Posamezna številka Din 1.
St. 207.	V	Ljubljani,	v	nedeljo	14.	septembra	1924«
Poštnina v gotovini.
Leto I*
k
f
mm
i	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	I
j	Mesečna naročnina:	f
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | 0        .........0
V$top HRfl v vlado
Danes se vrši nad vse važna seja HRSS, ki bo največjega pomena za na-daljni razvoj našega notranje političnega življenja. Na tej seji se bo določilo, če stopi Radičeva stranka popolnoma na pot bratskega sporazuma ali pa bo vztrajala še naprej v zločinski trmoglavosti in postavila državo pred najtežjo preizkušnjo. Ce ostane Radičeva stranka dosledna politiki, ki jo je vodila v zadnjem času, potem bi gladko morala izpolniti zahtevo vlade in nominirati svoje zastopnike v vladi. Če pa bi zagrebška seja zopet presenetila s kakšno ekstravaganco g. Radiča, potem je gotovo, da se vstop HRSS v vlado ne izvrši in da stojimo pred novimi in nikakor ne veselimi dogodki.
S strani opozicije se podvzema vse samo da bi se Radiču otežkočilo vstop v vlado in da bi se ga preplašilo od koraka, ki je za konsolidacijo države največje važnosti. Na dolgo in na široko pišejo zagrebški opozicijonalni listi, da hoče Nastas Petrovič Radiča le izrabiti In z vso vnemo poročajo, kako da bodo v bodočem volilnem boju izrabili »izdajstvo« Radiča. Skratka, s polno paro se dela na tem, da bi Radič odklonil spravno roko in da bi prišel v najhujšo opozicijo ne samo proti vladi, ampak tudi proti državi, proti državnemu edinstvu, svetinji vseh patrijotov.
Početja opozicije ne moremo odobravati, ker je nepatrijotično in tudi nespametno.
Samo Zagrizen strankarski fanatik more tajiti, da je Radič s tem, da se je odločil podpirati sedanjo vlado stopil na tla sporazuma, da je svoje ekstremno stališče omilil, da je kratkomalo Popustil. Kaj vse je nekoč govoril Radič svojim voiilcem in s kakim temperamentom je agitiral proti vsaki vladi in sicer samo zato, ker je le-ta v Beogradu. Na skupščini v Prelogu pa je govoril Radič svojim voiilcem, da morejo potrpeti, da se ne da vsega zla odpraviti čez noč, da bolj od Hrvatske trpi Macedonija in Črna gora in da je zato treba tam najpreje pomagati. Ali ni v tem opominu tudi nekaj zadržavnega dela? Ali ni s tem storjen prvi korak k zbližan ju Srbov in Hrvatov? Ali ni v tem začetek pozitivne državne politike?
Res je na skupščini v Prelogu govoril Radič tudi v navdušenih besedah o republiki in naglašal, da mora biti ustvarjen kmetski državni zbor v Zagrebu. Res je tudi to, da je ta Radičeva zahteva, v nasprotju z ustavo, da je pretirana In zato napačna in da bo takoj realizirana pomenila za vso Jugoslavijo nesrečo.
Toda pomisliti je sledeče: Z vso ve-hemenoo je Radič že leta dolgo propagiral misel kmetske republike in pri-prostim seljakom je govoril o njej na način, da so morali misliti, da je naravnost hčerka božja. Ali more po vsem tem pričakovati pameten človek, da bo Radič na shodu svojih preprostih volil-cev zaklical nakrat: doli republika in živela monarhija? Tudi od ekstravagantnega Radiča se sme zahtevati samo človeško mogoče.
Ko je govoril Radič v Prelogu svoje pomirljive besede, še ni bila njegova stranka v vladi. Ali more biti resnega človeka, ki bi se bal. da bo Radič potem, ko bo njegov človek v vladi, govoril manj pomirljivo? Nasprotno je jasno, da bo moralo vstopu HRSS v vlado nujno slediti daljno popuščanje Radiča in da bomo vedno bližji nadvse Potrebnemu sporazumu.
Pa čujemo skrbna vprašanja: In kaj, Ce Radič zlorabi moč, ki jo prejme z ^stopoin v vlado? Kaj, če bo vstopil Kadid v v]atj0 samo zato, da polagoma uveljavi svoj načrt? Na vsa ta nepotrebna vprašanja odgovarjamo: V zgodovini je dokazano, da se nihče ni tako boril za držav0t j<0 opozicija, ki je pri-. m..	Dosedaj se še nikoli ni
pripetilo, da bi opozicija, ko je prevzela vlado, uničevala državo. To stoji!
Da bo hotel Radič uveljaviti svoje nazore, je naravno. Gotovo pa je, da je stopil Radič z vstopom v vlado na tla pozitivnega sporazuma in da bo mogel uveljaviti samo to, v kar bodo pristali drugi. In nal naraste Radičeva moč S«
Sela ministrskega sveta.
Beograd, 13. septembra. Sinoči je se je vršila plenarna seja ministrskega sveta, na kateri je bil sklenjen odgovor kralju. Na tej seji je naš poslanik v Sofiji poročal o položaju na Bolgarskem. Marinkovič in Šumenkovič, ki sta prispela sinoči iz Ženeve, sta enako prisostvovala seji in poročala o zunanji politiki in o razgovorih s predstavniki zavezniških držav. Nato je vlada razpravljala o izjavi Narodne banke, ki je za vlado zelo neugodna in se je tudi v tem smislu komentirala. Govorili so dalje o položaju in je bilo sklenjeno, da se o vstopil HRSS poda definitivni odgo-
vor kralju. Dr. Behmen je poročal o invalidskem zakonu in bo o tem danes tudi poročal kralju ter nato takoj odpotoval v Zagreb. Nastas Petrovič je poročal o zahtevah zemljoradnikov v Dalmaciji, ki bodo kasneje rešene. Vlada je sklenila, da bo od rimske vlade zahtevala znižanje tarifov za izvoz drv iz Slovenije v Italijo. Končno je bilo na seji prečitanili še nekoliko ukazov o upokojitvi in nameŠČenju gimnazijskih ravnateljev. Danes bo Marinkovič po-setil kralja in mu poročal o delu zasedanja Zveze narodov in o tej poslednji seji vlade.
izjava ministra Marinkoviča.
Mala antanta jo velesila.
Beograd, 13. septembra. Zunanji minister Voja Marinkovič je podal včeraj novinarjem sledečo izjavo: Z dosedanjimi posli sem zadovoljen. Ono, kar je vlada sedaj naredila, je pomaknilo stvar nekoliko naprej. Ali bo prišlo do rezultatov še v tej seziji, ne vem. Z Mussolinijem se nisem mogel sestati, ker nisem imel dovolj časa in sein se moral nemudoma vrniti. Morda se bom z njim sestal še pred konferenco v Benetkah. O peticiji bolgarskih emigrantov mi ni
ničesar znano. To je bilo že po mojem odhodu iz Ženeve in sem prepričan, da peticija ne bo velikega pomena. Sestanek s Herriotom ni utrjen. Herriot je bil preveč zaposlen in se nisem mogel z njim podrobno pogovoriti. On je izjavil le, da se želi sestati z Davido-vičem. Morem Vam zatrditi, da je položaj Male antante na zasedanju Zveze narodov briljanten. Mala antanta je nastopila kot velika sila;
Pred zborovanjem HRSS.
Beograd, 13. septembra. Politična situacija v Beogradu je danes popolnoma v zastoju. Vsa pozornost je obrnjena na Zagreb. Vsi politični krogi napeto pričakujejo jutrišnjega zborovanja HRSS v Zagrebu in so uverjeni, da bo pri tej priliki prišlo do incidentov. Vlada v teku današnjega dne ni storila nobenega posebnega koraka.
Beograd, 13. septembra. Za Radičevo zborovanje v Zagrebu vlada veliko zanimanje v vseh krogih. Na zborovanje niso odpotovali iz Beograda samo novinarji in politiki, ampak tudi Orjuna in Sruao in četniki. Nacijonalni krogi pripisujejo temu zborovanju velik pomen. Vsi člani teh nacijonalnih organizacij so oboroženi. Pričakujejo, da bo prišlo v Zagrebu do krvavih dogodkov.
PRED ZASEDANJEM SKUPŠČINE.
Beograd, 13. septembra. V narodni skupščini je bilo včeraj zelo živo. Dopoldne so se vršile seje klubov in se Doopldne so se vršile seje klubov in se je vlada ob tej priliki posvetovala s svojimi klubi, da odgovori kralju.
PRORAČUN MINISTRSTVA*ZA*~ VERO GOTOV.
Za 20 milijonov dinarjev večji.
Beograd, 13. septembra. Načrt proračuna ministrstva ver je že končan. Proračun je za 20 milijonov dinarjev večji od lanskega leta. Proračun predvideva zidavo patrijarhije, katedrale sv. Save, dalje rezidenco beograjskega nadškofa itd.
tako zelo, te moči vendar Radič nikoli ne bo imel, da bi bil kos naši vojski in da bi mogel zrušiti vse osnovne elemente naše države. Končno treba vpo-števati tudi to, da vstopi Radič v vlado, kateri je predsednik Davidovič, notranji minister Petrovič, zunanji pa Marinkovič. Tudi ta imena nudijo nekaj jan.stva.
Kakšni izgledi pa se nam odpirajo, če Radič ne vstopi v vlado, če se povrne k svoji nekdanji protisrbski hujskanji. Kje je patrijot, ki bi smel biti tega vesel.
če vstopi Radičeva stranka v vlado, potem ni zagrešil Radič nobenega izdajstva, temveč zadostil je svoji patri-jotični dolžnosti. Zato pravi patrijotje Radičevega vstopa v vlado ne bodo skušali strankarsko zlorabljati, še manj ga pa ovirati. Gorje pa Radiču in njegovi stranki, če bi skušal zlorabiti dobro voljo patrijotov.
Tedaj bo šele čas obračuna ln tedaj bo obračun priti moral. Preje pa ne In danes bodi vstop HRSS v vlado pozdravljen iskreno ln brez skrivnih misli.
Beograd, 13. septembra. Vsi politični krogi nestrpno pričaujejo jutrišnjega zbora HRSS v Zagrebu. Veliko število znamenitih osebnosti bo ponoči odpotovalo iz Beograda v Zagreb.
VARNOSTNE ODREDBE ZA SEJO HRSS.
Beograd, 13. septembra. Vodstvo radičeve stranke je opozorilo vlado, da hoče Pribičevič s svojimi ljudmi ovirati zborovanje HRSS v Zagrebu. Da se preprečijo spopadi in zagotovi na zborovanju popoln mir, je Nastas Petrovič izdal vsem policijskim organom v Zagrebu in okolici naredbo, da morajo podvzeti vse mere, da ne bo prišlo do kakih incidentov.
PREDAVEC POSTANE MINISTER.
Beograd, 13. septembra. V vladnih krogih trdijo, da bo HRSS vstopila v vlado z delegiranjem enega svojega člana, ki bi bil Predavec. Radič je na seji svojega kluba izjavil, da mu je Predavec na Dunaju dejal, da je pripravljen vstopiti v vlado, ako bode to stranka od njega zahtevala.
VOJVODA STEPANOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 13. septembra. Sinoči je vojvoda Stepanovič posetil vlado in kralja, s katerim se je dalje časa raz-govarjal. Ob tej priliki je Stepanovič izročil kralju in vladi tiskano besedilo izjave Narodne obrane.
OBTOŽNICA PROTI DR. MARKOVI-ČU IN JANKOVIČU BO DANES IZRO-ČENA.
Beograd, 13. septembra. »Pravda« doznava, da je obtožba proti Ve-lizarju Jankoviču in dr. Lazi Markoviču gotova in da je bila sinoči odobrena od vlade. Danes bo baje obtožnica izročena narodni skupščini. Vsi poslanci so že prispeli v Beograd, da podpišejo to obtožnico.
ZBOROVANJE NARODNE OBRANE.
Beograd, 13. septembra. Jutri se bo vršilo v Ulbi v Sremu veliko zborovanje Narodne Obrane v smislu naloge, ki jo je izdala Nar. Obrana v svoji včerajšnji izjavi, da morajo vse organizacije Narodne Obrane dati izraza za narodno in državno edlnstvo.
NEČAK PAŠIČA UMRL.
Beograd, 3. septembra. Sinoči je umrl na paralizi Peter Pašič, nečak Nikole Pašiča. Pokojnik je bil polkovnik v ruski carski vojski, pogreb se vrli Jutri«
Marko TrifkovU nujno pozvan v Beograd.
Beograd, 13. septembra. Iz radikalnih krogov doznava vaš dopisnik, da je bil danes nujno pozvan iz Cirkve-nice od strani dvora Marko Trifkovič,
bivši minister. Njegov prihod v Beograd se spravlja v zvezo s političnim položajem in s poskusi, da bi se našla kaka nova kombinacija.
Po umoru Casalinija.
Rim, 13. septembra. O umoru poslanca Casalinija je razpravljal tudi ministrski svet, ki je sklenil obsežne odredbe, da se ne bo kalil mir in red. Mussolini je pozval vse fašiste, da se vzdrže vsakih represalij zaradi umora Casalinija. Vsi prefekti so dobili najstrožji nalog, da preprečijo vsakršne nemire. Ves tisk strogo obsoja umor. Splošno se naglaša, da ni bil izvršen atentat iz političnih motivov. Corvi je dosti zahajal v hišo umorjenega poslanca. Znanci slikajo Corvija kot malo slaboumnega moža, ki je večkrat govoril, da se bo maščeval nad lastnikom vile, ker mu je ta nasprotoval v njegovi stanovanjski zadevi. Corvi je bil vpisan v komunistično stranko in je že zato izključeno, da bi ubil Casalinija iz maščevanja nad umorom Matteottija.
