvaru sonce sije na leto 2715 ur, v Dubrovniku 2584 ur, na Rabu 2479 ur. Toliko sonca imajo v vsem Sredozemskem morju le Nica in Atene, razen Malage in Al-merie, kjer imajo povprečno nekaj nad 8 ur sonca na dan, in seveda, razen Severne A-frike, ki v tem primeru ne pride v poštev. Toliko opevana »Conca d’oro» s svojim Palermom ima povprečno le 6 ur in pol sonca na dan. Iz gornjih podatkov izhaja to, kar smo rekli že v začetku, da je Dalmacija primerna za prijeten oddih tudi zgodaj spomladi in pozno jeseni, podobno kot je za to primerna Nica in nekateri drugi letoviški centri francoske riviere. V maju na pr. imajo na Hvaru povprečno 6.7 do 8.6 ure sonca na dan. V Splitu pa celo v decembru in januar, ju greje sonce povprečno od 4 in pol do 5 ur in pol na dan. Poudarjamo, da so to rezultati desetletnega merjenja in opazovanja jugoslovanskih meteorologov, ki tudi pravijo, da znaša «sončnost» v Dubrovniku štiri ure na dan skozi vso zimo, dočim je na Hvaru «sončnost» celo daljša kot v Dubrovniku. Potemtakem drži, da grešijo tisti — in tu je velika večina — ki silijo v Dalmacijo samo v juliju in avgustu, ko je vro- Izreden turistični kraj: Rab v Kvarnerskem zalivu čina največja, vtem ko bi v septembru in oktobru doživljali v Dalmaciji izreden počitniški užitek, posebno v dobi, ko je v Dalmaciji v polnem teku trgatev in ko je vreme čudovito lepo. Od kod ta «sončnost«. ta privilegij Dalmacije? Alpam pravijo, da so nekakšen dežnik, ki ščiti ves Jadran. Visoke planine zaustavljajo oblačje in dež, ki prihaja iz Srednje Evrope. Poleg tega «dežnika» pa ima vzhod-ni Jadran še drug, nekakšen pomožni dežnik. To so Dinar- Scenarist Ennio o sebi, Felliniju Flajano in filmu Ime Ennia Flajana smo t-meli priliko citati sedemkrat v zvezi s Fellinijevimi filmi. To je eden od avtorjev «Varietejskih luči«, *Belega šejka#, sPostopacev», «I71ice», «Pot epuhas, «Kabi-rijinih noči« in poslednjega Fellinijevega filma »Doice uita« (Prijetno iivljenje). Ennio Flajano je zelo prisrčen človek. Družaben je. kakor to znajo biti Italijani. Skromen je, nevsiljiv in neposreden. Pa tudi duhovit je, kakor to znajo biti navadno Francozi, kajti on vedno pogosteje prihaja v Pariz, živi tam in poseda na terasah kavarn p Latinski četrti. Tudi sam pravu «Zivim v Rimu, a zabavam se v Parizu.» Sedaj je začel tudi delati v Parizu. On je «obrtniki: pisanje scenarijev, to Je njegov poklic. Od kdaj se pečate s filmom? — Od leta 1946. Moj prvi film: iiNoč prinaša svetu v režiji Marcela Pagli*rija, V Franciji je doživel uspehi ................................................. kt jih drugi ne razumejo. — Kaj mislite o neoreali-zmu? — Od časa do časa mu poklanjam, cvetice. — Katerega filmskega režiserja najbolj cenite — v Italiji in v drugih deželah — in zakaj? — Italijane: Rossellinija, Fellinija, Antonionija; tujce: Bressona, Dregera, Wtlder-ja. To so režiserji, ki z režijo izboljšajo montažo — Kaj mislite o sedanji ameriški kinematografiji? — Ne znam gledati na film kot na nacionalno industrijo. Zelo sem imel rad določene ameriške filme, ki so pogumno obravnavali vprašanja in teme modernega življenja. Teh nekaj filmov opravičuje vso ostalo tekočo proizvodnjo, temelječo na hinavščini m spo‘.u — Vaše mnenje o pojavu «velikih zvezdnim? — Velikih zvezdnic ni. Obstcja le pretirano zanimanje za uboga dekleta. _ Kam postavljate danes italijansko kinematografijo v primeri z ostalimi velikimi kinematografijami? — To vprašajte italijanske cenzorje. Pa tudi producente, ki se boje cenzorjev. Vsi dobri italijanski filmi so nastali v odporu proti cenzuri in proti producentom. O. H. v Italiji ga niso niti opazili. — Od kdaj sodelujete s Fellinijem? — Od leta 1950, od njegovih začetnih filmov. Po sedmih filmih sva ostala prijatelja, kar — kot rezultat so-delovanja — nikakor ni, da bi podcenjevali. Vedno mu pripovedujem, kar sem gledal v kinu. — Kakšno mesto dajete piscu scenarija pri uresničenju filma? Najboljše! V ostalem se more z dobro montažo vedno napraviti dostojen filmi brez montaže je rezultat le amaterski. t> slabo montažo je moč napraviti karkoli. — Ali smatrate, da je film, kot najbolj množična umetnost, izraz našega časa? — Da. Kakor tudi šport in loterija! — Kako reagirate na določena mnenja, da film konkretizira potrebo modernega človeka po hitrem doživljanju, s čimer v neki meri nadomešča književnost, gle- dališče in likovne umetnosti? — O filmu je moč reči vse, izvzemši da nadomešča druge umetnosti. Imamo že dosti težav s tem, da dokažemo, da je film umetnost zase. — Od kod črpate svoje teme? — V Nacionalni biblioteki, na ulici, v kavarnah, v najslabših in najboljših družinah. — Ali je življenje glavni vir vaše inspiracije? — Da. Včasih pa tudi smrt. — Ali ste za popoln realizem v filmu ali bolj za poetično transpozicijo človeških čustev? — Ko izmišljam, tedaj dejansko preslikavam. Zato sovražim izmišljanje. Zadošča mi fantazija. — Ati menite, da je nekaj skupnega med «Ulico» in «Kabirijinimi nočmi«? Vedno je v središču pozor-nice ženska in odnos moških do nje. — Da. Fellini je obseden z i dejo o človeških bitjih, ske jplanine, ki se raztezajo vse od našega Krasa pa dol do konca Dalmacije. Ker ima potemtakem Dalmacija dva «dežnika», zabeležijo na pr. v juliju komaj pet deževnih dni, v avgustu pa celo komaj štiri ali celo tri deževne dneve. Seveda smo s tem dali ie jdealnejšo plat Dalmacije. Preveč idilična bi