MAJ
17 P K v.- Paska! 325 IS S Kv.-Tondot m.
19	N Sveta Trojica
20	P Bernardina
21	T Feliks	©
22	S Julija, dev.
23	C Rešnje Telo 25 P Donacijan 2E 25 S Gregor VIT.
27 N 2. pobink. 27 P Beda C. pk.
fi/ <?	/^vv £■»/■'
\merikanski
i'J
Slovenec
v / ^ v
k
B13QYENSK3 J3ST S3 OTERDEi
Mta r« wtfr N *wr?i — IS Inrftej) P« m*!?« — ii Wi* Me WM§4\
GLASILO SLOV. KATOkDELAVSTVA E AMERIKI IN URADNO GESSItO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORXS » CUICAGI; ZAPADNE SLOV: ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZEJ ,V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
__'(Official Organ of four Slovenian Organisation*),
najstarejši in najbolj priljubljen SLOVENSKI
list v združenih državah
ameriških,.
STE V. (NO.) 98.
CHICAGO, ILL., TOREK, 21. MAJA — TUESDAY, MAY 21, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
• •9
Naziji pnfisKajo prot[ Parizu - Italija čaka na pelje
Odpor zavezniških
čet neuspešen
Nemška armada zavzela nova mesta, med njimi Antver-pen. — Glavni sunek se izvaja proti Parizu. — Gen. Weygand imenovan vrhovnim poveljnikom zavezniških čet.
Pariz, Francija. — Z neprekinjeno vztrajnostjo in silovitostjo je nazijska vojna maši-na nadaljevala v dnevih koncem tedna s pritiskom na zavezniške obrambne čete na celi fronti, od severne Belgije doli preko francoske meje. Na tisoče tankov in aeroplanov ter na milijone mož je bilo zaposlenih v tej klavnici, kakor-šne svet še ni videl. Odpor zaveznic, dasi do skrajnosti srdit, pa je bil učinkovit le v toliko, da je preprečil nazijem njih prejšnje hitro prodiranje, toda ustaviti tega ni mogel, in nazijska armada je imela na vsej fronti zaznamovati nove uspehe.
V soboto so Nemci zavzeli važjip belgijsko mesto. An.tve.r-pen. 2e dan prej jim je padla v roke belgijska prestolica Bruselj, toda njih najmočnejši in za zaveznici najbolj nevarni sunek se je izvajal na južnem delu fronte, v smeri proti Parizu. Njih prodiranje na tej točki je za navadnega opazovalca nekaj nerazumljivega. Res je sicer, da so vrgli naziji semkaj glavni del svoje
sile, toda tudi Francozi imajo armado, ki se je prej štela najboljšim v Evropi, in zato so uspehi, ki jih dosegajo naziji, nadvse nezapopaclljivi. Mesta zavzemajo drugega za drugim in v nedeljo so se, kakor • poročajo Francozi, vršili ljuti boji za mesto St. Quen-tin, dočim trdijo naziji, da je mesto že njihovo; o b e n e m povdarjajo, da so njih prve čete oddaljene od Pariza le še okrog 60 milj.
Francoska vlada je morala spoznati, da je bilo v njenem armadnem poveljstvu nekaj narobe, in je zato izpremeni-la osobje v njem. Odstavljen je bil dosedanji vrhovni poveljnik čet obeh zavezniških držav, gen. Gamelin.in na njegovo mesto je bil imenovan gen. M. Weygand, ki je bil doslej načelnik francoske armade v Siriji. Na tega novega poveljnika stavi Francija, in z njo tudi Anglija, veliko upanja v teh dneh, o katerih se v obeh državah brez vsakega prikrivanja priznava, da nadvse kritični.
NEVARNOST ZA AMERIKO
Otok Curacao. — Tukajšnji otok je eden nizozemskega otočja v bližini ameriške oba-1' ,nazvanega Nizozemska Za-padna Indija. Ko je bila Nizozemska zasedena, so prišle angleške bojne ladje varovat to otočji Zadnji petek je zbornica otočja proglasila, da je otočje še vedno nizozemska last ter, da se bo, ako bo potrebno, tudi z orožjem branilo proti vsakemu napadu. S tem pa se pojavlja nevarnost za Ameriko, kajti, ako bi bilo to otočje v resnici napadeno, bi se s tem prinesla vojna prav pred prag Amerike.
so
Lindbergh priporoča
mirno kri
Washington, D. C. — Chas. A. Lindbergh je v svojem radio govoru,, ki ga je imel zadnjo nedeljo zvečer, priporočal ameriškemu ljudstvu, naj se ne vdaja histeričnemu strahu pred napadom in naj preneha z razburljivim čenča-njem o takih možnostih. Pov-daril, je, da Ameriki se ni treba bati napada, izvzemši, ako si ga bo sama izzvala s svojlimi notranjimi prepiri in z vmešavanjem v zadeve v inozemstvu.