SEJA ZEMLJORADNIKOV.
Beograd, 13. septembra. Dopoldne se je vršila seja zemljoradniškega kluba, na kateri je bila prečitana obtožba Laza Markoviča. Popoldne se bo diskusija nadaljevala in bo obtožnica podpisana. Seja demokratskega kluba je odložena.
RADIKALI O RADIČU.
Zagreb, 13. septembra. Današnji »Jutarnji list« poroča: Neki ugleden radikal, bivši minister, se je izrazil o Radiču in o razpoloženju radikalne stranke proti HRSS tako-le: Mi upamo in smo skoraj prepričani, da Radič ne pojde -v vlado. Na ta način bo prišel naš čas, ko bomo prevzeli oblast in se nadejamo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času, po nedeljskem zborovanju HRSS, tedaj bomo oživotvorili naš načrt, Radiča bomo zaprli, ker se mora zagovarjati po zakonu o zaščiti države. O tem imamo že pripravljen materija!. Nad HRSS bomo razširili zakon o zaščiti države. Tudi proti drugim strankam današnje vlade bomo uporabili mere, ki jih zaslužijo radi svojega protidržavnega dela. Vsi pridejo na vrsto. Kar se tiče narodnih manjšin, te nimajo v naši državi ničesar iskati.
»GORIŠKA STRAŽA« TRIKRAT ZA-POREDOMA ZAPLENJENA.
Trst, 13. septembra. »Goriška straža« je bila v četrtek zopet zaplenjena. Naslednjega dne (včeraj) je list izšel z istim člankom, radi katerega je bil prejšnji dan zaplenjen. Podprefekt je list dopoldne in popoldne ponovno zaplenil. Torej se je vrstila zaplenitev trikrat druga za drugo.
Rim, 13. septembra. Kljub povelj* Mussolinija so priredili fašisti v raiznih italijanskih krajih demonstracije vsled umora Casalinija. V Bologni so napadli hišo framazonske lože in razbili vse po* hištvo. Napadli so tudi delavsko zbornico. Tudi v Milanu je prišlo do velikih fašistovskih demonstracij. Silno so bili fašisti divji na list »Corriere della Sera«-. Pred uredništvom lista so priredili hrupne demonstracije in zahtevali, da se razobesi črna zastava. Uredništvo pa zahtevi ni ustreglo. Od lastnika lista* senatorja Albertinija so zahtevali, da takoj odpotuje iz Milana in da ustavi izhajanje lista za nekaj dni. Albertini Jte vse te zahteve odbil. Fašisti so na to izjavili, da ne morejo jamčiti za njegovo življenje.
INVALIDSKI ZAKON GOTOV.
Beograd, 13. septembra. Invalidski zakon in zakon o pobijanju korupcije sta gotova in sta bila sinoči predana vladi, ki bo v prihodnjih dneh o njih razpravljala.
VINSKI DAVEK V ITALIJI ZNIŽAN.
Rim, 13. septembra. Nekoliko pozneje, ko je bil izvršen atentat na Casalinija, se je vršila seja ministrskega sveta. Min. svet je sklenil, da se odpravi davek na vino, ki je znašal dosedaj 15 lir na hi. Poleg tega se ministrski svet bavl z vprašanjem Imeno« vanja novih senatorjev.
NEUSPELA PROKLAMACIJA VOJA-
ŠKE DIKTATURE NA GRŠKEM.
Atena, 12. septembra. Tu sta bila aretirana dva generala, ki sta priprav-, ljala vojaški prevrat in proklamacijo za ta slučaj. Nameravala sta sestaviti novo vlado, ki bi jo podpirala vojska in katera bi vršila vojaško diktaturo« Zarota je bila odkrita poprej, preden so bile razdeljene proklamacije. Tudi v provinci so hoteli inscenirati vojaško ustajo. Vojni minister je odredil, da se morajo suspendirati vsi oni častniki, ki so osumljeni, da so pri zaroti sodelovali.
Borzna poročila.
C ur ih, 13. septembra. Beograd 7 .OS, New York 531.50, London 23.70, Pariz 28.50, Milan 23.25, Praga 15.92, Berlin 1.265. Dunaj
0.0075.
Dunaj, 13. septembra. Beograd 938— 942, New York 70.935—70.985, London 316.500-317.500, Pariz 3827—3843, Milan 3114—3126, Praga 2125—2135.
Trst, 13. septembra. Predborza: Beo* grad 30.30—30.40, New York 22.90—23-25, London 102—102.15, Pariz 122.50—123.50, Praga 68.40—68.80, Dunaj 0.0319—0.0320.
SenzaciJonalno odkritje mariborske
polidie.
Maribor, 13. septembra. Dne 5. junija <. 1. so našli na nekem travniku v Krčevini pri Mariboru kmetico Oti-lijo Štelcer s prerezanim vratom. Policija je takoj uvedla najstrožje zasledovanje, toda morilca niso mogli izslediti. Dne 10. istega m. pa se je izvršil v Gradcu grozovit umor prostitutke Fride Strobel, kateri je v javni hiši z nožem prerezal vrat čevljanski pomočnik Anton Jelen. Ker je bil umor Stro-bleve sličen umoru Štelcerjeve, je mariborska policija začela sumiti Jelena, da je on morda tudi morilec Štelcerjeve, Uvedla se je v tem smislu stroga in previdna preiskava in končno so se ugotovile 3 ženske in 2 otroka, ki so videli kritičnega dne v Mariborski okolici nekega sumljivega moškega. Zenske in otroci so bili zaslišani in opisali onega neznanca, tako, da ni bilo več mogoče dvomiti, da je bil to Jelen. Ko je neki otrok videl Jelenov sliko, je takoj spoznal v njem onega neznanca, ki je emttieaMa da« bežal z nekim zavojem
proti gozdu nad Krčevino in je imel krvav jopič. Dalje se je ugotovilo, da Je imel Jelen, ko so ga v Gradcu aretirali, pri sebi več slik žensk, med katerimi je bila tudi ena iz mariborske okolice in poročilo izrezano iz »Jutra« od 2. apr. t 1., na katerem je bila tudi slika umorjene blagajničarke v kinu »Tivoli« Fanike Petkovšek in osumljenega Jerančiča. V kaki zvezi je ta Jelen s tem zagonetnim umorom, ki pride te dni pred poroto, ni znano. Jelen je nadalje osumljen umora Še neke ženske v Gradcu. Zanimivo je, da le Jelen v kritičnih dneh stanoval v Ljubljani pri neki ženski na Grajski polja-* ni, pozneje pa menda na Sv. Petra c. 15« jelen se sedaj nahaja v zaporih Graške« ga sodišča in se vrše razgovori med na* šo in avstrijsko policijo glede skujfr nega postopanja. Jelen je patološki tip, škiljast, grd in sovraži ženske zato. ker ga nočejo ljubiti. Kako se bo stvatf razvijala dalje, borno še poročali«
Neodvisen političen list.  : □-  ■——
Uredništvo in upravništvo; Wolfova ulica št. 1 /1.
Telefon 213.
!	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	!
| Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	!
Strto t
»NARODNI DNEVNIK«, ^4. sept, 192?.
Štev, 207/
Tržaško pismo.
. Začetek Šolskega leta se bliža z naglimi koraki in s tem tudi nov udarec šolstvu naših tukajšnjih bratov. Tukajšnji slovanski listi dvigajo zopet obupen glas protesta proti nasilni šolski politiki, ki jo uganja Italija na škodo slovanskega življa. Besede naučnega ministra Casati-ja, izrečene na naslov slovanskih in nemških poslancev, ko so zahtevali, naj se prekliče peklenski Gentilejev šolski zakon, so tako nesramen dokument o italijanskih načrtih glede naših tukajšnjih bratov, da mu gotovo ni para v vsej zgodovini imperialistične dobe zadnjih petdesetih let. Niti Madžaii, niti pruski hakatisti se niso menda nikdar povzpeli do takega perfidnega in pasjega cinizma.
Kaj je rekel ta minister v fraku dveti-sočjetne kulture? V glavnem sem to pove-dal že v enem izmed zadnjih pisem, toda Izjave vrtiovnega načelnika italijanske na-učne uprave So tako značilne, da jih hočem danes zopet pozvati v spomin čitateljem »Narodnega Dnevnika«. »Gospodje — je rekel minister Casati slovanskim in nemškim poslancem — ne trudite se, ne mučite se. Vse vam je zastonj. Vlada ostane zvesta svoji šolski politiki, ki jo je začrtal moj prednik Gentile s svojo šolsko reformo. Jaz to reformo popolnoma odobravam In jo bom dosledno izvajal. Vsaka Tazprava bi bila odveč, zakaj vlada vidi v Ganiilejevi šolski reformi sredstvo za asimilacijo dru-gorodcev, Mi hočemo Slovane in Nemce poitalijančiti, napraviti od njih dobre narodne Italijane. Zastonj so vaše besede. Razumem, da mora biti vaše stališče drugačno nego moje, toda vlada ima svoj cilj, od katerega ne bo odnehala. V ostalem pa dovolite, da vam izrazim svoje začudenje nad vašo akcijo. Vi ste, o gspodje, člani italijanskega ^parlamenta in kot taki bi morali delo italijanskih ministrov podpirati, a ne ga ovirati.«
Tako nekako je odgovoril naučni minister »kulturne« Italije v avgustu mesecu j. 1924 po Kristusu zastopnikom dveh vlso--kulturnih _ narodnih manjšin, ki so prišli prosit, naj se neha gaziti tiste najelemen-tarnejše pravice, ki jih ista rimska vlada priznava divjim Arabcem v svojih kolonijah. NI to več sam cinizem, ni sama per-fidnost, temveč je že očitna pokvarjenost in perveznost!
Poslanci so se seveda začudeno spogledali, ko so slišali iznad odgovornega ministra take besede, ki bi bile dostojne kvečjemu zadujega fašistovskega pobalina. In le ta bi se drugače in vsaj navidezno bolj pošteno izrazil. Ministrove besede o cilju Oentilejeve šolske reforme so izzvale splošno začudenje tudi med tukajjnjo javnostjo, to pa ne toliko radi tega, ker bi bil povedal o šolski politiki Italije napram Slovanom kaj novega, temveč spričo dejstva, da sl je upal biti tako cinično odkritosrčen, tako pobalinski z eno besedo. Kakor čitam v tukajšnji »Edinosti«, je isti minister Casati predsednik milanskega Udruženja za Društvo narodov, t. j. organizacije, ki ji je namen, da s propagando širi idejo Društva narodov, t. j. organizacije, ki je je namen, da s propagando širi Idejo društva narodov tudi med širše sloje prebivalstva. K vsem drugim njegovim lastnostim, okl smo jih označili s sicer hudim, a ne še zadosti krepkimi izrazi, se pridružuje torej še brezmejna irf brezstidna hinavščina. In hinavska je skoz in skoz rimska politika napram našemu tukajšnjemu narodu. Na znotraj brezsrčno in protikulturpo, vsake civilizirane države nevredno zatTanje narodnih manjšin, prave faraonske orgije da gospodarskem in kulturnem polju, a istočasno se delajo ti faraonski rimski tipi na zunaj, kot bj biil najbolj vneti in najbolj človekoljubni zaščitniki narodnih manjšin. In tako ustVar-
V Trstu, 12. septembra 1924.
jajo z raznimi hinavskimi izjavami in pozami v drugih državah prepričanje ne samo da je Italija Sprejela načela zaščite narodnih manjšin, temveč da se tudi manjšinam v Italiji godi bolje nego kjerkoli pod božjim solncem.
In ni jim nikakor težko dosezati v to hinavsko propagando uspeh za uspehom. Zakaj? čTu se moramo zopet potrkati mi Jugosloveni v svobodni Jugoslaviji na svo-ja prsa ter priznati »mea culpa«. Zatiranje naših bratov na šolskem polju velja menda zunaj pri nas še vedno za tako malenkostno 2adevo, da je zadosti, ako ji posvetijo naši listi tu pa tam par vrst in ako le izvršijo svojo kronistiško dolžnost s tem, da tu pa tam zabeležijo kako drobtino nanašajočo se na to grozno Kalvarijo slovanskega ljudstva pod Italijo, ki ji ni primere v nobeni drugi državi. Kakor v vseh drugih slučajih, tako je bilo tudi povodom izzivalnih izjav ministra Casati-ja. Tu pa tam kako poro-čilce in — mirna Bosna! To je nadvse žalostno dejstvo, ki dela na tukajšnjo slovansko manjšino naravnost porazen vtis, ker se ti naši mučeni in trpinčeni liudje, katerim grmi od vseh strani na ušesa ena smrtna obsodba za drugo, se čutijo pač popolnoma osamljene in zapuščene.
Premalo, vse premalo moralne pomoči dajemo torej našim tukajšnjim bratom v njihovi borbi za svoje življenje. Skrajni čas je, da postane to pri nas drugače. Od Italijanov samih se moremo v tem pogledu mnogokaj naučiti. Naj se le enemu Italijanu skrivi le en sam las tudi v še tako oddajen; deželi, in takoj se nam nudi naravnost Impozanten pojav, da vstane na noge vse časopisje od Trsta do Sicilije. Ne samo to, temveč ne odneha vse dotlej, dokler ne dobi javnost od vlade zagotovilo, da bo poskrbljeno za spoštovanje italijanskih Interesov in italijanskega imena. Isto delajo vsi zavedni in svobodni narodi. Le mi Jugoslo-veui naj bi mirno gledali, kako se naša narodnost tu v Italiji zaničuje in iztrebljuie na najnesramnejši način, ki si ga je 3ploh mogoče misliti!