bili ta slika, če bi ne omenili tudi negativnih strani. Res je, da je v Dalmaciji sneg redkost. V Splitu na pr. je v zadnjih 11 letiji le dvakrat snežilo. Enkrat’ 'je sneg le pobelil zemljo in takoj skopnel, drugič — bilo je to leta 1947 — pa je bilo nekoliko huje, kajti takrat so zabeležili celo 11.5 stopinje pod ničlo. Bilo pa je to v onem valu mraza, ki je z ledom in snegom oklenil vse Sredozemlje. Sicer pa v Splitu živo srebro pade komaj devetkrat na leto do ničle, pod ničlo pa le redkokdaj. Toda ti redki dnevi niso e-dina neprijetnost sončne Dalmacije. Tudi Dalmacija pozna na pr. vetrovne dni, kot jih poznamo mi. Burja ni doma le v Trstu in če mi pravimo, da se rodi v Kvarneru, ozem v Trstu in umre v Tržiču, pravijo Dalmatinci, da se bur-ja rodi na našem Krasu, odraste v Bakru, da se omoži v Senju in umre v Vrulji pod Biokovim. Iz tega moremo sklepati, da tudi Dalmatinci poznajo burjo, ki pa nanjo navajenih Dalmatincev toliko niti ne moti. Veliko bolj' nevše-čen je za Dalmatince vlažni južni veter, ki včasih traja tudi po kak teden. Dalmatinci so znani kot veseli in zgovorni ljudje, ki ljubijo družbo in pri katerih tudi tujec postane kaj kmalu njihov ožji prijatelj. Toda v dobi, ko veje vlažen južni veter, postanejo tudi oni nezgo-vorni, sitni in jim m niti za domačo, še manj pa za tujo družbo. Mnogo bojj prijeten zanje in za tujce pa je veter, ki mu pravijo «osmorac» ali tudi mi-stral; je prav tako iužni veter, le da je suh. Ta veter je poletnega značaja in veje od maja do oktobra. Dalmacija bi verjetno ne bila tako prijetna, če bi ne imela mistra-la, kajti v žgočih poletnih dneh tako prijetno zaveje, da «odnaša višek vročine«. Mi-stral namreč zaveje okoli 11. ure dopoldne in veje vse do tedaj, dokler se vreme v popoldanskih urah nekoliko ne ohladi. Tako smo prikazali lepo in manj lepo plat Dalmacije. Seveda ostaja kot najslabša plat, čeprav ne dovolj negativno o-cenjena burja. Dalmatinci pravijo: «Ko se lubin (neka dobra riba) skrije pod kamenje, se pripravi na najhuje«. To velja za burjo, ki zna biti divja kot pri nas, Vendar je burje manj kot vlažnega južnega vetra, ki pa tudi ni pogost, kajti sicer bi ne mogli navajati onih podatkov o izredno visokem povprečju sonca in toplote, ki so jih zbrali v raznih meteoroloških postajah ob vsem Jadranu in še posebej v hidrometeorološki postaji v Splitu na slovitem Marjanu, kjer je ena najbolje opremljenih in najbolj strokovno popolnih meteoroloških postaj vsega Sredozemlja. Komur bo torej možno izbrati si za letovanje tudi kak drug mesec in ne le julij in avgust, mu bodo gornji podatki prav gotovo prišli prav, da bo pravilneje in primerneje izbral kraj za svoj letni počitek ali za kako drugo tovrstno priložnost. vplivom zapletenih fizičnih zakonov: začetna pot se bo upognila v »prehod« iz neke določene oblike geometrične krivulje v neko drugo obliko; hitrost pa bo — kljub temu. da se bo še nadalje zmanjševala — pod vplivom zapletenih sprememb: v določenih razdobjih bi se utegnila celo povečati. Vse se razvija v redu, krožna pot vesoljske postaje je ona, ki so jo predvideli, in tako nam ne preostane drugega kot da zasledujemo njene faze in potrpežljivo čakamo. To čakanje in pomanjkanje senzacionalnih vesti v daljšem razdobju tudi nekaj dni, nas nekoliko začudi, ker smo navajeni na izstrelitve raket, ki trajajo le nekaj desetin minut, kakor tudi na izstrelitev u-metnih satelitov, ki se izvrši v še krajšem času. Toda to pot se nahajamo v vesoljskem prostoru, kjer so razdalje mnogo večje In za raziskovanje tega prostora bodo potrebna v prihodnosti vedno večja časovna razdobja. Ko se bodo v bližnji prihodnosti mogla vršiti potovanja od naie Zemlje do Lune z neko določeno rednostjo, in ko bomo mogli poslati na naš satelit tudi človeške raziskovalce, se bodo potovanja vršila v enakem časovnem razdobju te prve vesoljske postaje: za pot od naše Zemlje na Luno in obratno ne bomo potrebovali več kot štiri dni. Toda do drugih planetov bomo potrebovali znatno več časa. Ce bi hoteli podobno vesoljsko postajo poslati v bližino Marsa, bi za to potrebovali 245 dni. Podoben račun nam glede Venere pokaže, da bi za podoben podvig potrebovali nekaj manj časa, vendar nič manj kot 145 dni. Kar zadeva Jupiter pa nam računi pokažejo, da bi v tem primeru potrebovali nad dve leti. Vsi ti računi pa veljajo v primeru, ko so omenjeni planeti najbliže naši Zemlji. Ali bo moč zmanjšati ta časovna razdobja za polet do planetov našega sončnega sistema? To je sicer dosegljivo, toda začetna hitrost, ki bi jo morale imeti nosilne rakete teh vesoljskih postaj, bi morala znašati najmanj 15.000 metrov na sekundo, če ne več. To pa je zvezano z vrsto vprašanj, ki jih ni lahko rešiti. Da bi mogli povečati začetno hitrost nosilne rakete, je treba povečati hitrost plinov, ki jih raketa izganja in zmanjšati razmerje med koristnim bremenom in začetno težo rakete. To pomeni, da bi morali imeti neprimerno bolj težke in dražje rakete Vsakršno napovedovanje v zvezi z bodočimi vesoljskimi podvigi je vsekakor tvegano, ker nas je moderna tehnika privadila na to, da se sploh več ne čudimo: kar se nam je zdelo še do včeraj neuresničljivo, je danes ie stvarnost, in tako bi se niti ne čudili, če bi izstrelitev rakete z vesoljsko postajo proti Veneri ali Marsu (kar z dosedanjo tehniko še ni dosegljivo) postala stvarnost v razmeroma bližnji bodočnosti. HOROSKOP __ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naj vas spletke nasprotnika ne zavedejo, kajti opravka i-mate z zahtevnim delom, ki pa veliko obeta. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Predlog bo odličen in možnosti edinstvene, vendar se ne zaletite, kajti moglo bi vam spodleteti, DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Možen dobičkanosen posel, le da bo težko izvedljiv in da bo konkurenca izredna. Potrudite se, ker vam bo uspelo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ugotovili boste, da ste storili prav, ko se niste popolnoma zaupali, kajti prijateljstvo m bilo povsem iskreno. LEV (od 23, 7. do 22. 8.) Vaš prijeten značaj in ugled bosta pomagala k pomiritvi spora med prijatelji. Ne zamerite za vsako malenkost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ce se boste potrudili, boste še bolje izpeljali zadevo, kot pričakujejo tisti, ki so vam delo poverili. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Napredovali boste vsestransko in s tem pridobili na ugledu, kar bo vplivalo tudi na vaše razpoloženje, ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neki stroški, ki jih ni. ste pričakovali, bodo pokvarili va| mesečni proračun. Naj vas to preveč ne razburja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da se ne zapletete v prijateljstvo, ki je tako le na videz. Skrbite vec za družinske zadeve. KOZOROG (od 21. 12. do 20, 1.) V nevarnosti je vaš u-gled in tudi možnosti za materialni napredek, s čimer tu- di vsa vaša bodočnost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neznaten dogodek bi znal zavreti razvoj posla, ki ste ga pričakovali in računali, da vam bo prinesel veliko dobička. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V dopoldanskih urah boste zvedeli nekaj, kar vam bo pokvarilo ves dan. Naj to ne vpliva na vaše odločitve. Koncert zbora «Franče Prešeren> Preteklo soboto je bil * dvorani na stadionu 1. maj že drugi letošnji konOert, k* ga je organizirala Slovenska prosvetna zveza. To pot J* gostoval pevski zbor eFraru ce Prešeren« iz Kranja. Predstavil se nam je v vseh treh formacijah, ki jih zmore dovolj številen mešani zbor, to je v ženskem zboru, v moškem zboru in seveda v mešanem zboru. Vsak je odpel točno tretjino programa. Na sporedu so bile v glavnem le novejše, tržaškemu občinstvu večinoma nepoznane skladbe. Imeli smo priložnost spoznati lepo število zborovskih skladb Petra Liparja, Rada Simonitija, Karla Pahorja, Bučarja in še nekaterih drugih starejših skladateljev. Celoten zbor šteje okrog 75 pevcev in pevk, kar omogoča, da lahko dirigent prosto izbira med vso zborovsko literaturo ne glede na sestavo. Da ima zbor dobro pevsko tehniko, dokazuje lepa in neprisiljena zvočnost, ki je posebno izrazita v mešanem zboru. Zenski zbor se pa še posebno odlikuje z naravnost vzorno homogenostjo in lepim tonom. Ne ponaša se z nelilco silo, pač pa z delikatnostjo in kristalno čisto intonacijo. Njegovo podajanje se močno približuje čisto komornemu načinu. Ta ženski zbor bi mogel odlično izvajati poli/onske mojstrovine Lassusa in njegovih sodobnikov. Tudi solistični parti pri nekaterih pesmih so bili prav dobro podani; posebej sta omembe vredni obe sopranistki. Tehnično zahtevne pesmi, kot s o Simonitijeva »Kurje gospe«, Pahorjeva «Ležaj, ninaj» tn Li-parjena «Dil, dil duda« je ženski zbor podal prav vzorno. Moški zbor se je v primeri z ženskim zborom zdel manj enoten. Začel je svoj nastop s pesmijo «Gorenjcis iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček. Pesem, ki i-ma, posebno izvajana a cap-pella, močno čitalniski zna. čaj. Mnogo bolj interesantne so bile druge pesmi, ki jih je izvajal moški zbor. Naj omenim posebno Adamičevo ((Mara v jezeru» m Lipar jeVo «Snubaško». Izvajanje moškega zbora so prijetno poživili nekateri ženski solistični .parti. V zadnjem delu programa je podal nekaj daljših zahtevnejših skladb celoten mešani zbor. Svojo veliko zmogljivost in lepo zvočnost je zbor pokazal posebno prt Liparjevi ((PevcUn m Simonitijevi sTelohn Na programu sta bili tudi dve Mo-kranjčevi rukoveti; manj poznana sedma in tudi pri nas že popularna deseta. Slednjo je dirigent mestoma podal na čisto svojstven način- Dirigentu Petru Liparju je treba priznati skromnost v sestavi sporeda. Nastop zbora v treh formacijah (ženski, moški in mešani) ter nastopi solistk pri moškem zboru so prijetno poživili tudi zunanjo sliko. Lipar dirigira u-mirjeno, brez teatralnosti, vendar pa vedno jasno in u-spešno. Njegove intencije so zboru vedno jasne i.i mu za. to pevci lahko slede. Skrbno pazi, da zbor nikoli, tudi v največjem fortu, ne zaide v kričanje. Koncert bi bil, tako glede programa kot glede kvalitete zbora zaslužil s strani javnosti večjo pozornost. Ne smemo pozabiti, da je dober koncert v veliki meri odvisen tudi od obiska Trdno sem preprn čan, da polna dvorana vpliva na izvajalce kot močan stimulans in da tudi pevec da iz sebe ob polni dvorani, kar more. Nasprotno pa slabo zaseden avditorij negativno vpliva. Zboru in dirigentu za zanimiv in dobro podan koncert iskreno čestitamo. vn — Sem v tem novinec... Zadnjič mi je nekdo še pištolo odnesel... Gorišbo-beneški dnevnik Obmejni promet na Videmskem V septembru zabeležili 14.447 prehodov v obeh smereh Osnovna šola na Valerišču Na prehodu prve kategorije v Stupici 5.557 prehodov jugoslovanskih in 1.568 prehodov italijanskih