Lindbergh je govoril na predvečer obletnice svojega poleta v Pariz, kateri se je izvršil pred 13. leti in ki je postavil moža ne samo na slavno mesto, marveč tudi med vplivne osebnosti. Njegov govor je bil tem bolj na mestu zdaj, ob času, ko se je vsled razvoja dogodkov v Evropi po-
NORVEŠKI KRALJ NAGOVORIL PODANIKE
Stockholm, Švedska.— Norveški kralj Haakon je iz svojega zavetišča, nekjje na severnem koncu dežele, zadnji petek po rtidio nagovoril svoje ljudstvo, ki je zdaj pod na-zijsko zasedbo, in ga pozival k upanju, da bo dežela zopet zadobila prostost. Ta dan se je obhajala 126. obletnica u veljavlje.ija norveške ustave.
lastila ameriških vodilnih krogov nekaka panika, češ, da je A-merika že v nekaki neposredni nevarnosti, in, ko se od raznih strani že priporoča, naj dežela opusti svojo nevtralnost ter se postavi očitno na stran Anglije in Francije ter jima postavi na razpolago vse svoje vire, mate-rijalne in finančne, izvzemši vojaških, kar pa bi utegnilo potem brez dvoma slediti.
Govornik je priporočal, naj Zed. države stopijo v ozko sodelovanje z južno Ameriko ter se obenem oborožujejo, toda po zamišljenem programu in ne v brezglavi hitrici. Omenil je, da nas točasno nima nihče namena napasti, in tudi ni nihče v stanju, da bi nas mogel.
--o-
PARIZ V VOJNEM STANJU
Pariz, Francija. — Uprava Pariza je postala taka, kakor bi bilo mesto že docela v vojnem pasu. Pod svojo kontrolo ga je namreč prevzelo vojaško poveljstvo, s čimer je prebivalstvo podvrženo vojaškim zakonom in predpisom. Nevarnost za mesto se z vsakim dnevom poostruje vsled prodiranja nazijske armade. Zadnji petek so naziji napovedovali, da bodo najkasneje v 15. dneh to mesto že zasedli. Od r jega so bili tisti dan'oddaljeni baje le,še 75 milj.
PO KALSVETU
—	New York, N. Y. — Neki duhovnik razpravlja v katoliškem listu Commonweal možnost, da se uvedejo maše tudi popoldne in zvečer, češ, da bi bilo to za sedanjo dobo zelo prikladno. Ta uvedba bi ne bila proti duhu cerkvenih principov, kajti v prvih časih krščanstva po bile večerne maše nekaj, običajnega.
—	Liege, Belgija. — Tukajšnji katoliški dnevnik Gazette de Liege, je nameraval 18. in 19. maja proslavljati stoletnico svoje ustanovitve. Vsled na-1 ada nemške armade pa se j t, moral načrt odložiti za poznejši čas.
—	Manila, Filipini. — Neki tukajšnji domačin, po imenu E. Noppota, pripoveduje o čudnem naključju, ki ga je pripeljalo do katoliške vere. Kot pravi, je še kot deček pobral na cesti kos nekega katoliškega lista. Prečital ga je, in, kar je tam izvedel, ga je tako zanimalo, da je poizvedoval naprej in končno postal goreč katoličan.
—	Bruselj, Belgija. — V treh državah, ki so postale žrtev nemškega napada, Nizozemski, Belgiji in Luksembur-gu, je okrog 11 milijonov katoličanov. Zadnji dve ste skoraj docela katoliški, dočim je r.a Nizozemskem katoliškega ena tretjina prebivalstva.
-o-
ŠPORTNI STRELCI SE MOBILIZIRAJO
Chicago, 111. — Športniki, ki se bavijo s streljanjem, bodisi v svrho lova, bodisi v zabavo, so dobili poziv od svojih tovarišev v Chicagi in okolici, naj se združijo v organizacijo obrambne rezerve, katera bi v slučaju sile pomagala armadi, braniti deželo. Tozadevne chicaške športne organizacije so sklicale za ta ponedeljek zborovanje za sprejem potrebnega načrta,na kar bodo povabile druge podobne organizacije širom cele dežele, naj se pridružijo, kar bo seveda popolnoma prostovoljno. Pričakuje se, da se bo odzvalo okrog sedem milijonov športnikov, kolikor se računa, da jih je v deželi. Te organizacije bi dobro služile predvsem v slučaju, ako bi tudi tukaj prišlo do nove vrste bojevanja, namreč, da se spušča vojaštvo s padali v ozadje bojne črte, kar točasno prakti-
"Ura je blizu" trdijo govorniki
Zun. minister Ciano povdaril, da se bo Italija morala udeležiti pri evropskih dogodkih. — Omenil, da čaka dežela le na ukaz Mussolinija za udarec.
ANGLEŽINJE
POZVANE
Na milijone žensk v tovarnah
za vojne potrebščine.