Ponavljam: to se mora pri nas spremeniti Z našim molkom oziroma indiferentnim registriranjem golih (žal prav golih) dejstev pomagamo le zatiralcem našega naroda pod Italijo, da se predstavljajo v inozemstvu kot vzor v ravnanju z narodnimi manjšinami, pri čemer imajo še to prednost, da lahko izrabijo naš molk in našo mlačnost kot doka2, da so Tes takšni, za kakršne hočefo veljati. Na drugi strani pa stoji neizpodbitno dejstvo, da more tukajšnjim Slovanom kaj hasniti le agitacija od zunaj, zakaj doma so brez vsake moči.
Tukajšnji slovanski listi so začeli govoriti v zadnjem času o nekaki konferenci, ki jo misli sklicati ministrski predsednik Mussolini in ki bi bila posvečena »rešitvi« vprašani slovanske in nemške manjšine v Italiji. Konference se udeležita, ako pride do nje, tudi oba slovanska in nemška poslanca. Kolikor sem se mogel prepričati, so začeli nemški listi v rajhu že živahno propagando v prilog svojim bratom v južnem Tirolu. Naši listi v Jugoslaviji ne smejo zaostati za njimi, temveč morajo Izrabiti ves svoj vpliv, da se rimska vlada prisili k spoštovanju vsaj najelementamejših pravic naših primorskih bratov, t. j. vsaj k spoštovanju njihove ljudske šole.
Naj bi ga ne bilo narodnega lista v Jugoslaviji, ki bi miroval vse dotlej, dokler se tukajšnjemu našemu življu ne zagotovi in osigura vsaj boro golo gospodarsko in narodno življenje. To zahteva od nas ne samo naša narodna dolžnost, temveč tudi naš ponos in pa spoštovanje do samih sebe. Tore! proč z mrtvilom in mlačnostjo! Na pomoč našim zatiranim bratom!! A. Z.
> ^ ^ ^ ^
Slovanski svat
CEHOSLOVAŠKA.
Nova stranka na Čehoslovaškem.
Poslanec Kaderka, član Češke klerikalne stranke je prišel v hudo nasprotje s svojo stranko in bo po vsej priliki v najkrajšem času izključen iz stranke. Kaderka se je zato odločil, da ustanovi svojo lastno stranko, ki bo na zadržav-nem stališču in ki se bo imenovala Stranka malih posestnikov in kmetovalcev v Cehoslovaški in ki se bo predvsem borila za izvedbo agrarne refor-
me na Ceboslovaškem. Kaderka upa, da mu bo ostala večina njegovih volil-cev zvesta. Delovanje Kaderke se bo omejilo predvsem na Moravsko.
Okrepitev čehoslovaških socijalnih demokratov. Pred gotovo dobo se ie od socijalno demokratske stranke odcepila pod vodstvom poslancev Brodec-kega, Charvata in Kleina takozvana skupina neodvisnih socijalnih demokra-tqv. Do razkola je prišlo iz taktičnih vzrokov. Po razkolu je osnoval posla-
nec Brodecki takozvano unijo železniških nameščencev. Člani te unije so pa sedaj spoznali, da so z odcepitvijo njihovi interesi še bolj ogroženi in zato so zahtevali, da se zopet izvede združitev s staro organizacijo. Sedaj so se pričeli pregovori za združitev. Pogajanja potekajo ugodno in je gotovo, da pride v najkrajšem času do popolnega soglasja med socijalno demokratsko stranko in neodvisnimi delavci.
Slava Hlinke ugaša, »češke Slovo« poroča: Slava Hlinke ugaša na Slovaškem vidno. Nekdaj vsemogočni gospod, za katerega bi se lidovci tepli do krvi, je bil na taboru lidovcev v Trnova izžvižgan. In to nekaj pomeni. Zgodilo pa se je to preteklo nedeljo. Kakor vselej je bil tabor naznanjen takoj po maši na glavnem trgu. Iz cerkve so privedle dve godbi ljudstvo naravnost na tabor. Komaj je bil tabor otvorjen, ko je nastal velikanski hrup, da ni bilo mogoče razumeti niti besede. Hlinka je najprej mislil, da prirejajo zborovalci njemu ovacije In je zato hitro stopil na oder. Pa se je moral takoj prepričati o nasprotnem, ker so pričeli ljudje žvižgati in mu groziti. Hrup je bil tako velik in razburjenje ljudstva tako silno, da je moralo intervenirati orožništvo. Hlinka je nato jadrno zapustil zboro-valni prostor.
RUSIJA.
Ruski militarizem. Pred kratkim je izšlo iz sovjetskih oficirskih šol 4.914 novih oficirjev. Od teh je vstopilo 3242 v infanterijo, 556 v kavalerijo, 490 v artiljerijo, 307 v pionirske oddelke in 319 v razne tehnične čete. Pri tej priliki je napisal Trockij v »Izvestijah« daljši članek, v katerem z radostjo pozdravlja nove sovjetske oficirje. Nato pa pravi Trockij, da gre ves razvoj za tem, da se komanda v ruski armadi vedno bolj koncentrira. Ni daleč *!>.<?, ko bo vse poveljstvo koncentrirane eni osebi. Treba je skrbeti, da bo avtoriteta vrhovnega poveljnika močna. On pa mora skrbeti za avtoriteto vseh oficirjev. Končno obljublja Trockij, da se bodo sovjeti pobrigali za dobrobit oficirjev in da bodo oficirske plače v najkrajšem času zelo zboljšane. Kakor vidimo, se militarizem v sovjetski Rusiji širi. Odkrito pa rečemo, da nas ta militarizem ne boli, ker upamo, da se bo tudi sovjetska Rusija orientirala v slovanskem smislu in da bo potem ruski militarizem v korist vsem Slovanom.
Vseruski sestanek rektorjev univerz se prične dne 21. septembra. Na sestanku se bo razpravljalo o posledicah redukcije na visokih šolah In o finančnem stanju ruskih univerz. Poleg tega se bo govorilo tudi o pravnem položaju absolventov univerz in o njihovi strokovni pripravljenosti.
Za predsednika komunistične vlade na Bolgarskem je določen Rakovski. Nerodno za Rakovskega je to, da postane predsednik komunistične republike šele potem, ko‘so bolgarski komunisti zmagali. Danes pa so šanse bolgarskih komunistov zelo slabe in če jim bodo sovjeti pomagali le s predsedniškim kandidatom, potem jim bo presneto malo pomagano.
Naratalte in širite »NAR.
Zbor pravnikov v Zagrabu.
Ideja o zborovanju pravnikov iz cele države je padla na rodovitna tla. Pravniki so pravilno doumeli visoki pomen takih zborovanj, o tem priča veliko zanimanje za zbor. Prijavilo se je okoli 300 udeležencev iz vseh krajev, tudi najoddaljenejših naše države. Važnost zbora priznava tudi naša pravosodna uprava. G. minister pravde se za zbor živo interesira In ga tudi osebno poseti. Dalje je dovolil sodnikom, kolikor dopuščajo službeni posli, dopust za čas zborovanja. G. minister saobračaja pa je naklonil znatno znižanje na železnici in sicer na y* vozne cene, ki velja tudi za spremstvo (dame) udeležencev.
Zbor se vrši v dneh 19., 20. in 21. septembra v Zagrebu.
Pričetek zborovanj je v petek, točno ob 11. uri dopoldne v saborski dvorani. Konstituiranje zbora, referati in koreferati v plenumu. Zvečer priredi Pravničko društvo na čast gostom banket v veliki dvorani Streljane. — V soboto dopoldne: razprave v sekcijah; popoldne: nadaljevanje razprav, manjši sestanki, razgledovanje mesta, zvečer ob 7. uri slavnostna gledališka predstava (Baranovič: Licitarsko srce in Leon-cavallo: Glumači). Ob pol 10. uri raut, ki ga da g. župan mesta Zagreba. V nedeljo: zaključno zborovanje v saborski dvorani.
Za referente in koreferente so določeni (ime v oklepajih znači koreferente):
1. Osnovanje stalnih pravniških kongresov; dr. Danilo Majaron, predsednik društva »Pravnik« iz Ljubljane (Djordje Ne-storovič, državni svetnik v pok. Iz Beograda, dr. Hugon Spitzer, odvetnik iz Osijeka).
2. Zakonodavna tehnika: dr. Dragoljub Arandjelovič, univ. prof. iz Beograda (dr. Metod Dolenc, univ. prof. iz Ljubljane).
3. Pravna pomoč v državi: dr. Janko Babnik, predsednik višjega deželnega so-
dišča v Ljubljani, (dr. Milan Mayer od oddelka za pravosodje v Zagrebu, dr. Jani« čije Jovanovič, prvi sekretar kasacijskega sodišča v Beogradu).
4. Prisilna poravnava Izven konkurzas dr. Žika Spasojevič, univ. prof. iz Beograda (dr. Lavoslav Honigsberg, višji drž. pravdnih iz Zagreba).
5. Odvetniški red: dr. Ivo Politeo, odvetnik iz Zagreba (dr. Milan Škerlj, univ, prof. iz Ljubljane, dr. Ljubomir Stefanovič, odvetnik iz Beograda).
Za pondeljek, dne 22. t. m. je povabil g. minister dr. Hrasnica vse udeležence, da si ogledajo kaznilnico v Lepoglavi. V Lepo-glavo in nazaj vozi udeležence brezplačno poseben vlak.
Udeležencem izven Ljubljane bo poslal legitimacije za vožnjo zagrebški pripravljalni odbor. Udeleženci, lri so prosili za stanovanje v Dijaškem domu, se napotijo naravnost v Dijaški dom.Vodnikova ulica, ostalim se naznani stanovališče v Zagrebu v pisarni zbora. Pisarna posluje od 18. do 22. t. m. v Gunduličevi ulici št. 7-1 v prostorih Društva hrvatskih književnika (telefon št. 7—52). Do 18. t. m. daje potrebne informacije tudi tajnik Pravničkoga društva g. dr. Ivo Politeo, Dalmatinska ulica 4a, tel. 16—99.
Ljubljanski udeleženci odpotujejo skupno v petek, • dne 19. zjutraj ob 5.28 uri In prispo v Zagreb — glavni kolodvor ob četrt na 11. uro. Tem se pridružijo v Zidanem mostu udeleženci iz Štajerske. Udeleženci preko Karlovca se vozijo najbolje z vlakom, ki dospe v Zagreb ob 9.25 uri. V Zagrebu — glavni kolodvor jih sprejmejo odposlanci pripravljalnega odbora; če namerava dospeti večja grupa v Zagreb ob drugem času, naj javi to pravočasno. — Posebni programi se razpošljejo te dni vsem udeležencem. — Pripravljalni odbor v Ljubljani.
Poiitiine vesti.
= Zasedanje Zveze narodov. Vse zanimanje velja delu tretje komisije. Uruguajski delegat je Izjavil, da ne more sprejeti garancijskega pakta, ker je nejasen. Veliic govor je imel rumunski zunanji minister Duca, ki je izjavil., da je Rumunska za razorožitev. Potrebno pa je, da se vprašanje sankcij reši čim hitreje in čim popolnejše. Nikakor pa ne zadostuje, če se doseže, da pri-čno z razoroževanjem samo države, ki so članice Zveze narodov, ampak razorožiti morajo vse države. Tudi se ne bi smelo goditi, da se nekatere države obrožujejo tajno in da grade zračna brodovja In se pripravljajo na vojskovanje s strupenimi plini. V tem oziru bo morala nastopiti Zveza narodov in minister Duca upa, da bo imela uspeh. Minister Duca se odpelje v kratkem v Rurnunijo in se vrne šele tik pred koncem zasedanja Zveze narodov.
= L!oyd Georgesova kritika angleško-ruskega dogovora. Pred kratkim je Imel Lloyd Georges velik govor, v katerem je dejal o rusko-angleškem dogovoru sledeče: Rusko-angieški dogovor je švindel in 'neumnost. Ce bo storila vlada še to glupost, da bo vsled tega dogovora apelirala na vo-lilee, bo doživela strahovit polom. Zločinska zabitost je staviti velike svote na razpolago tuji vladi, ki pozna samo razbojniške metode in ki ovira vsako trgovino. — Kakor se vidi. zna Lloyd Georges krepko govoriti.
— Fašistovski poslanec umorjen. Generalni tajnik fašistovskih strokovnih zvez, poslanec Armando Casalini je vstopih v petek dopoldne v tramvaj. Takoj za njim je vstopil nek delavec, ki je potegnil samokres in oddal na CasalinijaV' štiri strele, ki so ga vsi zadeli. Delavec je skušal nato zbežati. Ko je videl, da ga zasledujejo, je pričel na svoje zasledovalce streljati. Ti so mu odgovarjali in je padlo do trideset strelov. Atentator je bil končno aretiran. Piše se Giovanno Corvi. Fašistovski listi pišejo, da je Corvi izvršil atentat zato. da se maščuje za umor Matteottija. Drugi listi pa pišejo, da Je imel Corvi oseben konflikt s Casalinijem in sicer vsled ngkega stanovanja. Casalinija so takoj po atentatu prepeljali v bolnico, kjer so izvršili operacijo. Med operacijo pa je Casalini umrl. Fašisti so se takoj Po atentatu pričeli zbirati po ulicah in zahtevali, da se zapro v znak sožalja vse trgovine. Trgovci so povečini ustregli. Nato so priredili fašisti burne demonstracije. Bati se le hudih neredov.