državljanov M« videmskem obmejnem sektorju so v septembru zabeležili 14.447 prehodov, od tega 11.383 prehodov s propustni-cami: 9.035 prehodov jugoslovanskih in 2.338 prehodov italijanskih državljanov. Od preostalega - števila prehodov je bilo 1740 prehodov italijanskih, in 1.344 prehodov jugoslovanskih dvolastnikov. Največ prehodov sa zabeležili na prehodu prve kategorije Stupica (Robič), in sicer 5.557 jug. in 1.568 ital. državljanov. Cez prehode druge ka-tegoriCe pa je šlo: Učeja 454 jug. in 76 ital. državljanov, Cepletišče 581 jug. in 42 ital. državljanov, Dreka: 596 jug. in 138 ital. drž., Klinec; 279 jug. in 60 ital. drž., Mišček: 562 jug. in 262 ita. drž., Robe-dišče: 411 juk in 59 ital. drž., Kal; 130 italijanskih državljanov, žičnica v Dreki; 304 italijanskih dvolastnikov. Na prehodu Topolovo niso zabeležili nobenega prehoda. — «s ----- sebnim dovoljenjem 341 Italijanskih ter 86 jugoslovanskih državljanov, z izrednim dovoljenjem 15 Italijanov in 7 Jugoslovanov. Največ prehodov so zabeležili na naslednjih blokih: Rdeča hiša, Ceglo, Steverjan, Solkan, Rafut, Šempeter er blok Miren. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 15,5 stopinje ob 13.10, najnižja 8 stopinj ob 5.30. Vlage 56 odstotkov. Mednarodni vaterpolo turnir za «Jadranski pokah Priprave nogometašev za srečanje s Ki Gradnja šolskih poslopij v Steverjanu naglo napreduje. K temu Je prispevalo svoj delež ugodno vreme, ki je kot nalašč za gradbeno delavnost. Osnovno šolo na Valerišču so pred nekaj tedni pokrili, sedaj pa so jo že ometali. V njej bosta dve učilnici ter kuhinja s sanitarijami. Se bolj naprej so z deli pri gradnji jazbinske osnovne šole. Županstvo upa, da bo ministrstvo kmalu nakazalo denar za nakup novih šolskih klopi, s katerimi bodo opremili osnovne šole v Steverjanu, na Valerišču in v Jazbinah iiiiliiiMiiiiniiiiiiiiitimmiiiimiiiiiHiiiiifiiiimpitiiniiiiMiiiiiiiHiliiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiHiiiHiiilti Izpred goriškega okrožnega sodišča Motociklist iz Nove Gorice obsojen zaradi nenamernega umora Simfonični koncert v Novi Gorici V ponedeljek 5. oktobra ob 20. uri se je vršil v dvorani OLO-Nova Gorica simfonični koncert Slovenske filhamonije iz Ljubljane pod vodstvom Sa. ma Hubadat sodelovala sta tudi nam znana solista Vilma Bukovčeva in Ladko Korošec. Zapela sta več opernih arij s spremljavo orkestra. Na sporedu so bile skladbe Beethovna, Borodina, Čajkovskega, Dvoraka, Kreka Masseneta, Puccinija in Rossinija. Dirigent in člani orkestra so želi velik uspeh in so bili nagrajeni s ploskanjem. Velik uspeh in obilo prisrčnega ploskanja sta žela Vilma Bukovčeva in Ladko Korošec, da sta morala večkrat ponovno na oder. Bukovčeva je bila nagrajena z lepimi šopki cvetja. Med poslušalci je bil tudi 81-letni slovenski skladatelj Anton Lajovic, ki so ga toplo in prisrčno pozdravili s ploskanjem vsi navzoči v dvorani. Relejni prenosnik RTV na Sveti gori V Drevoredu XX. septembra je povozil .Marijo Obit, ki je neprevidno prečkala cesto . Obsojen tat kovinskih odpadkov Jugoslavija zmagovalec turnirja ItalijapremagalaMadžarsko (5:2) Danes trening dveh moštev kandii V zadnji in odločilni igri sta se Jugoslavija in SZ razšli z neodločenim rezultatom 4:4 DUBROVNIK, 6. — Nocoj se je v Dubrovniku pred o-krog 10.000 gledalci zaključil veliki mednarodni vaterpolo turnir za «Jadranski pokal«. Končna zmaga je pripadla Ju- goslaviji, ki je v odločilni i zadnji tekmi turnirja igrala neodločeno 4:4 s Sovjetsko zvezo, kar ji je zaradi boljše razlike v golih zadoščalo za osvojitev prvega mesta pred Italijo, ki je v predzadnji tekmi presenetljivo premagala Madžare. Izida današnjih zaključnih tekem: Italija • Madžarska 5:2 (0:2) Jugoslavija - SZ 4:4 (1:2) Končna lestvica: Jugoslavija 4 2 2 0 18:10 Italija 4 3 0 1 18:14 Madžarska 4 12 1 18:13 SZ 4 12 1 17:14 Nizozemska 4 0 0 4 9:25 Lastnike televizorjev iz Gorice bo prav gotovo razveselila vest, da bo podjetje Primorje export iz Rožne doline uvozilo skupno s RTV iz Ljubljane dva relejna prenosnika iz Italije. Močnejšega bodo namestili na Sveto goro. manjšega pa nekje nad Kanalom ali Anhovom. Z njima bodo posredovali boljši prenos oddaj jugoslovanskega televizijskega omrežja. Sodijo, da bodo prenosnika montirali v kratkem, prav gotovo pa še v tem letu. 94.000 prehodov na goriškem sektorju V mesecu septembru je prekoračilo razne obmejne bloke 28.077 italijanskih ter 66.096 jugoslovanskih državljanov. Cez blok pri Rdeči hiši je s potnim listom šlo 4364 Italijanov ter 3716 tujcev. Z dvo-iastniškim dovoljenjem je prekoračilo mejo 4864 italijanskih in 11.287 jugoslovanskih kmetov; z navadnimi propustni-cami 23.557 italijanskih ter 52.380 jugoslovanskih državljanov. S tranzitnim dovoljenjem 2345 Jugoslovanov. S po- Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila 5. oktobra razprava proti Alojziju Faninu, staremu 34 let, iz Nove Gorice. Kidričeva ul. 61. Obtoženec se je moral zagovarjati zaradi obtožbe nenamernega umora, ker je zaradi neprevidnosti in ker ni spoštoval cestnoprometnih predpisov, do smrti povozil Marijo Obit na križišču Drevoreda XX. septembra in Ul. Don Bosco Nesreča se je pripetila 23. novembra preteklega leta približno ob 19. uri. Omenjeni Fanin Alojzij, po poklicu mehanik, se je tistega dne vozil z vespo iz Gorice proti Oslav-ju. Z njim se je vozil tudi njegov brat, ki je prišel iz Maribora, da bi