London, Anglija. — Koncem tedna je bil na angleško ženstvo izdan nov, apel, naj se postavijo v službo države in pomagajo tej pri obrambi. Namen vlade je, da se spravi na milijone žensk v tovarne
municijo in druge vojne potrebščine, da se bo' tako moglo zadostiti velikim potrebam teh kritičnih časov. Pričakuje se, da se bo odzvalo na to delo do štiri milijone Angležinj. Delavske unije, ki so doslej nasprotovale taki vrsti mobili-ziranja, so zdaj pričele očitno popuščati.
HITLER HITREJŠI, KOT JE BIL KAJZER
Berlin, Nemčija. — Z zasedbo belgijske prestolice, Bruselja, ki so jo izvršili naziji zadnji petek, se je pokazalo, koliko hitrejša je sedanja Hitlerjeva armada, kakor j^ bila kajzerjeva v 1914. Tedaj je vzelo Nemce 17 dni, po vpadu v Belgijo, da so okupirali to mesto, dočim je Hitlerjeva vojska dosegla ta uspeh že osmi dan. Bruselj je že osma prestolica tujih držav, ki so padle v roke Hitlerjevi Nemčiji. Druge so: Dunaj, Praga, Varšava, Ko-penhagen, Oslo, Luksemburg in Amsterdam; zadnja je prestolica Nizozemske.
DOBER PLEN NAZIJEV
Berlin, Nemčija. — Tukajšnji krogi trdijo, da je v zasedeni Nizozemski dobila nemška armada 300,000 ton gasolina. Na ta način vsaka nova zasedba pomaga nazijem, da lahko prodirajo naprej.
/MERIKANCI OPOZORJENI
Gibraltar. — Tukajšnji a-meriški konzul je zadnji petek opozoril Amerikance, ki 1 rebivajo v Gibraltarju, naj se odpravijo domov, čim najprej mogoče. Oblasti so poskrbele tudi že za izselitev žensk, otrok, invalidov in podobnih.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato* liško časopisje.
cirajo Nemci na zapadni fronti. Taki padalci so posebno nevarno zato, ker se spuste v krije, kjer ni vojaštva, da bi jih oviralo, in pri tem bi športniki, kot izvežbani strelci in razkropljeni po deželi, prišli v poštev.
Rim, Italija. — Ura, v kateri se bo odločila Italija za udarec, se približuje. Tako so povdarjali zadnjo nedeljo razni italijanski govorniki in listi ter dostavljali, da čaka armada le na Mussolinija, da bo izdal ukaz za napad.
Med glavnimi govorniki je bil zun. minister Ciano, ki je po petih mesecih molka zdaj ponovno v javnosti nastopil. Govoril je v Milanu, in sicer ob obletnici podpisa nemško-italijanskega vojaškega pakta, o katerem se je izrazil, da je "pakt jekla." Povdarjal je, da v dogodkih, ki se zdaj vršijo v Etvropi, bo Italija morala izpregovoriti svojo besedo in jo bo tudi izpregovorila. Italija, je dejal, bo izvršila svojo nalogo, da bo ostala zvesta svojim zvezam, s' čimer je brez dvoma menil zvezo z N,emčijo, obenem pa bo tudi sami sebi priborila to, po čemer hrepeni. Kdaj bo do te-j ga prišlo, tega, je povdaril, ne bo omenjal, češ, da "odločitev o dnevu bo prišla nam vsem od duceja."
Eden časopisov v Bologni je omenjal, da Italija nestrpno čaka, kdaj bo mogla korakati, ko sliši o uspehih, ki jih dosega nemška armada. Povdaril pa je, da "ura je blizu," obenem pa dostavil, da ni pričakovati tako hitrega konca "obeh velikanov,^' namreč Francije in Anglije, češ, da ste boste branili s skrajnim obupom.
PREPOVEDALI POUK NEMŠČINE
Leamington, Ont. — Vodstvo tukajšnjega kanadskega mesta se je od svoje bojne gorečnosti dal izvabiti k neki odredbi, sprejeti zadnji petek, ki je očividen izrodek fanatizma in bo kaj malo pripomogla k zmagi. Sklenil je, da se v tukajšnjih šolah prepove pouk nemškega jezika za dobo, kar bo trajala vojna, in celo govoriti se ne sme nemško na javnih prostorih. Prebivalstvo bo trdo občutilo to odredbo, ker je to mesto središče velike nemške naselbine.
STARČEK POKLICAN NA VODILNO MESTO
Pariz, Francija. — Fraacija se je v sedanjih odločilnih dnevih pričela spominjati raznih osebnosti, ki so si v zadnji vojni priborile slavo, in jih kliče na vodilna* mesta. O imenovanju Weyganda vrhov, poveljnikom zavezniških čet, je poročano že na drugem mestu. Pozvan pa je bil še neki drugi mož, namreč maršal Petain, ki je pred 24. leti vodil obrambo Verduna, in je imenovan min. podpredsednikom. Petain je star celih 84 let. -o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh!