— Madžarski protest proti govoru grofa Apponylja. Zveza madžarskih malih sestnikov in poljedelskih delavcev na
£
Fr. Turjan.
Iz kronik« trga Zalesje.
Trg Zalesje je od Boga in ljudi pozabljen kraj. Bogvaruj sicer, da bi trža-nom rekel to naravnost — zameril bi se jim do droba, nikoli bi ti tega ne odpustili. Lahko jim jim rečeš marsikaj, vse ti odpuste, le besede tržačan ne smeš v zmoti eli celo v zlobi zamenjati z vaščan, Samo to je njih Ahilova pc-ta, drugod so neranljivi.
Dvajset let je tega, odkar se je dobrodušni gospod poslanec potrudil obiskati tudi Zalesje. Svoj govorniški oder sl je pripravil prgd gostilno in ker, je bil majhne postave so mu prinesli zaboj, da je stopil nanj in da so ga videli vsi tržani in okoličani. Gospod je govoril prav lepo, Zalešča-tti kaj takega še niso slišali. Pa hvalil jih je, in kakol Da ve, da bodo vsi njega volili, ker pozna Zalesje, kot nepremagljivo trdnjavo, ki je še vedno pokazala svojo zvestobo stranki,	ki v njenem	imenu	govori.
Najbolj pa je	ogrel	Zaleščane s	sledečo
Izjavo: »Naša	stranka	si je	prav dobro zapomnila, kako	zvesto	ste j;	služili	do sedaj
in dajali s tem poguma tudi okoličanom, ki so povečini potegnili vedno z vami. Vaš trg je glava v tej dolini, kot mislite vi, tako mislijo tudj drugi, ker imajo vsi uprte oči no vas. Za to vašo zvestobo in preudarnost vas čaka tudi naša hvaležnost. Prinašam Vam danes veselo novico, ki smo jo sklenili ta teden poslanci v vaš dobrobit. Pret skrbeli vam bomo — in to v najkrajšem času — največjo dobroto za te kraje, namreč železnico..,«
Med poslušalci-je zašumelo. Beseda je padla nepričakovano kot bomba. Sosed le pogledal soseda, mu v zadovoljnosti pokimal in Žul si glasove: »Se meščani bomo!«
Govornik pa je nadaljeval: »Da se to Zgodi prav v kratkem je ležeče na vas, cenjeni tržani. Vf za nas, ml za vas in železnico dobite tako gotovo kot tukaj stojim —«
Zal. da pri zadnji besedi gospod poslanec ni več stal, temveč ležal na tleh na trebuhu. Tisti zaboj ni mogel več prenašati teže gospoda poslanca, zahreščal je pod njim In gospod poslanec je bil na tleh. Množice se je polastilo veselo razpoloženje. Hihitala se Je in smejala, kar ie pri nas neizogibno, če se pripeti komu kaka nezgoda. To je pač del našega značaja, kot si ne moremo mislv-ti Kranjca, ki sreča Po dolgih letih svojega prijatelja ter ga pozdravi z našim narodnim pozdravom: »Glej ga hudičaU
Gospod poslanec so se sicer pobrali in stopili zdaj na stol, a množica se še ni pomirila.
»To je pa slabo znamenje,« je menil trški sedlar sosedu kovaču.
Shod se je končal v splošno zadovoljnost. Takoi po poslančevem odhodu Je zavladalo živahno vrvenje med ZaleSčani, ki se je končalo s splošnim pretepom.
To Je —bilo seveda pred dvajsetimi leti. Danes je že tudi v Zaiesju precej drugače. Železnice sicer še vedno nimajo, ker so .nastale nepremostljive zapreke, namreč razdor med domačinu Zupan, ki je obenem prvi gostilničar v trgu, je dobil močno vrsto pristašev, ki je za to, da bi tekla železnica mimo njegove hiše. Druga, nasprotna stranka si je osvojila načrt, naj bi šla proga nad trgom, da bi blago po potrebi kar valili v trg do svojih hiš. Ta dva načrta se obravnavata že skozi dvajset let vsako nedeljo pozno v noč v obeh trških gostilnah. Do edinstva še ni prišlo. Pač pa Je moralo že nekaj prehudih gorečnlkov poravnati svoje preveliko navdušenje za ta ali oni načrt pTed sodnikom.
V tej dobi prepirov za železnico je Zalesje grozno napredovalo. Dobilo je tri društva, ki delujejo neumorno, nekatera celo ponoči.
Najprej so dobfli gasilno društvo. Brizgalne sicer še nimajo, pač pa so imeli poglavarji prej uniforme kot pravila. Društvo še zdai deluje. Ima veselice pri županu, da 2blra denar za nov d brizgalno. Politike ne pozna, zato mu je obstoj zagotovljen.
Drugo društvo je olepševalno. To ima več zaprek med tržani. Najhujši nasprotnik mu je kmet Koder, ki noče prestaviti svoje gnojne jame od ceste na kak skriven prostor. Člani tega društva so ga že na vse načine pregovarjali, mu celo grozili, a jo vse bob v steno. Koder je moder in refren njegovih odgovorov je vedno ta: »Svet je moj!« — Tako tudi to potrebno društvo-ne more popolnoma razviti svojega delovanja in Kodrova gnojnica se Še vedno pretaka po glavni cesti našega trga in se bo pretakala.
Svet vedno bo!) napreduje in tudi Za-lesie gre s hitrimi koraki za napredkom. Po deželi se je začelo pred leti živahno društveno delovanje, za katerim naš slavni trg ni hotel zaostati. Ustanovil je še. bralno društvo, čeravno naši tržani za branje niso posebno navdušeni, meneč, da naj berejo tisti, ki nimajo druzega posla na svetu. Mlad učitelj se je Iotel tega opravila. Privabil je sicer nekaj tržanov, ki so se pa kmalu skujali. Kar nič jim ni bilo všeč, da se pri prireditvah ni pilo. Zato bi bilo prišlo tudi to društvo na mrtvo točko, da ni našel učitelj nove privlačne sile za kujone. Začel jih je vaditi v igranju. O to pa to! Za vloge so se kar tepli. Posebno za one, ki so »imele par«, kot 90 nazvall ljubimske. V taboru starejših žensk pa je nastal proti temu upor. »Ženijo se, tako pohujšanje v našem trgu! In še gospod na prižnici nič ne re-
čejo! Oh, ta pokvarjeni sveti« Tako so tarnale, ko so čule, kak# bes ali oni v igri.
besede govori ta
Ko Je bila igra že skoro naučena, se je skujala glavna junakinja. Njena mati }l ie kratkornalo prepovedala, da bi hodila še Igrat. »Zenit se mi ne boš hodila brez mojega dovoljenja,« je rekla mati. »Saj to n! zaTas. ampak vse le za pouk in za šalo,« j* ugovarjala hči. »V društvo se ml ne boš hodila učit, kako se ženi, tega ne pustim ne za šalo ne zares,« je odločno prepovedala mati. In hči je morala ubogati, ter z žalostjo naznaniti, da Ji mati ne pusti sodelovati pri igri.
In tako je šlo naprej. Kljub vsem oviram »9 vendar pripravili tudi v Zaiesju
prvo igro. Pod županovim vezanim kozolcem so zbili zasilen oder iz desk, okrasili vse s cvetjem in zelenjem ter za prihodnjo nedeljo napovedali igro. Vse je grmelo skupaj, tudi tisti in tiste, ki so prej godrnjali.
Navdušenje tako, da nikoli tega! Vsaki kretnji, vsakemu stavku je sledil bučen smeh. Posebno imenitno je bilo to, ker ne-kater.h igralcev ni bilo mogoče spoznati, tako so bili izpremenjeni.
Oospod župan so sedeli v prvi vrsti In ves čas jedli pomaranče. Kadar so se pa prehudo zasmejali, se jim je pomaranča zaletela in so potem pol ure kihali. Ko jim je pomaranč zmanjkalo in niso več vedeli kaj početi, so začeli metati pomarančne olupke v glavnega junaka, ki so ga medtem spoznali. To je vzbudilo nov aplavz smeha. Posebno takrat, ko je priletel olupek junaku ravno v nos. To je bilo ljudem zelo všeč In gospod župan so bili ponosni, da znajo tako meriti.
Igra je bila zelo lepa in ganljiva. Ko se ubogi, zaničevani deklici pokazal v sanjah Kristus, so stare ženice kar jokale, tako Jih je pretresel ta prizor. Razen onih, ki bi bili radi igrali, pa niso, so bili vsi zadovoljni. Posebno gospod župan. Tisti dan so iztočili toliko, kot ob birmi.
Dan nato pa je zadela Zalesje huda nesreča. Padala je toča, debela kot o-rehi. Vse je razbila. Ljudje so tarnali In obupavali. Grebli so po svoji vesti, s čim bi se bili Bogu tako zamerili. Nekateri so dolžili že cerkovnika, češ, da začne prepozno zvoniti. Tedaj pa je posegel vmes klub starejših žensk in razsodil takole:	»Seveda!
Včeraj so se norčevali v igri iz Boga, ker so se napravili v Kristusa. Zato Je prišla kazen in nič za drugo. Nikoli več se ne bo tako igralo, rajši zažgemo še danes tisti kozolec.« Hud vihar je nastal po tej izjavi in v devetih farah se le to govorilo.
Kako se je vse to končalo, o tem molči kronika, po kateri sem posnel, kakor je bilo sred dvajsetimi leti v Zaiesju.
skoslovaškem je razpravljala na svoji pred-sedstveni seji o govoru grofa ApponyIja na seji Zveze narodov. Sklenjen je bil protest proti govoru grofa. V tem protestu se med drugim pravi: Grof Apponyi nima nobene pravice govoriti v imenu madžarskega prebivalstva nasledstvenih držav, ker ga zato ni nihče pooblastil. Apppnyi ni govoril po naročilu madžarskega naroda, temveč po nalogu madžarskih veleposestnikov, ki hočejo izzvati v nasledstvenih državah nemire zato, da bi preprečili izvedbo agrarne reforme na Madžarskem... Na Češkoslovaškem uživa madžarsko prebivalstvo iste pravice ko vsi drugi narodi. Zato protestira Zveza madžarskih posestnikov in poljedelskih delavcev energično proti govoru Ap-Po»yija.
— Polom Špancev v Maroku. Položaj
Špancev je vedno težji. Tetuan je popolnoma obkoljen od marokanskih čet. Cete, ki so šle obkoljeni vojski na pomoč, so morale svoje prodiranje ustaviti. Ker ima Tetuan le malo živilskih zalog, se pričakuje, da se bo morala posadka Tetuana udati.
= Še ena revolucija. V Equadorju Je izbruhnila revolucija. Revolucionarji zahtevajo, da odstopi predsednik Cordoba. Med vladnimi četami in uporniki je prišlo 2e do boja. Vladne čete so zmagale in v boju je padel tudi voditelj upornikov.
— Kovinska stavka v Avstriji Število stavkujočih še vedno narašča. Sicer vlada popolen mir in red. Pričela so se s posredovanjem vlade pogajanja, katerih so se udeležili tudi zastopniki političnih strank. Govori se, da prične stavkati tudi-grafično delavstvo. Na dunajskem trgu vlada panika.
= Uporniki v Georgiji napredujejo. Angleški listi poročajo iz Carigrada, da so uporniki gospodarji situacije. Mesto TiflN so zasedli uporniki. Mesto Batum pa da Je pred padcem. Po zadnjih vesteh iz Georgije se je pričel splošen umik sovjetskih čet Uporniki so . zasedli železniško progo Tiflis-Ozorkoti. Sedež uporniške vlade je v Kon-taisu.
Prosveta.
Pevski zbor Glasbene Matic«. Pevske
vaje se prično s 16- septembrom In se bodo vršile redno po tem-le sporedu: Soprani sreda in petek, alti torek In četrtek — redno ob 18.15 uri; tenorji torek in četrtek, basi sreda in petek, redno ob 20. uri. Začnimo z redom in točnostjo.
Janko Kersnik, Cyklamen. Priredil dr. Ivan Prijatelj. V Liubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 136. Cena broš. Din 22.—, vezan Din 27.— poštnina Din 1.50. Janko Kersnik je slikar slovenske malomestne in podeželske inteligence, ki nastopa v vseh njegovih romanih. V veliki sliki je prvič pokazal ta sloj v romanu Cykla-men, kakšen je doma, v gostilni in v čitalnici z njegovim narodnim in političnim mišljenjem v času, ko se je začel zavedati svojega slovenstva. Na knjižnem trgu tega romana že več let ni in zato bo izdaja Tiskovne zadruge, ki je prav lepa in poceni, dobrodošla vsem ljubiteljem naše književnosti, zlasti pa knjižnicam dijaštva.
Novo slovensko dramo nadebudnega, razvijajočega se mladega dramatlka-dijaka Janka Žagarja »Razvalina« uprizori v tekoči seziji Šentjakobski gledališki oder. Delo je sicer prvenec, vendar pa kaže vse znake mnogo obetajočega talenta. Snov Je zajeta iz delavskega življenja In ima nekaj prav dobro izpeljanih tipov ter pogojenih značajev.
L. Lipovec: »Živeti!« — enodejanka (»Spodobni ljudje« III.) Splošna knjižnica štev. 32. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 48. Cena broš.