obiskal mater, ki je bila v bolnici. Na omenjenem križišču mu je Marija Obit nenadoma prečkala cesto. Fanin se ji je skušal izogniti tako, da se je pomaknil na levo stran ceste in jo je še prej opozoril s claxonom in z lučjo na nevarnost. Zena pa teh znakov najbrž ni opazila. Poleg tega je privozil v nasprotni smeri motociklist, ki ie Fanina s svojimi lučmi o-slepil, tako da se ta ni mogel več kot toliko ženski izogniti. Podrl jo je na tla in pri padcu si je razbila 'obanio. V bolnico Brigata Pavia so po nesrečenko pripeljali z nekim mimoidočim avtomobilom Približno eno uro potem je Obi-tova umrla. Na razpravi so Fanina spoznali za krivega nenamernega umora in z ozirom na olajševalne okolnosti je bil obsojen na štiri leta zapora ter na povračilo sodnih stroškov. Kazen mu je bila pa popolnoma odpuščena zaradi amnestije. * # # Istega dne se je vršila tudi razprava pred prizivnim sodiščem proti 19-letnemu Roveni Luigiju, bivajočemu v Gorici, Ulica Torriani št. 33. Obtožen je bil, da je skupno s tremi drugimi osebami odnesel iz skladišča, ki je last Sieve Pa-squa, približno 100 kg raznih kovinskih odpadkov v skupni vrednosti nad 30 tisoč lir. Rovena Luigi in njegovi pri-jatelji so si preskrbeli ponarejene ključe skladišča starega železa v Ulici Ascoli 13 že lansko leto, ko so meseca julija v večkratnih podvigih odnesli omenjeno blago. Železo so nato prodajali pod izmišljenimi imeni raznim prekupčevalcem s kovinskimi odpadki. Ko je cela zadeva prišla na dan. so ti izjavili, da si niso predstavljali, da kupujejo u-kradeno blago, in so lastnici tudi deloma ukradeno blago vrnili. Prav ti trgovci so spoznali tatiče po slikah, ki jim jih je pokazala policija. Ker se javni tožilec s prvo razsodbo ni strinjal, je vložil priziv, in tako so v torek Ro-veno Luigija spoznali za krivega pripisanih mu obtožb in ga, upoštevajoč olajševalne o-kolnosti, obsodili na tri mesece zapora, tri tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov Tudi njemu so kužen odpustili na podlagi amnestije. Preds. sodišča: dr. Suich; sodniki: dr. Vizzini in dr. Gel-cich, državni pravdnik dr. Mancusa, zapisnikar Omeri. Fanina je branil odvetnik De-vetag, Roveno pa dr. Sardo. — —«»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoč: odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72. Jutri ne bo v Gorici živinskega sejma Občinski veterinarski urad iz Gorice sporoča, da štirinajstdnevnega živinskega sejma, ki bi moral biti v četrtek 8. oktobra pred klavnico v Ulici Carso, ne bo zaradi slinavke, ki se je prejšnji teden pojavila v klavnici. Obvestilo za (lijake tržaške univerze Goriški univerzitetni krožek nam je sporočil, da bo v petek 9. oktobra od 14.30 do 16.30 v prostorih sedeža na razpolago dijakom pooblaščenec tajništva tržaške univerze. Sprejemal bo prošnje za vpis in dajal vsa potrebna pojasnila. Univerzitetni krožek nadalje sporoča, da so na o- glasni deski spremembe urni- ka izpitov. Menični protesti V prvi polovici meseca sep-temra je bilo v goriški pokrajini 623 meničnih protestov, od katerih v Gorici 343, Krmi-nu 23, Doberdobu 5, Dolenjah 1, Fari 1, Foglianu 3, Gradiški 30, Gradežu 34, Marjanu 1. Tržiču 176, Moši 3, Romansu 1, Ronkah 39, Zagraju 8, Škocja- nu 23, San Lorenzu 5, San Pier dTsonzo 1, Starancanu 22 Turjaku 3. Padec kolesarke iz Štandreža Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj ob 13. uri prepeljali v bolnišnico v Ul. V. Veneto 50-letno Marijo Marušič iz Štandreža, Ul. Pasubio št. 8. Pri padcu s kolesa si je žena ranila levo koleno. V bolnišnici so ji rano obvezali in jo poslali domov. Ozdravela bo v 8 dneh, če ne bo komplikacij. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Gangsterjevo življenje«, S. Ccchra, cine-mascope. VERDI. 17.00: »Tajna operacija«, G. Stelling, M. Van Do-ren. VITTORIA. 17.00: «Gospodar plavžev«, V. Lisi, A. Villar, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «Tekočina smrti«, S. Mcqueen, C. Cor-seau, technicolor. s MODERNO. 17.00: »Zaseda v pragozdu«. Srečanje med Italijo in Ma džarsko se je pričelo z napad: Madžarov, čeprav sta si bili obe moštvi dokaj enakovredni Madžarom je uspelo po Ka niszi doseči prvi gol in nato po zaslugi istega napadalca zaključiti polčas s prednostjo dveh golov proti nobenemu. V drugem delu igre je Den nerlein ze v prvih minutah zmanjšal razliko na 2:1, takoj za tem pa je Bardi izenačil Za Italijo na 2:2. Pri tem stanju je madžarski branilec De-meter naredil grob prekršek nad Italijanom D-Altruljem in sodnik ga je zaradi tega izključil iz igre. Z igralcem manj Madžari niso mogli nuditi Italijanom, ki so bili deležni bučne podpore gledalcev," zadost-S odoora in Italijani so do- nega segli še tri gole in tako priredili po zmagi nad SZ največje presenečenje letošnjega turnirja. Zadnje tri gole so dosegli v 5’ Parmeggiani, v 5’30” Man-nelli, v 7’ Parmeggiani. Sodil je Jugoslovan Cigano-vič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavh: ITALIJA: Rossi, D’Altrui Dennerlein, Lavoratori, Bardi Parmeggiani, Mannelli. MADŽARSKA: Boros, He vesi, Molnar, Markovitz, Ka-nisza. Demeter, Konrad. Zaradi zmage Italije je morala Jugoslavija, če je hotela osvojiti prvo mesto, igrati s Sovjetsko zvezo.vsaj neodločeno. Srečanje-se je pričelo v znamenju ostrih napadov ruskih igralcev, ki so po Agajo-vem dosegli 2 gol* in vodstvo z 2:0. Pred koncem polčasa je Stanišiču uspelo zmanjšati razliko na 