Iz Jugoslavije /
Trgovski sporazum med Jugoslavijo in Zvezo socialističnih sovjetskih republik podpisan. — Težave pri gaše-<. nju velikega požala v Št Vidu nad Ljubljano. — Še druge vesti iz domovine.
Trgovski sporazum med Rusijo in Jugoslavijo
Beograd, 12. maja. (JK.)— Sinoči je bil v Moskvi podpisan trgovski dogovor med Kralj. Jugoslavijo in Zvezo socialističnih sovjetskih republik. Za Jugoslavijo ga je podpisal načelnik jugoflov. delegacije bivši finančni minister g. Milorad Gjorgjevič. Po podpisu so bi e izmenjene zdravice, a nato pa se je vršila triurna konferenca članov jugoslov. delegacije z g. Molo-iovom. Sodi se, da se nemudoma začno pogajanja za vzpostavitev neposrednih diploma-tičnih zvez, ker je bilo s tem dogovorom učinjeno dejansko priznanje Rusije ocl strani Kralj. Jugoslavije.
-o-r
Požsv v Št. Vidu nad bbm*-ljano
Ljubljana, 19. aprila. — V noči od srede na četrtek je Šentvidčane zbudil okrog polnoči plat zvona, ki je klical na pomoč. Z velikim plamenom je tedaj že gorelo ogromno gospodarsko poslopje veleposestnika Franca Ježka, po domače "Pikca" na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ker je bilo gospodarsko poslopje polno sena in krme ter so bile dalje v njem razne shrambe, v katerih je ogenj našel obilo goriva, je plamen skoraj v nekaj minutah zajel vse poslopje. Prvi so prihiteli gasilci iz Vižmarij in iz Št. Vida, ki so pa mogli le malo pomagati. Na Poljanah imajo namreč vodo iz ljubljanskega vodovoda naravnost iz Kleč. Ker ta vod nima svojega re-zervarja, voda nima zadostnega pritiska, zaradi česar se gasilci ljubljanske vode niso mogli poslužiti. Šentviški gasilci so zato napeljali 700 metrov dolg vod od svojega gasilskega doma v Sent Vidu do pogorišča in so pri tem morali cevi napeljati tudi čez železniški tir. Ker je med gašenjem šlo nekaj vlakov po progi, so morali cevi ponovno razklap-Ijati in prekiniti gašenje. Na pomoč so tudi prihiteli ljubljanski prostovoljni gasilci, ki pa niso mogli pomagati, ker ni bilo vode. Šentviški gasilci so s svojo motorko gasili, kolikor so mogli, vendar poslopja ni bilo mogoče rešiti. Vestno so varovali sosedne hiše in skrbeli, da se ogenj ni razširil. Gospodarsko poslopje je temeljito pogorelo. Je eno največjih v občini, saj je bilo dolgo 30 metrov in široko 13 metrov. Gospodar je imel poleg vsega drugega shranjene krme za 20 glav goveje živine in več konj. Zaradi tega je škoda seveda zelo velika, krita pa je le na pol z zavarovalnino. Ljudje sodijo, da je bil ogenj podtaknjen in da je začelo goreti že okrog dvanaj-i
stih. Gasilci so glavni požar podušili okrog pol 4. ure zjutraj, vztrajali pa so na pogorišču do ranega jutra in razr kopavali tleče ostanke. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Zg. in Sp. Šiške, Podutika. Dravelj in Guncelj. Škodo cenijo na 200.000 din, ker je uničeno tudi vse zidano poslopje.
-o-
Narodne organizacije za obrambo domovina
Zagreb, 12. maja. — (J.K ) — Jugoslov. Sokol je dal na razpolago vse svoje člane po-mladka, naraščaj in odrastle, ki ne. spadajo pod vojaško o'b-veznost, za sodelovanje z državnimi in vojaškimi oblastmi v namen urjenja v obrambi pred napadi iz zraka kakor
službe v zvezi z narodno obrambo. Sodi se, da bo tako do sto tisoč mladine na razpolago. Tudi vse druge narodne in rodoljubne organizacije po c.eli deželi, slav'i pa na HrvaŠkem in v Sloveniji, so se takisto dale na razpolago državnim in vojaškim oblastim, tako da ni v plemenitim rodoljubnem tekmovanju nobene razlike med Hrvati, Srbi in Slovenci iz vseh krajev domovine.
Nesreča
Na kirurški oddelek ljub ljanske bolnice je bil pripeljan delavec Anton Stcrle, zaposlen pri gradbenih delih v Pudobu na Notranjskem, ki se je pri delu močno ponesrečil.
-o-
Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Bogomil Gorazd, zasebni uradnik. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je po dolgi in hudi bolezni umrl Franc P'aties, veleposestnik star 84 let. —-V Vojniku je umrla Marija Lipuš, mati uradnika Lipuša pri mariborski policiji, stara 80 let. — V Celju je umrla Ana Natek,soproga poštnega upravitelja.