6 Din. — Kot tretja v vrsti je v okvirju L. Lipovec: »Spodobni ljudje« izšla pravkar enodejanka »Živeti!« — Dejanje te igre se vrši v večjem mestu nekaj mesečev pred svetovno vojno. Beda upokojene vdove in sirote je ozadje, stremljenje mlade življenja polne Beate po uživanju, po rešitvi iz težečih spon bivšega pokvarjenega ljubimca izkoriščevalca, iz ozračja morečega idealnega oboževalca, iz tlačeče materljelne bede pa je platforma, na kateri se razvija kos življenja poln konfliktov in zagat. Moralna stran ozkoobzornega življenja se pojavlja v vseh svojih malih in velikih vzrokih in konsekvencah. Nizki instinkti se du- . šljo in prodirajo. Različni markantno ori-sam lipi, večinoma prežeti le od lastnega egoizma, silijo s parolo: Živeti! v ospredje. Enodejanka je zelo zanimiva po svojem de-
P° sv_°l'i satir5> po verno prikazanem življenju. Gledalcu ob uprizoritvi te igre , »?? oralcu bo ta enodejanka brezdvomno sluzila v prijetno zabavo, a tudi v resno razmišljanje. Oprema knjižice je, kakor sploh vseh zvezkov »Splošne linjižnic*« okusna, cena pa izredno nizka.
Štev. m
►%vw
»NARODNI DNEVNIK«, 14. sept. 1024.
Stran %
Dnevne vesti.
...“ Anton Kristan v avdiiencl. Bivši minister za šume in rude Anton Kristan, sedaj ravnatelj Zadružne banke v Ljubljani, Je bil te dni sprejet od kralja v avdijenci. Namen avdijence Je neznan.
— Tifus v Splitu. Iz Dalmacije prihajajo poročila, da v Splitu in okolici vedno bolj razsaja škrlatinka. Prav tako se je jel siriti tifus, za katerim je obolelo v zadnjih dveh dneh 6 oseb. Tri osebe so že umrle ha tifusu.
— Zahvala sklicateljev sestanka bivših vojakov Iz svetovne vojne na Brezjah 31.
avgusta t. 1. Vsem, ki so pomagali prirediti krasno uspeli sestanek 31. avgusta na Brezjah in vsem tovarišem, ki so1 se ga udeležili, izrekamo prisrčno zahvalo! Obenem sporočamo, da smo od prebitka darovali 1000 Din društvu invalidov, 1000 Din vojnim slepcem (od teh je bilo 544.50 Din posebej v ta namen zbranih na Brezjah), novoizvoljenemu odboru, ki naj bi dalje deloval v smislu sestanka, pa smo izročili ostalo svoto, v kateri je vključenih 1368 Dtn, nabranih za spominsko ploščo na Brezjah. Prosimo vse Slovence, da odboru pomagajo 2 darovi izvrševati njegove dobrodelne namene v korist tistim, ki so vsled vojske največ trpeli. V odboru Izvoljenem 31. avg.
Brezjah so gg.: Colarič (preds), Bonač Hafner, Jovan, Matičič, Mihevc, Pavlin, Sturm, Wagner, 1 invalid (ki ga določi društvo invalidov).
— Osrednje zveze javnih nameščencev :D upokojencev širša odborova nujna seja op v pondeljek, dne 15. t. m. ob 20. uri »pri mraku«. Dnevni red: Poročilo redakcijskega odseka o operatu za revizijo novega zakona o civilnih državnih nameščencih in potreba ankete v Beogradu. Radi važnosti unevnega reda naj se udeleže seje brezpo-sojno vsi delegati. — Predsedstvo.
... ~ Podaljšanje hlgljensk© razstavo za lidvu °- Higijenska razstava na prostoru ^Poljanskega velesejma je za dljaštvo od-do vključno nedelje 21. septembra, vmisk dnevno od 14. do 18. ure Od 16. do *'• ure se kažejo zdravstveni filmi. Ogled razstave je brezplačen. t — Drzen roparski napad. Na državni r*8« med Cepinom in Dopsinom blizu Osi-™ka sp te dni napadli razbojniki kmete, ki ,° se vračali s sejma. Oplenili sc dva voza “ Pobrali kmetom raznih predmetcv vred-“h 15.000 Din. Kmet Stanislav CiriČ. ki je Skočil z voza, ko sc jih roparji napadli, in fotel pobegniti, Je padel, zadet Od roparske krogle, ki mu je prebila glavo in žilo na 'Tatu. Ker ni takoj umrl, Je pristopil eden «med razbojnikov In porinil Čiriču bajonet j Prsa. Razbojnik: so bili oboroženi z vojaškimi puškami in so imeli maske iz črnega Papirja.
„	— en roparski napad in sicer v Za-
grebu. Dne 10. t. m. zvečer okoli pol osme We.se je razglasilo p0 Vlaški ulici, da je v bližini cerkve sv, Petra oropana in umorjena neka branjevka. V Vlaški ulici št. 88 ima S, ^al° tr*0Jlnic° * mešanim blagom Marija Bumba Neposredno pred dogodkom ® P° Vlaški ulici vojaška godba, kar je
Času na & 7 Če tevlice iz hil V t!stem
k?	stopila	v branjarijo dva moška.
ka mstro i r phače. Ko jima je branjev-Hbim ®	ie eden 0<J °heb došlecev
aejai, naj umije kozarce. Bumba je šla, da
»l„UI2 , ?zarce’ v lem pa jo je nenadoma napadel eden od gostov, ji zamašil usta z brisačo in ukazal svojemu tovarišu, nai za-i S vrata in “Ehsne petrolejko. Bumba je vsled udarca, ki ga ji ie pri napadu ropar zadal, padla v nezavest Med tem pa sta se onadva spravila na delo. Eden od roparjev J® stopil v sobo in jel stikati najpoprej po vmaTi, kjer je našel 20.000 Din gotovine. Iz v trSOvini pa je vzel drugi tolovaj jUUO Din. Ko je ležala Bumba v nezavesti,
ii lopova pobrala celo prstane z rok. {Jošta opravila, sta pri zadnjih vratih, ki vodijo ta dvorišče, pobegnila. Prvi je našel nezavestno ženo njen sinček Ivica, ki je te-*ei povedat sosedom, da je v trgovini te-v13 in da je mama padla. Ko je oropana otattjevka prišla k sebi, je pripovedovala Podrobnosti napada. Policija Intenzivno zasleduje storilce, vendar do sedaj še brez hspeha.
— Oče ubil sina radi dekleta. V šu-
snjevcu pri Garčinah je seljak Kvičič s koso IJJMl svojega sina Antona, ld je hotel vzeti J3 ženo neko dekle, ld ni bila po volil oče-mvi. Radi tega dekleta sta se oče in sin cesto sprla, dokler ni slednjič prišlo med obema do pretepa, v katerem je podlegel sin. Nesrečnega očeta so zaprli.
— Z nožem ga le napadla. Iz Beograda Poročajo, da je napadla žena kapetana To-ootovlča mestnega zdravnika. Zasadila mu je nož v vrat, vendar zdravnik ni smrtno nevarno ranjen. Vzrok tega napada je nepojasnjen.
Samomor občutljive žene. V Veliki JMKtndi se je z opijem zastrupila žena kiju* cavnijarja Karla Lekbuša, ker je njen mož prišel pozneje domov, kakor navadno. Ko ■JJL"40* Prišel domov, je našel ženo, kako v v P°8lovilno pismo. Ko je končala pismo, nr> ~ ,em Pravi, da je popila večjo količi-iEtnru^v. J® v moževi navzočnosti to tudi nik u />redno je prihitel poklicani zdrav-'	’ i! 2®na že izdihnila.
pne j .°bletnlca potresa na Japonskem, minske j	so se vršile na Japonskem spo-
stTašnpcrt8	svečanosti povodom obletnice
'na Jan^nBS°tresa- k' ie lansko leto zahteval med tend v6? nad M-000 ^oveških žrtev, vse v črnu^ Evropejcev. V Tokiju je bilo ■nrneesii u „ Ustavah in na stotine malih opravljale žal?1810 v templje, kier so se ie oelaslle ti molitve. Točno opoldne so Ik Sjfejke sirene po vsem me-»refn k-i ii 4. ?tal splošen molk po vsem
časten prizor * v«8' eno minuto. Bil je veli-ogromni Prom« *?Je naenk[at ystav” ves način počasti »Ji5*®*8 Ži se na Ta — Rarnk S?®111 nesrečnih žrtev.
zgradbo Doma &rsk,!h de’-J?™5tX° S® liani. rairH«,!. I. na Taboru v Ljub-
ljani. razpisuje ti.8 "a “T™ \ LnJD*, zgradbi. Zadnji ča* Trsk? de a pri J?0;I nišami vodstva u za vlaganje ponudb v tembra Sob, &	^«,19. sep-
In pripomočki so na £ Vs,1 podaik ’,P^1 K t rn vsak	razpolago od vštetega
sarni- gradbenega v0% £ ft™ V Pl'
bi prevevala°?n	^Tea^pS
va človekoljubnost. A ravno to nebeško hčerko zamori -— ^kohol. o tem se boste Prepričali, ako »btevate eno številko na-*ega lista brezplačno na ogled. Upravništvo Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
... ~N°vI tečaji za strojepiSje> stenogra.
ln knjigovodstvo (posamezni pouk) *ačno na Ant. Rud. Legatovt šoli v Mari-poru dna %. oktobra ln tralalo štiri mesece,
Ljubljana, 13. septembra.
izjasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
1— Združeni v cilju. V Križankah je odbila ena ura čez polnoč, ko so stopile tri omahujoče sence iz nekega »boljšega« lokala na ulico. V tistem hipu je posvetila luna izza oblaka in se hudobno zarežala Cenetu v obraz. Dvignil je glavo, se preteče ozrl proti nebu in nenadoma pokazal nebeškemu mornarju dolg jezik. Nato se je Cenek pognal naprej in v »cikcak« maršu sledil onim dvema, katerima je bil vsled medsebojnega podpiranja korak nekoliko sigurnejši. »Sicer sva brata, ampak dobil sem jo jaz, da bi pa sedaj ..! Ne boš, Jaka! He!« Na oglu, kjer sc konča znana ulica sta ona dva počakala Ceneta. »Kam?«, je zarjul Cene. Jakova tovarišica, ki se je še bolj oklenila njegove roke, je ponosno dvignila glavo in zabrusila Cenetu v odgovor: »V barrr...!« No, in niso šli v bar, že menda ni kazalo, ker je bila »dama« bolj za kam drugam, kakor za tja. Pot jih je zanesla proti Rožni dolini, kjer ni toliko ljudi, kakor je menila ljubezniva Neža. In še nekaj je bilo. Cene je nosil v žepu steklenico z dragoceno vsebino. In to vsebino je želela Neža spraviti »pod streho«. Komaj je dobro nagnila, pa ti vrag prinese tistega vedno treznega moža, ki ro cele noči stiče po ulicah. Cene in Jaka sta skočila, a Neža je od strahu izpustila steklenico na tla, potem pa odšla z novim spremstvom proti Bleivveisovi cesti. Ob istem času pa sta stala nekje blizu »Evrope« on in ona. »Warie-tetSnzerin 'st was ganz anderes, als eine BartSnzerin, nem Herrl«, je važno nagla-šala ona. On jo je prijel za rokav ta ni nič odgovoril. Stopila sta v senco In nenadoma je počilo. Kal se je zgodilo. On je z neko pripravo, ki je pritrjena na njegovem žepnem nožiču, odprl — steklenico šampanjca. Potem pa vse tiho je- bilo...
1— Razveseljivi pojavi v Rožni dolini.
Rožna dolina, ena najlepših okoličan-skih ljubljanskih občin, se je začela živahno gibati. Agilno tamošnje »Olepševalno društvo« si je nadelo celo vrsto občekoristnih nalog, katere namerava v bližnji bodočnosti realizirati. Med drugim prične že v najkrajšem času s tlakovanjem hodnikov, ustanoviti namerava stavbno zadrugo, katere namen je: omiliti stanovanjsko bedo, pa tudi, da povzdigne privlačno silo prijazne naselbine, kiei naj bi bilo ljubljanskim in drugim posetnikom v vsakem oziru postreženo. V to svrho je stopilo v stik s staroznanlm podjetjem gostilno in restavracijo Končan, ki je povsem prenovljena in nudi v vsakem oziru prvovrstno postTežbo. Poleg preurejenih notranjih prostorov se pripravlja tudi krasen restavracijski vrt, ki bo nudil gostom vse prijetnosti razvedrila. Ker je podjetje pod vodstvom strokovnjaške moči, je pričakovati splošnega zadovoljstva. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat.
1— Tatvina. Julijana Ban, kuharica, je prijavila, da so ii bile med 6. In 9. t. m., ko je bila v službi pri Mikliču v kolodvorski ulici, iz nezaklenjene podstrešne sobe ukradene 4 bele etaminske bluze, vredne približno 600 dinarjev. Storilki je policija na sledu.
1— Policijske prijave. Tatvine 5, prest, cest. pol. reda 11, poškodba tuje lastnine 1, nedostojno vedenje 1, goljufija 1, razgrajanje 1, navijanje cen 1.
1— Mestna Or-ju-na Ljubljana naznanja, da se vrši v soboto 13. t. m. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma proslava preloma solunske fronte. — Na programu je spominski nagovor, pevske točke (sodelujejo člani kr. opernega gledališča) in koncertne točke ter ples. Pričetek ob 20. url. Vstopnina 10 Din, za člane v predprodaji 5 Din. — Vstopnice za predprodajo se dobe na Oblastnem odboru ter pri ljubljanskih mestnih organizacijah. Dolžnost vseh narodno zavednih Ljubljančanov je, da se te prireditve udeleže.