2:1. llllllMIIIIIIIIIIIIIIMtIIIIHIIIIIIHIIIIIIiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiillllHilllHlliiHHIIIIItlullllIttHHIIIIIIMIII Danes popoldne v Gorici Trening Triestine proti Pro Goriziji Brez De Mina, Merkuze in Mantovanija Triestina bo danes popoldne odigrala v Gorici trening tekmo na dvoje vrat s Pro Go-rizio, ki nastopa v prvenstvu D lige. Treninga se bo udeležilo pod vodstvom Trevisana naslednjih 12 igralcev: Bandini, Frigeri, Brach, Pu-ia. Varglen, Degrassi, Radiče, Szoke, Taccola, Secchi, Magi-strelli in Fortunato. Na občinskem stadionu v Trstu pa bodo jutri popoldne nastopile rezerve Triestine v prvi tekmi za državno prvenstvo rezerv proti Veroni. «» . — Kongres mednarodne zveze za odbojko BUDIMPEŠTA, 6. — Včeraj se je začel v Budimpešti kongres mednarodne odbojkarske zveze. Prisotni so delegati 23 držav, med njimi tudi .Italije. Kongres je sprejel za nove člane: Kanado, Čile, Haiti, Hongkong, Otoke Maurizio, Indonezijo. Irak, Iran, Maroko, Portugalsko in Filipine. V zvezi je sedaj včlanjenih 64 držav. Prošnja Južne Koreje za sprejem v zvezo je bila sprejeta pod pogojem, da v skladu z odločbami CIO Južna Koreja formira za igre v Tokiu enotno reprezentanco s Severno Korejo. Kandidatura For-moze je bila zavrnjena iz tehničnih razlogov. Član zveze je tudi Ljudska republika Kitajska. Takoj v začetku drugega polčasa je Cipci izenačil na 2:2, potem pa je Grigorovski dosegel za SZ tretji gol. V protinapadu je ponovno izenačil Cipci in isti igralec je nekaj minut pred koncem povedel Jugoslavijo v vodstvo. V zadnjih sekundah je postavil končni rezultat Mshvenieradze. Moštvi sta nastopili takole: Jugoslavija: Muškatirovič, Cipci, Kačič. Ježič, Arneri, Nardelli, Stanišič. SZ: Klimenko, Agajev, Novi-kov. Kartesev, Kurenoj, Mshvenieradze, Grigorovski. Kriza v vodstvu Stock rešena Interna kriza v vodstvu košarkarskega kluba Stock -je praktično rešena. Na vrsti sestankov in razgovorov med predsednikom društva, trenerjem Orlandom in šefom sekcije Antonijem je bil dosežen popoln sporazum. Odstranjeni so bili razlogi za nerazumevanje, ki je prišlo do izraza z ostavko trenerja prof. Orlanda in Antoninija. Tehnično vod. du in Antoniniju, ki sta tudi takoj po doseženem sporazumu nadaljevala s svojo aktivnostjo. ZA SREČANJE Z MADŽARI Trening jugoslovanske nogometne reprezentance BEOGRAD, (j. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes odigrala trening tekmo s Poletom, moštvom beograjske podzveze, in ga premagala s 6:1. Jugoslovanska reprezentanca, ki se bo pomerila z reprezentanco Madžarske, še ni do končno sestavljena. _«»--- Mora namesto obolelega Montuorija - Tudi Cbi>f in Campana ne bosta nastopila Vstopnice za olimpiado Pokrajinski odbor CONI v Trstu je od organizatorjev XVII. olimpiade v Rimu prejel nakazilo za kontinget vstopnic za olimpiado, ki so namenjene športnim in nešportnim predstavništvom v tržaški pokrajini. Kdor se namerava prednaro- čiti na vstopnice, naj to stori do 15. t. m. na sedežu pokra stvo moške vrste Stock pripa- jinskega CONI v Trstu v Ul. da doslej skupno prof. Orlan- 1 Teatro 2. FLORENCA, 6. — Za jutrišnji trening tekmi kandidatov za državno nogometno reprezentanco, ki se bo 1. nov. pomerila v Pragi z reprezentanco Češkoslovaške, je član tehnične komisije Mocchetti po posvetovanju s trenerjem Fer ranjem, določil naslednji formaciji: Ob 13,30 proti Empoliju (dva polčasa po 30 minut): Buflon; Robotti, Sarti B.; Zaglio. Cer-vato, Segato: Mariani, Boni- perti, Brighenti, Galli, Petris. V drugem polčasu bo Nicole zamenjal Brighentija. Ob 15,30 proti Pistoiese: Pa-netti; Castano, Castelletti; Guarnacci, Janich, Colombo (Mazzoni); Mora. Lojacono, Njcole, Gratton, Barison. Današnji prvi dan kandidatov, ki so se zbrali pri zveznem tehničnem centru v Co-vercianu, se je začel zgodaj. Takoj po zajtrku je dr. Ma-gistrato začel z zdravniškim pregledom in s kontrolo fizične kondicije vsakega posamez nega igralca. Miguel Montuo-ri je ostal v postelji v svojem stanovanju zaradi lahkega bronhitisa in vročine. Ker je izključeno, da bi mogel jutri nastopiti, je bil že ponoči te-lefonično pozvan v Florenco član Sampdorie ni dopotoval. ^ Razen Montu ^ ne bosta a“aPPel‘aridiPffS pana je sice že Chiappella, ce udarca v leW ». j, fej moral počivati „0M «fc • ir bo ost°' na razP"* čnemu 1 Za Montuorija^^^ dar bo ostal na ničnemu ko se predvideva, „ deljo lahkoc^pan0 p>' ^ rentino, za ni gotovo. ; nap; f.S Po 15. uri s0‘;;:nej>V- na B igrišču nega centra teD^% ^ trening pod v1?n,rarijii. 5 t ] cija in natq « * lovadnih va)a;L j n P>! jt, srtSsrfctfOTi nirali se vključno z vr8.t?ijfBi i» Sartijem. PanettU linom. miiiimiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiHiifiniiiiiiiniiimiiiiniiiiiMmiMmiimmiiiiiiiiiiiiniiitimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiii Od 11. do 23. oktobra v Bejrutu Tretje «Sredozemske igre» z udeležbo enajstih držav Italija favorit v plavanju, Jugoslavija in Francija v atletiki PARIZ, 6. — Francozi bodo na atletski miting v Rimu 10. in 11. t. m. poslali U atletov. Ti so: Battista, Brakchi, Bogey, Collardot, David, Delecour, Benevay, Jazy, Lenoir, Mac-quet Seye. Nastopila bo tudi atletinja Picardo. BEJRUT, 6. — Od 11. do 23. oktobra bodo v Bejrutu tretje športne »Sredozemske igre«, za katere se je prijavilo naslednjih 11 držav: Egipt, Španija, Francija, Grčija, Libanon. Malta, Maroko, Tunizija, Turčija, Jugoslavija