-o--
Novi stolni kanonik
Ljubljanski škof Dr. GregO-rij Rožman je imenoval za kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja g. duhovnega svetnika Antona Vovka, mestnega župnika v Tržiču na Gorenjskem. Novi kanonik je bil rojen v Vrbi pri Breznici v Prešernovi rojstni hiši. Njegova mati je bila nečakinja pesnika Prešerna.
Napad z raotiko
Ko je 52 letni kočar Ivan Škerbinšek iz Kamenika pri Rogatcu kopal v svojem vinogradu, se je spri z nekim posestnikom. V prepiru je posestnik udaril Skeribin^a z mo-tiko in mu močno poškodoval rebra,
ew|HPJJAs^
Amerikanski Slovenec
Prvt in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhaja rak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Ifedaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Nhslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Za celo leto-------$5.00
Za pol leta----2.50
Za Mrt leta------------1.50
Za Chicago, "Kanado in Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta----------1.75
Posamezna številka_____:.----- 3,c Single copy
Subscription:
For one year _________
For half a year____
For three months_______
___$5.00
_2.50
____1.50
Chicago, Canada and Europe:
For One year________$6k00
For half a year________3.00
For three months ............1.75
______________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo tfcbj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas Ho četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
le in druge javne zgradbe v Italiji so bile vseeno priprav-jene za nastanitev vojaštva. Končno je treba upoštevati še dejstvo, da je italijanska mornarica v stanju pripravljenosti.
V Rimu krožijo najrazličnejše vesti, ki naj pripravijo italijansko javnost za eventualne dalekosežne odločitve.
Splošno se v merodajnih italijanskih krogih podčrtava stališče, da je samo položaj na Balkanu tisto gibalo, ki določa stališče Italije, nikakor pa na to stališče ne more vplivati položaj v severni Evropi.
O	AMCft!kA.NŠk:i SLOVENEC	Torek, 21. maja 1940
Nekateri zagovorniki demokracije so mnenja, da demokratične države ne bodo poražene. Odločitev bo padla, kadar se pojavi na pozorišču Amerika. Vstop Amerike v zadnji vojni je odločil zmago za zaveznike. Fašizma, na-zizma in komunizma je Evropa sita. Amerika, pravijo zagovorniki demokracije, ima nepremagljivo moralno silo, katere glas bi vžgal pri vseh narodih novo močno zavest in novo navdušenje za demokracijo in svobodo v svetu. V tem duhu pišejo že mnogi ameriški listi. Vse zgleda, da prihaja počasi prepričanje, da vojna godla v Evropi se nam bolj in bolj približuje. Velik čudež bo, če se ne bo tudi ta dežela iznašla v njej.
Nauk, ki ga dajejo skušnje
Angleži delajo hudo pokoro za svojo neprevidnost. Zdaj šele se odpirajo Angležem oči, kako neprevidno politiko so vodili, ko so popuščali proti Nemcem vsa leta po zadnji svetovni vojni. Vse gorje, ki so ga doživele male države v Evropi od strani nadutega nemštva, ki slepo koraka za napetežem Hitlerjem, bi bilo prihranjeno, če bi bili zavezniki nastopili o pravem času, kar je bilžt njihova dolžnost. Pa kaj kazati na te napake — saj jih spoznavajo zdaj dovolj Angleži in Francozi sami.
Razne napake, za katere zdaj zavezniki plačujejo visoke račune in jih še bodo, dajejo obenem dober nauk tudi Združenim državam. Kakšen nauk? Dajejo nauk, da je skrajni čas, da se ta dežela primerno pripravi na suhem, na morju in v zraku.
Kaj, ali naj silimo v militarizem? — poreče kdo.
V razmerah, v kakoršnih se nahaja svet odločuje samo moč in sila. Ce imaš dovolj lnočno pest, se te bodo bali in te pustili pri miru. Ce te bodo smatrali za slabiča, bodo prej ali slej planili na te in te oropali. Yes, v takih razmerah in v takih časih, kakoršni prevladujejo v svetu sedaj, je v veliki nevarnosti'demokracija in svoboda tudi te dežele. Pustili jo bodo nam pri miru samo, če bomo imeli v tej deželi na braniku naše svobode in-demokracije dovolj kanonoV, bojnih ladij in bojnih letal, ki bodo v stanu ustaviti vsak napad od katerekoli strani. Kaj je bolje biti pripravljen, ali nepripravljen in izpostavljen napadu? Zdrava pamet da odgovor na to.