1— Československa Obec v Ljubljani opozarja, da priredi, kakor vsako leto. svoje narodno žegnanje z bogatim programom v soboto, dne 27. t. m. v veliki dvorani Narodnega Doma.
1— Kavarna Jadran. Vsak večer svlra prvovrsten damski orkester. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča Zima, kavarnar, Breg-Turjaški trg 6.
1— Kavarna Central. Sv. Petra nasip (ob Zmajskem mostu). Vsak večer koncert ruske damske kapele. Za obilen obisk se priporoča Stefan Miholič.
Maribor.
Nemška agitacija. Nemci razvijajo vsak dan večjo agitacijo za občinske volitve. Posebno skušajo vplivati prisiljevalno na delavce in uslužbence raznih svojih velepodjetij, katerim groze potom svojih zaupnikov, da bodo odpuščeni ali vsaj zapostavljeni. če ne bodo volili nemške liste. Treba bi bilo v te kroge malo posvetiti in poučiti prepotentne gospode, da se nahajajo ta podjetja v Jugoslaviji in ne kje v Avstriji ali Nemčiji in da tudi žive od jugoslovanskega denarja.
Razpis abonmana V Narodnem gledališču. Uprava Narodnega gledališča je razpisala za sezono 1924-25 abonma za 15 dramskih in 15 opernih predstav ter abonma za 15 opernih predstav samih. Za uradnike velja poseben abonma po znižanih cenah. Plačuje se v štirih mesečnih obrokih. Rok za prijave traja do 15. jt. ra. Gledališka blagajna je odprta od 9. do 12. In od 15. do 17. ure.
Šport.
Medmestna tekma Ljubljana : Zagreb
se vrši v nedeljo, 14. t. m. v ZagTebu kot semifinale tekem podsaveznih reprezentanc za kraljev pokal, Vsled tega ima ta tekma čisto značaj prvenstvene tekme. Našo reprezentanco je sestavil podsav. kap. ing. Bloudek sledeče: Mihelač (Hermes)—Pogačar, Beltram (Ilirija)—Baumgartner (Ptuj), Gabrijel Zupančič, Lado Zupančič (Ilirija)— Zemljak (Hermes), Erman, Birsa (Primorje), Doberlet, Pevalek (Iilirija). šifer, kapetan zagrebškega nogometnega podsaveza pa je nominiral sledeče moštvo: Vrdjuka (Gradj., Bocak, Pažur (Goncordia)—Remec, Mantler (Oradjanski), Križ (Hašk)—Babič (Gradj.), Benkovič (Hašk). Tekma se vrši na igrišču Victorie na Miramarski cesti ter se prične ob pol 4. uri popoldne. Na to zanimivo tekmo pošljemo našega posebnega izvestitclja, tako da bomo lahko prinesli o tej tekmi obširno in izčrpno poročilo.
Te in ono.
KRVAVA DRAMA SLUŽKINJE
v elegantnem londonskem okraju.
V nekem stanovanju enega izmed naj-elegantnejših londonskih okrajev so našli ustreljena s samokresom bogatega 50 letnega posestnika Alberta Joshua in čedno 20 letno mladenko Mercherjevo. Resnost Joshue je bila provebrijalna v celem mestnem okraju, kjer je bil tako on, kakor služkinja obče znana, in kjer je tragedija napravila globok utis.
Kdo izmed njiju je streljal prvf, ln kaki .so vzroki? Skrivnost, ki je mučila včeraj in danes policijo, je pojasnjena. Našli so v denarnici gospodične nekaj pisemc, ki dokazujejo, da je imela deklica že dalj časa ljubezensko razmerje z gospodom Joshuo ter je upala, da se poroči ž njim. Očividno je, da je na zadnjem sestanku prišlo med za-ljuljenim parčkom zopet enkrat do spora, ker je Joshua ženitev odklanjal, in deklica je ustrelila nanj, nakar je obrnila orožje proti sebi. Deklica je bila zaposlena pri neki familiji kot »bona«.
KAKO POSTOPA INDIJEC Z BELO ŽENO.
Gospa Gladys Seiuapatti je Angležinja. Kakor si vsi pravi Angleži radi privoščijo kako posebnost, tako je tudi gospa Seina-patti zahrepenela po indijski ljubezni. Seznanila se je nekako pred dveml leti z nekim Indijcem, ki se je mudil v Manchestru. Kmalu se je vnela med obema vroča ljubezen in sklenila sta zakon. Novoporočen! par je nato odpotoval v čudežno domovino Sakrenobarvnega moža, kjer pa je nežno ladv čakalo marsikakc presenečenje. Ko je namreč prišla v kraljestvo džungle, sta se z možem nastanila v hiši njegovih očetov, ki že dolga desetletja bivajo ob tihem jezeru obdanem od tisočletnih dreves. Na povelje moževo, je morala mlada žena najpoprej odložiti svojo evropsko toileto in obleči oblačila, kakršna nosijo Indijske žene. Stanovanje so ji odkazali v istem prostoru, kjer so bivali moževi starši In ena njegova sestra. Nikjer ni bilo opaziti mehkih pernic, niti stolov. Celo mize niso imeli. Tudi hrano je morala uživati isto, kakor jo uživajo vsi rodoljubi Indijci. Svojega bivališča ni smela zapustiti brez moža, kratkomalo. bila je kakor jetnica. V teh težkih okoliščinah je rodia prvo dete. Kako ie bilo pred porodom, o tem so govorile le solze, ki jih je pretakala razočarana Angle-žima. Ko pa je prišel dan poroda, so ji poslan nekega domačega mazača, ki naj bi igial ulogo zdravnika, kateremu se ima zahvaliti, da je morala pozneje pri nekem angleškem zdravniku prestati težko operacijo. Končno se je posrečilo lady Seinapattl pobegniti in je tožila pred manchesterskim sodiščem svojega moža radi zlostavljanja. Ko se je preiskovalni sodnik zanimal za podrobnosti tega zlostavljanja, uboga žena ni mogla govoriti, ker jo je bilo sram In je samo jokala. »Ne morem vam tega povedati,« je zatrjevala, »To more samo oni razumeti, ki je bival med Indijci.« Evropejskim ženskam torej ni priporočati, da bi sklepale zakonske zveze z Indijanci, ki menda tudi v i>ogledu izpolnjevanja zakonskih dolžnosti niso ravno preveč nežni, kar se da sklepati iz pripovedovanja laay Seinapatti.
daktiloskopija,
Od babilonskih tablic, ki so shranjene v »British Museumu« in ki vsebujejo odtise prstov pred več nego 3000 leti, od ciganskega prorokovanja sreče do zadnjih časov je prehodila daktiloskopija vsa ona težka pota kakor vsaka znanost
Po nekaterih podatkih ni izključeno, da so že pred davnimi časi služili odtisi prstov za neke vrste identifikacijo v Indiji, na Kitajskem in na Japonskem. Opazovanje črt na človeški dlanf z znanstvenim očesom v znanstvene svrhe pa je najnovejšega datuma.
Eden prvih, ki so se pričeli baviti s to znanostjo, je bil Slovan, po rodu Ceh J. E. Purkyne, ki je že 1. 1823 napisal razpravo »Commentatio de examine physiolcgico organi visuo et sistematis autanei«. L. 1909 je Portugalec Manuel Viotti napisal v Braziliji knjigo »Dactyloscopia e filacao Mor-phologica«, kjer je izjavil, da Je bila Purky-neva razprava temelj za vse poznejše znanstvenike v tej stroki.
Anglež Henry je prišel do misli, da bi se mogle na ta način identificirati osebe ter je 1. 1897 pričel s tozadevnimi poskusi v britanski Indiji. L. 1903 pa sta nadaljevala te poskuse Bindi v Nemčiji in Kodiček v Avstriji.
Vsi ti poskusi pa so bdi brez stalnega sistema ter niso mogli služiti kot dokazi za sodne preiskave.
S primerno stalnim sistemom je pričel rabiti vtise prstov v svrho identifikacije znani pariški antropolog Bertillon.
Kakor se je pričelo poučevanje dakti-loskopije s Slovanom, tako je bilo usojeno, da jo Je izpopolnil fudi Slovan. Juan Vu-četič z otoka Hvara, načelnik civilnega in vojaškega detektivsko-pičnega zavoda v La Platte, je ustvaril sistem za identifikacijo s pomočjo daktiloskopfje, ki je po mišljenju znanstvenikov popolen. Ta sistem je sprejela cela Južna Amerika, velik del Severne Amerike in skoraj vse evropske države.
Dve največji posebnosti daktiloskopiie sta: črte na človeških prstih so različne pri vsakem posamezniku; te črte se prično razvijati po šestem mesecu v materinem telesu ter ostanejo od tega časa .nespremenjene in enake, dokler po smrti vsled gnitja ne razpade koža.
Za kratek čas.
Skrajšano postopanje.
Potniku, ki se je prvič vozil po viharnem morju, je postalo nad vse slabo. Imel je vzorno morsko bolezen. Ker je potnik vsled bolezni zelo oslabel, mu je prinesel natakar okrepčila. Toda potnik jih Je odklonil in dejal: »Vržite jih raje kar takoj v morje, da se mi vsaj ne bo treba mučiti.«
In vendar!
Gojenke višje dekliške šole so šle v mestni park in ugledale štorkljo. Pričele so se veselo muzati. Tedaj reče nadzorovalna dama strogo: In vendar je tako!
Raztresenost.
»Pogoltnil sem. Iglo. Ali mi morete pomagati?«
— Gotovo, tu imate drugo!
— Izlet v Velesovo, ki ga je nameravalo prirediti umetnostno-zgodovin-sko društvo, je odgoden na poznejši čas.
Gospodarstvo.
£ervon@e.
Pred nedavnim je umrl ruski bankir Kutlen, ki si je stekel za sovjetsko Rusijo velikih zaslug, pa čeprav ni bil niti v mislih boljševik. Kutlen je uredil sovjetske državne finance in ustanovil v ta namen ruski zlati denar, červonec.
Leta dolgo so si sovjeti pomagali iz finančnih težav na zelo enostaven način. Brez ozira na kritje so veselo tiskali bankovce in končno pritirali stvar tako daleč, da je imel vsak polk, vsaka večja pisarna svoj lasten stroj za tiskanje bankovcev. Prišlo je do tega, da se bankovci niso šteli, temveč merili na metre. Naravno je, da Je postal denar pri takem gospodarstvu brez vrednosti. Kmetje niso hoteli za papir prodajati svojih živil in tako je bila sovjetska vlada prisiljena, da je pričela misliti na dober denar. Tega je ustanovil Kutlen v obliki červonca.
Ustanovljena je bila nova ruska državna banka, ki je izdajala bankovce, ki so pa morali biti kriti in sicer vsaj za eno četrtino. Ta ureditev ni bila idealna, toda začetek je bil storjen. Papirnat denar je ostal še naprej v veljavi in dolgo časa je ostal še naprej v veljavi in dolgo časa je služil červonec samo kot temelj za določitev kurza papirnatega denarja, ki ie stalno padaL Posledica je bila, da je vse hotelo imeti červonce in da se je razvila silna špekulacija s červoncem. Te špekulacije se 3e udeležilo vse. Skoraj pa so šli sovjeti korak dalje in potegnili papirnat denar iz prometa in tedaj je bilo tudi konec špekulacije s červoncem, ki je postal edino zakonito plačilno sredstvo. Danes velja červonec tudi v tujini kot plačilno sredstvo in zamenjuje ruski zlati rubelj. Ne čisto po pravici.
Po bilanci ruske državne banke z dne 1. julija 1924 je bilo červoncev v prometu za 387,500.000 zlatih rubljev. Kovinsko kritje červonca pa je obstojalo iz zlate podloge v znesku 92,692.690 rubljev, Iz srebrne podloge v višini 1,105.880 in iz platinske podloge v vrednosti 7,426.780 rubljev. Poleg tega je bil červonec krit s tujimi bankovci v znesku 100 milijonov rubljev. Pod pogojem, da so bili vsi tuji bankovci prvovrstni, je znašalo červončevo kritje preko 200 milijonov ali več ko 50%. Ruska državna banka izkazuje kot kritje tudi posojila trgovskim podjetjem, ki so državna last. Ta kritja pa so zelo dvomljive vrednosti, ker bi morala dotična podjetja takoj ustaviti svoje obrate, če bi morala povrniti banki svoje dolgove. Finančni komisar Sokolnikov se trudi, da zmanjša kolikor le mogoče kredite
banke in je vsled tega povečal davke, Ker pa so potrebščine ruske države vedno večje in ker ni pričakovati, da bi se državni dohodki mogli dosti povečati, zato obstoji večna nevarnost, da se prične v Rusiji inflacija. V tem slučaju pa je padanje červončevega tečaja neizogibno in zato ie pevidnost do červonca umestna.
X Umetna gnojila. Na našem trgu ;e promet in povpraševanje slabo, čeprav se je sezona že pričela. Vzrok temu je pomanjkanje denarja za investicije, a poleg tega so tudi umetna gnojila precej draga In sl kmetje niso na jasnem, ali se bo nabava gnojil v današnjih razmerah Izplačala, ali ne. V Vojvodini In Sloveniji je povpraševanje živahneje. Cene so v glavnem ostale ne-izpremenjene iu beležijo, kakor sledi: apneni dušik 320 do 330 Din za 100 kg (vštevšl vreče), Thomasova žlindra 17 do 18% prvovrstne kakovosti 155 do 160 Din za 100 kg tautto za netto postavljeno na železniško postajo naročnika, 10% kalijeva sol 160 do 165 Din za 100 kg za kompletne vagone, 16% superfosfat 110 do 115 Din vštevši vreče brutto za netto franko železniška postaja naročnika.