in Italija Kneževina Monako je svojo prijavo umaknila. Samo ena od teh držav bo nastopila v vseh panogah in sicer Libanon, ki je tudi organizator iger. Največ prijav je za atletiko, kjer bosta v od sotnosti Italije Jugoslavija in Francija veliki favoritinji, Grčija pa njun najnevarnejši tekmec. Drugi šport po važnosti in množičnosti je plavanje, za katero se je prijavilo 9 držav. Favorit je Italija, ki bo imela najnevarnejšega nasprotnika v Franciji. Organizacijski 'odbor »Sredozemskih iger« je tudi že objavil seznam prijavljenih atletov po državah in posameznih športnih panogah: ZAR: 175 atletov — atletika 30, košarka 12, boks 10, kolesarstvo 11, jahanje 11, sabljanje 18, nogomet 17, telovadba rokoborba 14, plavanje 11, dviganje uteži 8, streljanje 10, odbojka 13. ITALIJA: 64 atletov — kolesarstvo 8, nogomet 17, plavanje 26, odbojka 13. (Italija ne bo sodelovala v sabljanju jahanju košarki boksu in atletiki kjer je na zadnjih igrah dosegla lepe uspehe). TURČIJA: 101 atletov — atletiika 13, košarka 12, kolesarstvo 7, boks 10, sabljanje 3, nogomet 17, rokoborba 16. dviganje uteži 4, streljanje 7, odbojka 12. GRČIJA: 69 atletov — atletika 33, boks 4, kolesarstvo 4, rokoborba 7, plavanje 5, streljanje 13, jadranje 3. ŠPANIJA: 110 atletov — atletika 20, košarka 12, boks 7, kolesarstvo 14, sabljanje 12, telovadba 8, rokoborba 16, plavanje 11, dviganje uteži 4. streljanje 6. TUNIZIJA: 2* atletov — atletika 5, košarka 12, boks 6, kolesarstvo 3, sabljanje 1, dviganje uteži 1. FRANCIJA: 69 atletov — boks 5, kolesarstvo 8, plavanje 11, sabljanje 9, dviganje uteži 3, rokoborba 5, telovad ba 5, streljanje 3, atletika 20. Zastopstva Jugoslavije, Maroka in Libanona še niso bila dokončno sestavljena. RIM, 6. — Italijansko vaterpolo in plavalno reprezentanco za «Sredozemske igre« v Bejrutu bodo sestavljali: Bardi, DAltrui, Dennerlein, Gion-ta, Cevasco, Guerrini, Lavoratori, Lazzari, Mannelli, Parmeggiani Perondini, Pizzo Pucci, Rossi. Schollmeier, Spi-nelli in Mari, ATLETIKA Udini v Rim na atletski miting Skakalec v daljino Silvano Udini, član Fiamme Triestine je bil povabljen na mednarodni atletski miting, ki bo v soboto in v nedeljo v Rimu. Udini ima osebni rekord sezone 7,12 m. # # # RIM, 6. — Italijanske konzularne oblasti so danes izdale vstopne vizume vsem atletom iz vzhodnoevropskih držav, ki se bodo udeležili mednarodnega atletskega mitinga v Rimu. BOKS Zmaga italijanskih boksarjev v Romuniji BUKAREŠTA, 6. — Italijanski boksarji so danes zvečer v Cluju dosegli pomembno zmago nad B reprezentanco Romunije, v katero so bili vključeni mladi in mnogo obetajoči boksarji. Dvoboj je bil brez gledalcev v dvorani, ki lahko sprejme 3000 oseb. V posameznih borbah so bili doseženi naslednji izidi: Mušja kat.: Franceschi premagal Vintillo p. t. Petelinja kat.: Zamparini premagal Olteanuja p. t. Peresna kat.: Mastellaro premagal Farkaša p. t. Lahka kat.; Musso premagal Urleteanuja zaradi odstopa v 3. rudni. Lahki svelter: Orma premagal Dimitruja zaradi odstopa v 3. rundi. Težki welter: Benvenuti premagal Cojana zaradi diskvalifikacije v drugi rundi. Srednja kat.: Napoleoni premagal Moneo s k.o. v 2. rundi Srednjetežka kat.: Del Papa premagal Zahario p. t. Težka kat.: Masteghin premagal Gerogiana zaradi predaje v 2. rundi. Odstop Dimitruia in Urleteanuja je odredil sodnik zaradi poškodbe nad očmi. Zmaga Del Pape je bila dvomljiva. S AH V ZAG"^ ^ ^ Smislov ■ Petr0SJ ZAGREB, Tja } turn fifovs«? k tov za naslov svczajlj» šl* vaka, je' bila jjti grainega casa F ena partija, . slov kot beli ? trosjana. Izidu |( Smislov - Petr, v OIIII5IU* * .u V •»'.] Keres-Talj _Pr"r prd bil Benkoe • Fisb*r potezi Gligorič ■ °la,S5° 41' POtMi- 17. kolU'11 Stanje po TA, r1'« (1), Keres . 10^ 5 (ij 8,5’(1), Gligori^ '(2),* slov 8, _Fishef_bj5 m. 6 (1), Olafsson P Odgovorni N<0 STANISLAV ^ zfl- Tiska Tiskarski *sV KINO PROSEK^ predvaja daneS.j3l ^ ?'■ z začetkom o*> . ■ DEKLri: BREZ Warner Prepovedano j(t. nim do Titmna predvaja danes 7. t. m. z začetkom Lux film: «Mladi Tl Jb/jlR Igrajo: ^ANiONIO CiFAKlFLLU, RAF„M gMl0 RARD BLAIN, FRANCO INTERLeNGHI. LAMI, ANTONELLA LUALDI in SYLVA BOILEAU-NARCEJAC: MRZLI 27. V*. Madeleine ni nikoli videl jokati, a ni pozabil njenih mo 3 lic, njenega izpranega obraza tam na bregv Seine. Za :al je in se vzravnal. «Prosim te, nehaj jokati, takoj,» je zamrmral... «Ti ne reš vedeti...» In v naglem navalu jeze je udaril z nogo ob tla. «Nehaj, nehaj!» Sedla je in ga potegnila k sebi. Nista se več premaknila eti je bilo, kakor da oba neče3a pričakujeta. Potem ji je vičres ovil roke okoli pleč. »Oprosti mi... Nisem več gospodar svojih živcev... Ven-te ljubim.» Dan se je počasi nagibal. Spodaj je škripal tramvaj in gov stični drog je tu pa tam ukresal zelenkast čop isker te so se zasvetile v šipah Mimoza je dišala po mokri liji. S telesom naslonjen na Renče se je Klavičres umiril, nu bi iskal, zmeraj iskal? Saj mu je dobro pri tej ženski, ie bi videl seveda, da bi to bila nekdanja Madeleine, a v iraku se mu je bilo treba le malo potruditi, pa bi si lahko lišljal, da je tu, v svoji črni obleki, ko je za trenutek i sencam, ki se je vanje razkrojila. »Cas je, da greva dol,» je dejala tiho. «Ne. Nisem lačen... Ostaniva!