Ta dežela bi storila jako moder korak, ko bi uvedla vsaj, dokler se v svetu vojni viharji ne poležejo in dokler ne pride do miru, ki bo obetal kaj stalnosti, nekako začasno splošno vojaško službo. S tem ni rečeno, da moramo v vojno. Saj v vojni bomo veliko preje, če ne bomo pripravljeni, kakor če bomo pripravljeni. Pripravljene Amerike bi se vsak bal izzivati. Nepripravljeno pa bo vsak imel za lahek plen. Dežela bi napravila jako dober korak, ko bi n. pr. mlade fante poklicala v enoletno službo. Milijone mladih fantov pohajkava in ne more dobiti dela in zaslužka. Zakaj bi jih ne vzela v službo dežela, jih nekoliko vojaško izvežbala, zraven bi jih lahko učila še raznih poklicev. Koliko bi mladi fantje v taki službi pridobili. Vračali bi se vse bolj samozavestni, bogati na skušnjah in znanju nazaj v civilno življenje.
Seveda naj nas ne smatra nihče, da smo za kak militarizem. Prav nič nismo in brezpotreben je v normalnih časih. Toda svet ni več v normalnih časih. To je treba imeti pred očmi. Kaj če se Hitlerju posreči, da porazi zaveznike? Kaj mislite, da bo imel za Ameriko kaj priza-našanja, ko ima to deželo itak na piki, ker ve, da zavezniki dobivajo iz te dežele letala in drugo orožje? In naj take 'neprijetne priložnosti ta dežela čaka nepripravljena, kakor jo ie čakala n. pr. Danska, Norveška, Belgija, Holand-!f™*°. na prijazno veselico v
ska, i. dr.? To so vprašanja, ki zahtevajo previdnosti! bhzn^ 0glesby' Tam 80 .jmeh
Skušnje, ki, jih imajo že številni demokratični narodi v Evropi dajejo vsekakor glasen nauk, kaj naj ta dežela stori, Če hoče sama sebi dobro in si zagotoviti varnost in sigurnost svoji lastni demokraciji in svobodi.
RAZNO IZ LA SALLE La Salle, 111.
Dne 12. maja so se veselo oglasili zvonovi z ubranim pritrkavanjem v proslavo materinega dne, ki se je slavil V naši slovenski cerkvi sv. Reka. Father .Joseph, naš g. župnik, so imeli pred sv. mašo prav lep govor na matere, na kar je sledila sv. maša, katero so darovali č. g. Vincenc Šolar, profesor v St. Bede kolegiju v Peru, 111. Tudi oni so imeli v slovenščini lep govor na matere in marsikatera solza je zdrknila po licih navzočih. Cerkveni pevski zbor je pel veličastno latinsko mašo W. A. Leonard v "B Fiat." Solisti-nja Mrs. Mary Savnik je jako lapo zapela Ave Maria. Tako tudi Mrs. Joe Baznik ter Miss Albina Bregach, da je vsem segalo v srce. Torej cerkveni zbor zasluži vso pohvaio in priznanje. — Sodality so pa vse darovale sv. obhajilo za matere. Po cerkvenem opravilu so imele matere zajufcrek v šolski dvorani v spodnji in zgornji. Tako smo v La Salle praznovali Materin dan.
Dne 4. maja so pa zopet prišli Slovenci in drugi easti-tat Mr. in Mrs. Math Bi.idhaver k 35 letnici zakonskega življenja. Zbrali so se gori v dvorani šole sv. Roka. Bila je prav velika udeležba, kar je bilo vse prav. Mr. in Mrs. Bildhaver sta oba zavedna katoličana in vneta farana cerkve sv. Roka.' Želimo jim še mnogo let srečnega" in zadovoljnega življenja. Tudi jaz se pridružim vsem častilcem in vama želim iz srca, da bi zdrava in vesela slavila tudi še zlato poroko v krogu vajine lepe družine.
Za 12. maja so se naši la-sallski Slovenci odločili, da
ta dan lep program, med katerim so tudi kazali premika-, joče slike iz Jugoslavije. Tudi
moja malenkost je l}ila tam in reči moram, da je Mrs. Josephine Erjavec iz Jolieta reš mojstersko pokazala našo Jugoslavijo, ki je zares lepa. Da, naša domovina je zares lepa in vsi jo čislamo kot našo prvo mater. Podružnica št. 89, SŽZ v Oglesby, je povabila med se par mož in fantov od zbora Soče, da so zapeli par slovenskih pesmi. Torej žene od zgoraj omenjene podružnice, prav lepo ste se postavile. Le tako naprej. Bog vas živi!
Da ne pozabim, sd pa prav lepo zahvalim v imenu mož od zbora, Fr. Šenici in tudi M. Šeniča, za tako lepo pogostitev. Meni je, Mr. Fr. Ženica, posebno ugajala trgovina in mesnica, ki je vse tako lepo vrejeno in čisto, da • bi človek kar ne kuhano in ne pečeno jedel. — Torej Frank, hvala za pogostitev. — Vsem pozdrav, kateri čitajo Amer. Slovenca. Tone s hriba
n ne morejo vsako nedeljo priti v našo slovensko cerkev; pridite saj 26. maja k službi božji za blagor duše svojega pokojnega župnika Father Mertelna. Ravno tako ste tudi prijazno vabljeni na banket v počast sedanjega našega župnika Father Kebeta, ki se vedno in mnogo trudi za povzdi-go naše župnije.