X Slive In pekmez. Letošnji pridelek sliv v Bosni, kot glavnem producentu v Jugoslaviji, je bil zelo nepovoljen. Nobeno leto preje ni bil pridelek sliv tako slab, kakor letošnji. V splošnem se misli, da se bo vsega skupaj Izvozilo letos lz Jugoslavije 5 do 6000 vagonov sliv. Izvoz se bo razvil preko Madžarske. Tu se bodo slive predelale Jo potem prodajale dalje v inozemstvo. Več't del sliv se bo letos tudi posušilo, ker je sad zelo lep in velik ln tudi radi tega. ker Je cena suhim slivam v razmerju z žganjem znatno večja. Slednjič pa tudi iz razloga, ker Imajo prodajalci še dovolj stare slivovke v zalogi. Cene notirajo na trgu: aorti-ment 75 Din 12, sort. 85 Din 11, sort 100 Din 10.
X Letošnja Žetev v Češkoslovaški. Češkoslovaški državni statistični urad je objavil podatke o letošnji žetvi na Češkem. h teh podatkov je razvidno, da Je letos znašal pridelek pšenice 930.000 ton (lani 980-000), rži 180.000 ton (lani 1,350.000), ječmen 1,040.000 ton (lani 1.270.000) in ovsa 1,230.000 ton (lani 1.330.000). Navedeni podatki pričajo, da je letošnja žetev na Češkem slabša kot lanska in se bo v bodoči žitni kampanji uvozilo na Češko večje množine žita.	/
X Statistika o rentntaL k) se ie pobrala potoni odbitka v smislu § 133. .zakona e osebnih davkih za leti 1922 In 1923. Finančna delegacija objavi v št. 87 Uradnega lista z dne 17 h m. statistiko o rentninl, katero je bilo odvesti delniškim družbam, re-gulativnim hranilnicam in zadrugam v zml-slu § 133 zakona o osebnih davkih v letih 1922 In 1923 od Izplačanih ta kapitallzova-nlh obresti hranilnih vlog. Iz statistike je ločeno po okoliših davčnih oblastev prve stopnje za vsako leto posebej razvidno število denarrrh zavodov vsote izplačanih ta kapitallzovanih hranilnih vlog in odpadajoče rentnlne, V letu 1923 se je stanje izplačanih in kapitalizovanib obresti v primeri z letom 1922 pri vseh navednih zavodih zvišalo, pri denarnih zadrugah in delniških družbah pa skoraj podvoflo, in je pri vseh zavodih znašalo leta 1922 21,418.850 Din, 1. 1923 pa 36.939.714 Din.k
Dopisi.
Rožna dolina. — Posnemanja vredna agilnost. — Olepševalno društvo v Rožni dolini je sklenilo v svoji seji z dne 1. septembra t. 1„ da začne v smislu svojega programa z aktivnim delom, v kolikor mu to sredstva dovoljujejo. Predvsem si je nadelo društvo nalogo, da opremi Rožno dolino — katero sicer nekateri povsem neopravičeno zamenjujejo z Blatno vasjo — s čednimi hodniki, ki bodo znatno olajšali pešpromet v tej naselbini Tozadevni razglas, ki je plakatiran na več krajih v Rožni dolini, vabi društvene člane, da se priglase do 20. t. m, in izrazijo svoje želje; kajti po zaporednem redu prigiasov, se namerava tudi hodnike graditi. Stroški so proračunani na 30 Din za tekoči meter, kar v današnjih razmerah pač ni pretirano. Najkulantneje pa je, da društvo prispeva pri kritju nastalih stroškov s Polovico in imajo torej člani kriti le ostalo polovico to še to v gotovih okoliščinah v obrokih. Začetek te akcije dokazuje, da se društvo zaveda ne le svojih nalog, temveč tudi nujne potrebe, da se v tem predmestju bele Ljubljane, ki je Izrazite delavsko in sestavni del Isto revne delavske občine Vič, ustvari vsaj najpotrebnejše predpogoje za človeško bivanje onih, ki pač žrtvujejo vse svoje sile molohu, ki pa vsaj navidezno nima potrebnega pojmovanja o potrebah ljudstva. Dokaz temu je bogata sosedna občina Ljubljana, ki ima eminenten interes na tem, da so komunikacije s predmestji v kar najboljšem stanju, ki pa ne podvzame ničesar v to svrho, vsaj kolikor se tiče Rožne doline. Če Je resnica, da je temu vzrok nerazumljiva ozkosrčnost pokrajinske uprave in škofijskega ordinariata — tako vsaj trdi šentpeterski župnik — potem je to zelo žalosten pojav, katerega bi bilo treba energično zavrniti. Ker se nadejamo, da se bo to brez sodelovanja javnosti zgodilo, opuščamo za danes obsežnejši komentar, ki bo izčrpno sledil, če se tudi sedaj varamo. Vsem merodajnim krogom pa kličemo: Za vzgled si vzemite »Olepševalno društvo v Rožni dolini. J. P.
SlovenJgradec. — Klerikalno lzdajal-stvo v Slovenjgradcu. Kakor pri volitvah v občinski odbor, tako tudi pri prvi odborovi seji so pokazali naši SLSarjl značaj slovenstva s tem, da so šli kompaktno i Neme!
ljubljanska porota.
in nemčurji v boi proti Slovencem. Odborniki SLS: prejšnji župan Martschitsch. Bau-meister, Franc Vertnik( prej VVernigg) to g. nadpoštar Eiletz. Ti trije gospodje bi radi, menda iz same požrtvovalnosti za Jugoslavijo, prodali župana ta vse občinsko premoženje najbolj zagrizenim Nemcem ta nemškutarjem, ki sovražijo vse, kar je slovenskega. Ne čudimo se prvima dvema, ker odkritosrčna Slovenca itak nista btla nikdar drugače, kot če je kaj neslo... Tembolj neodpustljivo obnašanje pa je nadpoštaria El* letza, ki se je vedno izdajal za zavednega Slovenca. Poživljamo g. Eiletza, da takoj prekine vsako nadaljno paktiranje z Nemci, ker sicer bomo vprašali poštno ravnateljstvo, kako Je kaj s terorjem na poštL Radovedni smo tudi, od kedaj smejo poštni uradniki med uradnimi urami za SLS listo podpise nabirati? Mogoče velja za g. Eiletza kak drug službeni red? Isto tako naprošamo poštno ravnateljstvo, da naj temu gospodu pove, da naj se zaveda tega, da jd slovenski kruh, če ga pa srce bolj vleče k Nemcem, pa naj gre čez mejo. Zvezo SLS pa naprošamo, da če H je kaj na poštenju ta slovanstvu ležeče, naj naredi pri svojin Strankarjih v Slovenjgradcu red. — Napredni Slovenjgradčani.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom), sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga završil s pobiranjem članarine po hišah za I. polletje tek. L ta bo prihodnji mesec pričel pobirati za II. polletje. Vsled tega opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član društva, kdor je s članarino 6 mesecev v zaostanku- Brat, sestra, ki še nisi poravnal-a članarino za
I.	polletje 1924, stori svojo dolžnost in pridi takoj v društveno pisarno, kjer se uraduje od 15. t. m. dalje vsak dan od 18. do 19. ure. Zdravo!
Iz strankarskega življenja.
Redna seja mestnega odbora NRS v
Ljubljani je v torek, dne 16. septembra ob 20. uri v strankini pisarni, Wolfova ul 1-1. Tajništvo.
VIŠKI PUSTOLOVEC.
Alojzij Heuffel, pečarsk! pomočnik iz Viča pri Ljubljani, se je naveličal mazati peči. S tem obrtom si je namreč za svoje potrebe premalo zaslužil- V prepričanju, da se bolje Izplača namazati ljudi, kakor peči, je pestal goljuf.
Začel je, v kolikor je današnja obravnava ugotovila, svoje pustolovščine dne 4. maja t. 1. Prišel je v Podsmreko. Tam je skušal izvabiti od Antona Slabeta motorno kolo. Dejal je, da ga mora preizkusiti. Lastnik kolesa je malo manj neumen, kakor je domneval obtoženec. Domenila sta se, da napravi obtoženec poskusno vožnjo. Heuffel je imel seveda druge namene. Nameraval
jo je odkuriti z motornim kolesom. Toda kmalu mu Je zmanjkalo bencina. Pri Vnanjih Goricah Je moral .stopati’. Informiral se je pri dveh slučajno mimo IdoČIh, kje bi mogel kupiti bencin. Toda nesreča je betela, da je prišel Slabe za njim. Obtoženec ni izgubil pričujočnosti duha- Povabil je lastnika kolesa na pol litra vina. Sla sta v gostilno ia se pokrepčala. Odšla sta, seveda plačati ie Heuffel pozabil. — Koncem koncev je odpeljal Slabe kolo zopet domov; nakana obtoženca se torej ni posrečila. — Motorno kolo je bilo vredno 7150 Din. Obtoženec Je šel nato na Brezovico ln tam je ogoljufal Avgusta Kama s tem, da je Izvabil od njega posojilo 100 Din. Kančevo, gostilničarko pa
Poleg teh goljufij se je
IN SVET
Tarzan je bil že
vesi vseh pisarniških del želi vstopiti v dobro idois podjetje kot pisarniška moi. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
Podružnice
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenisradec 4 Slovenska Bistrica
Brzojavi: TRGOVSKA
. Stran 4.,
;SNSB{ODNI DNEVNIK«, 14. sept, im
h ogoljufal s tem, da je Jedel In pil, ne da
’bl plačal. Zapitek je znašal 18 Din. Tudi pri •gostilničarju Velkavrhu je napravil dolga v .skupnem znesku 174 Din na vinu. Pil je ivsak, kdor je hotel. Sploh je bil na Brezovici dober gost. S hvaležnostjo se ga namreč spominjajo še drugi gostilničarji in gostilničarke, tako n. pr. France Remškar, kateremu je ostal dolžan 138 Din in Marija Rotar, ki ima tirjatl od njega 96 Din.
5.	maja je izvabil od Blaža Urbančiča posojilo 100 Din, od mesarja Mravleta pa Za 80 Din klobas.
9. maja je izvršil v Borovnici večji coup. Izvabil je od Ivana Suhadolnika kobilo v vrednosti 5000 Din. opremo, vredno 750 Din, voz zapravljivec vreden 2700 Din fn dežni plašč vreden 750 Din.
Dne 15. maja je v Selšah, pod lažniivo pretvezo, da je sin konjskega trgovca Ko-joelja, izvabil od Andreja Turka kobilo vred-;no 11.250 Din in mu dal zanjo 200 Din.
Poleg teh goljufij se je pregrešil obto-
ženec zoper § 320f s tem, da je posedoval potrdilo občinskega urada v Mostah, ki ga identificira z drugo namišljeno osebo.
Obtožene«; je sin vdove po pečarskem mojstru, in ni dobil nobene zapuščine, ker je bila prezadolžena. Obrt vodi mati, ki je prevzela zapuščino s pupilarne substitucije večih otrok, med njimi tudi obtoženca. Obtoženec sam je izučen pečarstva in nima nobenega premoženja. Živel je potratno in delal dolgove, tako, da je bila mati primorana, objaviti v časopisih, da ni plačnica za njegove dolgove. — Glasom poročila županstva ni na dobrem glasu.
Vsled svojega potratnega življenja je prišel v denarne zadrege in zato je zašel na nepoštena peta in začel goljufati na debelo. —
Zagovor:
Obtoženec dejanje priznava, negira samo posamezne okoliščine, ki so same na sebi brezpomembne in poleg tega ovržene po izpovedbah prič.
Dokazovanje,
Priče izpovedo vse v smislu obtožbe.
PredkaznJ:
1. V Medvodah pri Jesihu se je vpisal kot nočevalec za mesarja Pirnata iz Ljubljane — nagrada 24 ur.
2. V baru »Emona« se je izdajal za Kalmusovega sina in napravil 500 Din dolga, zakar je 3 dni sedel.
3. V hotelu »Union« je ukradel nekaj Cigaret in 4 kovače, zakar je dobil 3 dni.
4. Nosil je samokres brez orož. lista, zakar je dobil 24 ur.
5. Ivanu Kalanu je ukradel 2 dolarja, dobil je zato 3 tedne.
6. Pod lažnjivo pretvezo, da je pooblaščen od matere, je dal I. Šibeniku v zakup travnik za 450 Din, zato je zobal ričet 14 dni.
Glas: Občina Vič: Ni na dobrem glasu.
Policijsko ravnateljstvo: Doma se prepira, dela dolgove, tudi kradel je doma, a
ga niso naznanili; pustolovec ni, delomrž-než je.
Izrek porotnikov:
Porotniki so potrdili vprašanja glede hudodelstva goljufije v vseh omenjenih slučajih enoglasno z »da«, razven slučaja motornega kolesa, glede katerega so odgovorili z »ne«, v negativnem smislu so odgovorili tudi na vprašanje glede poneverbe javne listine z ne.
Govor državnega pravdnika.
Fant je komaj 20 let star, čez svoja leta pokvarjen. Opetovano predkaznovan. Vse njegovo dejanje in nehanje meri le na dobiček. Cigare, dolarji, bar, to mu gre po glavi. Brez premoženja je in nikdar ni mislil plačati kateregakoli izmed dolgov, ki so predmet današnje razprave. Ne dela nič, je pečar na papirju, — Bog ve, koliko njegovih goljufij sodišče niti ne ve. — Vse je bil, mesar, Figovčev, Kodeljev, samo Heuf-felnov ne. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Vino, cigarete, kolesa, konje, vo-
' Štev. 207"’
zove. Nevaren človek je, posebno za krnele. Zato je treba, da se ga spozna krivim ia strogo kaznuje.