* To je bil čudovit počitek. Njegova bo, dokler bo trajala :, dokler njen obraz ne bo le bleda lisa na njegovem rame-Madeleine! ... Pogrezal se je v tako mirnost, ki je pa še ni občutil. Ne, nista dve . . zaman vsako razlaganje... :j ga ni bilo več strah. «Ni me več strah,» je zamrmral. Božala ga je po čelu. čutil je njen dih na licu. Duh po mimozi se je širil in je polnil sobo. Odrinil je nalahno iztegnjeno telo, katerega toplota je lezla vanj, se sam zleknil in poiskal roko, ki je spolzela preko njegovega obraza. »Pridi sem!» Postelja se je udrla na njegovi strani. Roke ni spustil. Previdno jo je otipaval, kakor bi hotel prešteti prste. Zdaj je začutil koščeno zapestje, kratki palec, zbokle nohte. Kako bi bil mogel pozabiti? O bog, kako je bil zaspan! Tudi on se je potopil v temine, kjer so spomini živeli svoje čudno življenje. Pred seboj je imel volan, na katerega je bila položena drobna ročica, tako živa, ista, ki je razvezala zavojček, prevezan z modrim trakom in je zmečkala kartonček: Obujeni Evrikidi... Odprl je oči... Ob njem je bila zleknjena in ne-pregibna postava. Za hip jo je poslušal, kako diha, potem se je vzdignil in se podprl s komolcem, se nagnil nad nevidni obraz, približal ustnice zaprtim očem, ki so živele, se neopazno premaknile. «če bi mi hotela povedati, kdo si?» je zašepetal. . Solze so zalile tople trepalnice in on jih je ves zamišljen okusil. Potem je iskal robec pod vzglavjem, a ga ni našel. »Pridem takoj.* Brez šuma je smuknil v kopalnico. Njena torbica je bila tam, med stekleničicami na toaletni mizici. Odprl jo je, poti pal vanjo, a robca ni bilo. Prsti so mu zadel* ob nekaj, kar mu je vzbudilo radovednost... podolgovata zrna, ogrlica. Da bila je ogrlica. Stopil je k oknu, vzdignil ogrlico v medli svetlobi, ki je kakor skoz akvarij polze'a skozi motna stekla. Zlat odblesk je stekel po jantarnih zrnih. Roke so se mu začele tresti. Pomota ni bila več možna. To je bila ogrlica Pauline Lagerlacove. ' , ^ 3. »Preveč piješ,* je dejala Renče. Hkrati je pogledala na sosednjo mizo v strahu, da je govorila preglasno. Dobro je vedela, da Plavičres že nekaj dni vzbuja pozornost. Iz upornosti je na dušek izpraznil kozarček V lica je bil bled, podočnice je imel nabrekle. »Ta ponarejeni burgundec mi že ne bo šel v glavo,* je pripomnil. »Kljub temu... Nimaš prav!* «Da, nimam prav... Vse življenje živim tako, da nimam prav. S tem nisi povedala nobene novice.* Postaja! je brez razloga hudoben. Zagledala se je v jedilnik, da ne bi več videla tistih trdih in obupanih oči, ki so neprenehoma prežale nanjo. Natakar se je ustavil pred njima «Za desert?* je vprašal. «Tortico,» je naročila Renče. »Tudi jaz,* je dodal Flavičres. Nagnil se je k njej, ko se je natakar oddaljil. «Nič ne jes... Včasih si imela več teka.* Tiho se je porogal in ustnice so se mu nalahno tresle. »Brez težave si pospravila tri ali štiri kolačke.* »Ti, da... Le spomni se!... V Galeriji Lafayette.» «Zopet tista pesem!* »Da. Pesem o času, ko sem bil srečen.* Flavičres je močno dihal. Iskal je po žepih, nato je pobrskal v Renčejini torbici, če bi kje bile cigarete in vžigalice. Medtem je ni spustil z očmi. »Ne bi smel več kaditi,* je pripomnila plaho «Vem. Da, tudi kaditi ne bi smel. A meni ugaia biti bolan. In če poginem...* — prižgal je cigareto in je podržal vžigalico Renčeji pred očmi —, »bo tudi to brez pomena. Nekoč si mi rekla; »Smrt ni nič hudega!* Izmučeno je skomignila z rameni. «Seveda si,» je nadaljeval. »Celo kraj ti lahko navedem. Bilo je v Courbevoie, na bregu Seine. Vidiš, spomin pa imam, kaj! Tisto pa!» S komolci naslonjen na mizo se je smejal, z enim očesom zaprtim zaradi cigaretnega dima. Natakar je prinesel torte «No, jej!* je dejal. »Obe pojej, meni ne gre več.* »Gledajo naju!* je prosila Renče. »Kaj zato! Imam vendar pravico izjaviti, da nisem več lačen. To je sijajna reklama za lokal.* »Ne vem, kaj ti je nocoj.* »Nič, dragica, nič. Vesel sem... Zakaj ne vzameš žličke. V prejšnjih časih si zmeraj rabila žličko.* Odrinila je krožnik, pograbila corbico in vsta'9. »Zoprn si!» Tudi glavami bilo nič je vzvišenega nad opravljanjem. Kdo bi pnvoliJve i”! lienie samo za eno uro knkršnpoo -živi nn ze ■.& fP ljenje samo za eno uro, kakršnega živi on ze Dohitel je Renče pri dvigalu in uslužbenec P ^cfl. prlnvc.1 TTcoljnilo ca in :*-» n »a tO*. „ JP ---- JV AVbiivv H** UV15R1U 111 UOlUflUti*''* ogledoval. Useknila se je in skrivala obraz za 7,9f se pudra. Lepa je postajala, kadar je bila taka. k» s', solze na koncu, in je bilo prav, da nosi tud' v , — .,. ono prav, da nosi tu«1 muke. Tiho sta šla po dolgem hodniku. Stopi'3 J vrgla„torbico na posteljo. »Tako ne more iti dalje!* je rekla. »To ,vef[„ s vanje na ne vem kaj... tako življenje, ki ga "'T zb'* ne... sem pa že rajši, da se ločiva... Sicer bom se — še d*J ,.r ‘uuivrt... 01L.C1 Ni jokala, a neka utripajoča tekočina je “”jg očem steklen sij, malo zmeden, in Flavičres se nasmehnil. oO «Se spominjaš,* je pričel, «cerkve sv. Niko'3'9 si... bila si bleda kakor zdaj?* hj ji 9 Počasno je sedela na rob postelje, kakor da j|c»'9' roka težila na ramena. Usta so se ji komaj Pre f «Cerkev sv. Nikolaja?* 0 W »Da... tista osamljena cerkev sredi polja b" Malo da nisi umrla.* «Jaz? Malo da nisem umrla?* V tistem hipu se je vrgla na posteljo z obraz p« vit; roki Ihtenje ji je pretreslo pleča. Flavičres J.g s" zraven nje. Hotel jo je pobožati po glavi, a ona *e odmaknila. »Ne dotikaj se me!» je kriknila. «Se me bojiš?* «Da.» »Misliš, da sem pijan?* ,, s>1 (Nadaljeval «Ne.»