Cerkveni odbor.
i
AMERIKANSKO SLOVENSKO ZDRUŽENJE V SHEBOYGAN, WISCONSIN
Sheboygan, Wis.
Prav gotovo ste že čitah v listih ali slišali od svojih znancev,da smo ustanovili to združenje. Kaj je namen tega združenja, je bilo že priobče-no. Kateremu pa še ni znano kakšnega pomena ima to združenje, ima priliko slišati na prihodnju seji.
Zatorej ste vsi Slovenci in 'Slovenke, člani ali ne člani, luljudno vabljeni, da se udeležite seje, katera se vrši 22. maja, ob 7:30 zvečer v Flu-dernikovi dvorani. Imeli bomo tudi par govornikov, katere bomo lahko slišali, kaj je njih mnenj s o naši organizaciji.
Pokažimo drugemu narodu, da je v nas še nekaj slovenskega duha in slovenske ljubezni, do nagega naroda.
Amerikansko Sloven sko Združenje ni vstanovljeno samo za par Slovencev,ampak v korist in dobrobit vseh naših naseljencev v Sheboyganu.
Upamo, da se bo vsak Slovenec ali Slovenka, prav gotovo vdeležil te seje in s tem pokazal, /da ljubi svoj slovenski narod.
TORAJ NA SVIDENJE 22. MAJA ZVEČER V FLUDER-NIKOVI DVORANI.
Mary Fale, Predsednica -o——
Politika Italije
V francoskih diplomatskih krogih smatrajo stališče Italije napram najnovejšim dogodkom na severu Evrope slej ko prej za skrivnostno. Italijanski tisk zelo široko-gmdno brani nemško stališče in odobrava nemške akcije. Rimski radio svari italijanski narod, naj se ne vdaja iluzijam, da mora sedanje italijansko nevtralno stališče napram evropski vojni za zmerom ostati neizpremenjeno. Te besede, kakor tudi izjave italijanskega časopisja ne morejo na merodajne francoske kroge napraviti nobenega posebnega vtisa; so pa na drugi strani dejstva, ki jih je vse eno treba upoštevati, ker utegnejo imeti vpliv na nadaljnji razvoj položaja.
Dejstvo je, da je ob začetku vojne italijanska industrija sprejemala vsa naročila zavezniških držav, dočim dela ta industrija sedanj za zaveznike čedalje manj. Mobilizacija pet letnikov rezervistov je bilk sicer zanikana, toda šo-
POZIV JPITTSBURŽANOM Pittsburgh, Pa.
Farani naše slovenske župnije Marije Vnebovzete prire-de v nedeljo, 26. maja cb osmih zvečer banket v počast svojemu župniku č. g. Father M, F. Kebe-tu v priznanje njegovega petletnega neumornega delovanja v tej fari.
Kdor še nima vstopnice, naj si jo nabavi pri tajniku ali tajnici svojega društva, ali pa pri cerkvenih odbornikih, toda ne pozneje, kakor samo do 20. maja.
Ta dan bo tudi obletnica smrti našega bivšega župnika blagopokojnega č. g. Johna Mertelna, na katerega spomin se bo brala sv. maša v naši cerkvi ob 10:30. Na ta način bodo lahko naši dobri pitts-burški Slovenci skupno na en dan izkazali čast obema svojima župnikoma.
Vabljeni so tudi vsi oddaljeni rojaki in rojakinje, kate-
DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline
V nedeljo 14. apr, po noči
je nastal ogenj v Irci vasi pri Novem mestu. Gorelo je gospodarsko poslopje poleg novo zidane, še ne ometane hiše Kastelčeve, sedaj Simčeve. Ogenj se je hitro širil, vendar pA se je posrečilo, da so ga i omejili, ker stoji hiša v znož-Iju pod hribom nad Krko, in so druge hiše ostale nepoškodovane. Zgorelo je gospodarsko poslopje, hlev, šupa, listnjak, in kozolec. V šupi je spal star mož, ki ga imajo pri hiši, ki so ga sicer v zadnjem trenutku rešili vendar pa mu je zgorelo vse borno imetje, ki ga je imel. Kako je nastal ogenj, še niso ugotovili. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
18. apr. so Smeli pi;i nas velik in lep pogreb. Pokopali smo Marijo Kolenc, roj. Jevni-kar — Petelinčevo iz Vrhove-ga, staro 25 let. Omožila se je bila letošnji predpust, komaj pred tremi meseci v Sve-tokrižko župnijo. Pa se je pri vzdigovanju nekaj pokvarila, da je odšla v ljubljansko bolnico na operacijo, vsled katere je doma na Vrhovem, kamor so jo pripeljali, umrla.
V Raški župniji so odšli v večnost: Na Kržiščih 67 letna Marija Gorenc. Svetovn,a voj-
na ji je bila vzela moža. V Cirju je zatisnila svoje oči Ana Krošelj. Pri Grmovih v Pristavi je umrl Janez štaj-ner. Na Andrem pa se je od svojih poslovil France Grabnar.