Zagovornik ugovarja, da bi bil podal dejanski stari goljufije. Polomi! ga, je, plačati ni mogel itd. Tudi dejanski stan § 3201 k. z. ni podan.
Sodba:
Alojzij Heuffel je zakrivil hudodelstvi goljufije in se obsodi po § 203 k. z na 14 mesecev težke ječe. Pripor od 16. maja se mu všteje v kazen, tudi ima plačati stroške obravnave, izvršitve kazni in predpisa« takse.
Oškodovancem se prizna 2390 Din.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
xcu*au jc uh za preaaiec, aa di viaei, aa je mesto propadlo. Zdelo se mu je polno čudežne lepota in predstavljal si je njega široke ulice in orjaška svetišča, polna srečnih, marljivih ljudi.
Mala ekspedicija je počivala eno uro vrh gore, potem jo je Tarzan vodil v dolino. Nikjer ni bilo nobene steze, vendar je bila pot navzdol manj naporna kakor navzgor. Ko so prišli doli. so napredovali hitrejše in je bilo še svetlo, ko so se ustavili pred mogočnim zidovjem starega mesta.
Zunanji zid je bil na razpalih mestih še petnajst metrov visok In kakor daleč je seglo oko, je bil njega vrh le tri do pet metrov porušen. Vsekakor še močna obramba.
iVečkrat se je Tarzanu zdelo, 'da se le za linami v zidovju nekaj gibalo. Morda so živa bitja opazovala njegov prihod. Včasih se mu je zdelo, da počivajo nevidne oči na njem, vendar ni mogel ugotoviti, če si vse to le domišljuje ali ne.
' Tarzan je prenočeval s črnci pred mestom. Dpolnoči jih je prebudil presunljiv krik, ki se je
ozval za velikim zidom. Sprva je bil krik zelo gla-san, potem pa skončal z ostudnim stokom. Krik je čudno vplival na črnce, ki so skoro odreveneli od strahu. Šele čez dobro uro so ljudje zopet za-
Zjutraj so bil učinki krika še vidni, ker so se Waziri še zmirom boječe ozirali na masivno, neprijazno zidovje za njimi.
Tarzan jih je z velikim naporom pridržal, ker so hoteli vse skupaj popustiti in oditi skozi dolino nazaj k pečinam, odkoder so prišli. Ko jim je končno ukazal, da morajo vztrajati, in jim je pretil, da pojde sam v mesto, so privolili, da ga spremijo.
četrt ure so hodili ob zidovju, dokler niso našli za vhod pripravnega mesta. Trčili so namreč na pol metra široko špranjo z vrsto stopnjic, ki so bile tekom stoletij izhojene in po ostrem ovinku kon-čavale par metrov višje.
Tarzan je hotel po ozki ulički navzgor, kar pa za njegove široke rame ni bilo baš lahko; moral se je po strani preriti skozi. Črni vojščaki so mu sledili. Na oglu, kjer so končavale stopnjice, se je ravna steza vila do ostrega ovinka na ozkem dvorišču. Tam so zagledali notranji zid, ki je bil ravno-tako visok kakor zunanji. Ta zid je bil poln malih okroglih stolpičev iz koničastih obeliskov. Mestoma je bil zid s stolpi vred porušen, vendar je bil ta notranji nasip boljše ohranjen od zunanjega.
Skozi ta zid je vodil ozek hodnik do široke ceste, kjer pa tudi ni bilo videti nobenega človeka.
Na nasprotni strani je stalo temno, pošastno poslopje iz sekanega granita, ki je bilo pa tudi že razpadlo. Pred hišnimi pročelji so rastla drevesa in na praznih oknih so se šopirile divje rastline. Nasproti pa je stalo poslopje, ki je bilo mnogo boljše ohranjeno. Masivna, od orjaške kupole kronana stavba. Na obeh straneh vhoda je stala vrsta stebrov in na vsakem Izmed njih je počival mogočen čuden ptič, izklesan iz solidnega kamna stebrov.
Ko je opičji človek s svojimi spremljevalci z rastočim začudenjem opazoval to staro mesto sredi divje Afrike, se je nekaterim zazdelo, da vidijo v notranjščini nekakšne zgibe. Kakor bi se temne sence pregibale v poltemi, vendar ni bilo mogoče ničesar resničnega ugotoviti kakor sl tudi nihče ni mogel misliti, da bi v tem mrtvem mestu, ki je pripadalo že davno propalemu svetu, živela še živa bitja.
Tarzan se je spomnil, da je bral v neki pariški knjižnici o zamrlem belem plemenu, ki je po ustnem izročilu domačinov baje živelo v osrčju Afrike. Zanimalo ga je, če niso to zadnji znaki civilizacije, ki jih je ta čudni narod prinesel v divjo okolico. Kaj' je bilo mogoče, da je stanoval še ostanek propadle rase v razvalinah svojih prednikov? Zopet se mu je zazdelo, da je opazil skrivno gibanje v velikem svetišču.
»Pojdimo,« je dejal svojim Wazirom, »da pogledamo, kaj leži za tem porušenim zidovjem.«
Moštvo mu ni bilo nič kaj pri volji slediti,
toda ko so videli, da je pogumno vstopil v mračno palačo, so šli par korakov za njim stisnjeni v gručo in tresoči se od strahu. Če bi se zdaj ozval tak krik, kakor so ga čuli minulo noč, bi vsi pobegnili in naglo izginili skozi ozki hodnik v zunanjem zidu.	-s
Ko je Tarzan vstopil v poslopje, se mu je zdelo, kakor bi bilo več oči uprtih vanj. V temi bližnjega hodnika je šuštelo, in prisegel bi, da je videl človeško roko na oknu okrogle dvorane, kjer se j® nahajal.
Prostor je bil po tleh cementiran, zidovi & gladkega granita s čudnimi vsekanimi okraski člen veških in živalskih postav. Na posameznih krajih so bile plošče iz rmene kovine vdelane v zid. Ko jih je Tarzan iz bližine pregledal, je videl, da sp zlate in porisane z raznimi čudnimi znaki.
Za tem prostorom so se vrstile še druge sobane in za temi se je stavba razširila v mogočne stranske zgradbe.
Tarzan je šel skozi več soban in vsepovsod našel dokaze bajnega bogatstva tistih, ki so sezidali tomesto. V neki dvorani je stalo sedem stebrov iz čistega zlata in v drugi so bila celo tla iz te drZ' gocene kovine.
Opičji človek je hodil okrog in črnci so mu sler dili, dočim so skrivnostne postave plavale J1*' pred in za njimi, vendar ne tako blizu, da M opazili.
▼▼▼
• ••
AAA
MALI OGLASI
▼▼▼
AAA
prevzame kaslranje časopisnih ^naročnin, zavarovalnin društvenih ilanarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod „In-,kasant“ na upravo lista.
IMa za opeko
/♦isoke kategorije, komercijelno ^Intoresantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Oglodati gradič g. Ace Kulmer Ruše pri Mariboru.
{ najcenejši domači iz-
• novi mod, z do-
Motorji "S
Evans'1, ,.D.K1
bro pnevmatiko, najnovejšega ameri-kanskega tipa . .. ,KW.“, ..PerscVV j,,Vironette“, „MotoreUe“.
PnEumatiha:
ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in šivalne stroje vedno v zalogi. Predprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejmejo se tudi vsa popravila, emajliranje In poniklja-nje. „TRIBUNA“. F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta štev. 4.
i simi
znamke „nirlja“, štev. 0, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.
mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne In nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod „Srečna bodočnost'1 na upravo lista.
le za litimatiR
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7.
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana.
po jako ugodni ceni eno, oziroma dvodružlnska nova hiša v Ljubl)ant, katera se takoj izprazni. Polive se pri lastniku, Vodnikova cesta 310.
PO usodni ceni dinamo stroj 3l/< P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Franc Triplat, Moste št. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko,
po zelo ugodni ceni 120 : -»arketnih deščic. Pojasnila daje .ovska zadruga v Ljubljani.
I
Ma spala.
nova, kompletna, jesenova, po-Utlrana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
nekaj vagonov oglja iz trdega lese Več se poizve pri Andrej LJenšič, Št. Janž v Meži.
za Izdelovanle damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod ro|. Mozetič, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dama In gospodične v praktičen pouk v svrho prlučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnil* od 10—1 ure popoldan.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“.
Spim se
mladega vrtnarskega pomočnika, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vstop 15. septembra t. 1. Poizve se v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4.
samski, želi primernega mesta. Nastop tako) ali pozneje.
Cenjene ponudbe na podružnico „Narodnega Dnevnika" v Mariboru pod ..Poštenost'1.
ia noiiai
želi službe pri boljšem gospodu, bodisi pri samcu, vdovcu z enim ali dvema otrokoma, ali pa pri bolj priletnem gospodu. Ponudbe pod J. V. Poštno ležeče št. 40. Celje.
Diva ia pieiaog
trboveljski dobavlja Iv. POGAČNIK, Vrhovčeva ulica 11. (Tabor).
' stroj ..Oliver"
predvojni izdelek, skoro nov,
naravoslovne knjige.
kakor Brehm: Tlerleben, 10 zv. Kemer v. Marilaun : Pflan-zenleben, Dr. Haacke: Schttp-fung der Tlerwelt, Dor. Neu-mayr : Erdgeschlcht«, Dr. Maver : Weltseb8ude, Dr. Hatzel: Vttlkerkunde, Dr. Hanke: Dcr Mensch. skupaj 10 zv.,
Ivo: Kooversafionsleksikoa,
24 zv., vse te knjige v krasotnl izdaji in usnjati vezbi, dalie
klasiki Cottajeve Izdaje
ter razne juiidične, znanstvene in beletristlčne knjige, svo v najboljšem stanju
se prodajo.
Naslov na upravo lista pod šifro ,,Razprodaja".
Najboljši uspeh Imajo oslasl v Nar. Dnevniku 1
Dr. Tone Jamar
ordlnlra zopet.
h. Hlini
Ljubljana
Gosposvetska c. it 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojev
JUH" In „01011110“,
šivalnih strojev
za rodbine In obrt tar
vaznih hnles
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
zastonj in fronto.
kKURJA OČESA
odstrani v Štirih dneh zajameno
BlIRGIT
^ Teltora 18 let milijon i krat preUkulen.
Dobite ga' v lekarnah droierijah tu zadeon trgov.
SURGIT #. m. b. H., Frallmlig (BaytraX
Generalno zastopstvo: IVAN SVETEC, NOVOMESTO (Slovenija).
Genena iešlro perje!
« En kg sivega ^~ ® opuljenega hSsBs;ffiga	perja 70 Din,
napol belo 90 Din, belo 100 Din,boljše 120 In 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 800 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHS E L, Lobez it 86 pri Pilznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
I* !• !• I* '• ’•	'•	V’#	Vi	Vi	'•	'i	'i	Vi	Vi	VVi	Vi	Vi	'rVi	'i	Vi-Vi-1!	M(?Mi	'i	'i	'#	!•	>	'f"f	1
Najboljša kolesa in šivalni stroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, znamke Gritznerin Adler
Uubllana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika«
i i i • i i Vi Vi ii i i'i iVi i i VVi i Vi V iVi Vi i i i • « » ♦ i i i • • Tt i > i • • V/tft
| Naznanilo in priporočilo.
Cenjenemu občinstvu in posestnikom Rožne doline uljudno naznanjamo, da smo popolnoma preuredili in prenovili staroznano gostilno „pri Končanu" v Rožni bolini. Cenjenim gostom bomo postregli vsak čas s svežo, gorko in mrzlo kuhinjo. Točili bomo pristna dolenjska vina iz znane kleti g. V. Bona v Krškem ter Unionsko pivo.
Na točno postrežbo in primerne cene bomo polagali vso pažnjo, ter se zato nadejamo obilnega obiska, za katerega se priporočamo.
Končan — Petrič.
i•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
■
3
g
i
i
S
■
a
p
■
n
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
StGEHier-Record
Vrhunec finomehanike I Zastopstvo:
Luci. Baraga,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
MERAKL ^
B03E, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK. EMA3LE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NASBOLtf KAKVOČE NUDI
MEDIC-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
LJUBUANA-MEDVODE
OO®0OO®0®0QQOQOQ©@
ANTON KOBl
Centrala: LJUBLJANA, Ižanska c. 2?
Zaloga vsakovrstnega žaganega in trdega lesa in tramov. Zaloga prizna no najboljših podpeških bukovih drv za kurjavo v polenih $ razžaganih z dostavo na dom. Hr»" stovi stebriči in vse potrebno za ograje itd. Tovarna zabojev p° naročilu. Zaloga upognjene0* pohištva lastnega izdelka.: : : v/
▼▼▼TTfVVVVVTTVVVVTVTTVTTVVVVTVVVVTVTVTVTTVVTTVTTVTVVVTTVTVVTTTVV
<1 TRGOVSKA BANKA D. D., UUBUANA t>
<2 Dunajska i cesta 4 (v lastni stavbi) ►►
<4 Kapital in razarve Din 18,300.000”- ►
Izvršuje vse bančne posle najtotneje In najkulantneje.
Ekspozitura:
Konjice
Meža - Dravograd
Telefon: 139, 146, 457.