V Sv. Križu pri Litiji dobijo v kratkem nove orgle, ki jih bo napravil mojster Jenko v Št. Vidu nad Ljubljano.
Na dan sv. Jurija 24. apr. so pokopali Franjčišiko Markovič roj. Nadrah, ki je umrla na Mleščevem pri Stični v'76 letu starosti. Bila je sestra stolnega g. prosta in generalu, vi ka'rja prelata Ignacija Nadra-ha.
Na tolici pri Višnji gori so spremili k večnem počitku dne 14. aprila Jožefo Vidic, p. d. Mihevčevo mamo, ki je umrla v najlepši dobi 19 let. Od 11 otrok jih živi še 7. Bila je prav dobra žena, posebno še za siromake, ki jo bodo težko pogrešali.
Po smrti g. dekana Antona Skubica so dobili v Ribnici novega dekana v osebi škofjeloškega uršulinskega rektorja g. Viktorijana Demšarja, ki je bil rojen 1. 1904 v Stari vasi pri Zireh. Njegova mati roj. Kopač, je imela 17 otrok, 12 sinov in 5 hčera. V duhovnika je bil posvečen 1. 1929. L. 1938 je nekaj tednov pastiro-val med našimi rojaki v Severni Franciji. Lanske velike počitnice pa se je mudil nekaj časa v New Yorku, Clevelan-du in Chicagi. Svojo službo je nastopil na dan sv. Marka 25. aprila.
V ponedeljek 22. apr. so začeli pri nas v Št. Lovrencu zidati novo kaplanijo, ki bo na šolskem travniku za farov-škim vrtičkom, kar zahteva že več let sem šolska oblast, ki bo porabila potem sedanje kaplanijske prostore za šolske razrede, ker je dosedanja' šola tako pretesna za štiriraz-rednico, ki jo imamo in tudi štiri učne moči, a samo dve učni sobi. V Kaplaniji bo tudi društvena dvorana za izobraževalno društvo.
Dogodki
t ved Slovenci po Ameriki
V svojem zadnjem dopisu sem omenil, kako neugodno vreme imamo v letošnjem aprilu, mrzlo in suhk, skoraj brez dežja in mokratq, vsaj smo imeli še 15. apr. zjutraj ob 5 stopinj pod ničlo ali zime. V drugi polovici meseca pa je bolje, posebno glede gorkote, vsaj smo imeli nekatere dni popoldne celo do 25 C topline. Ker smo imeli tudi nekaj prav lepih .sončnih in vetrovnih dni, se je zgodilo, česar ni nikdo pričakoval, da je bilo o sv. Juriju že skoraj vse zeleno in' je nekatero drevje že tudi cvetelo, kakor črešnje in cibore in beli trn, ko je bilo še pred enim tednom še skoraj vse hudo. Vendar pa se aprilova suša močno pozna, posebno po travnikih, ko do zdaj ni skoraj nič rastlo in so bili travniki goli, kakor skoraj v jeseni. Druga leta je bilo o sv. Juriju že dosti paše, a letos nič, ker se pozna posebno pri živini, ki je letos precej suha, ker je bilo tudi lani malo mrve in otave. Še veliko (Dalje na 4. strani)
Poroka
So. Chicago, 111. — Preteklo soboto sta se v naši cerkvi sv. Jurija poročila Miss Mildret Porenta, hčerka tukaj dobro poznane Porentove družine, ki so tudi naročniki Amer. Slovenca in Novega Sveta, z Mr. Hal Nelson. Poroka je bila s sv. mašo.
Rojak poškodovan po eksploziji
' Ely, Minn. — Tukajšnji rojak Blaž Skerjanc, je pred par tedni bil težko poškodovan na roko. Ko je v rudniku pripravljal naboj razstreliva, za razstrelbo rude,se je naboj po nesrečnem naključju užgal. Naboj, ki je obsegal sedem komadov liinamita, je moč eksplozije po srečnem slučaju obrnila v drugo stran. V nasprotnem slučaju, bi bil Blaž, kakor tudi njegov tovariš, oba mrtva, na mestu.
Smrt mladeniča
So. Chicago, 111. — Preteklo sredo zjutraj je v Municipal sanatoriju umrl Rudy Blazic, v starosti 23 let. Pokojni zapušča štiri brate in pet sestra. Pokopan je bil zadnjo soboto iz tukajšnje slovenske cerkve sv. Jurija. Pokojni je bil brat tukaj poznane Mrs. Louise Li-kovich, ki je tajnica društva Marije Čistega Spočetja št. 80, KSKJ. — Pokojnemu večni mir, ostalim iskreno soža-Ije!
Poroka v Minnesoti
Ely, Minn. — Dne 10. maja je bil v cerkvi sv. Antona poročen Edvard Krai, z Miss Rose Chepelnik. Mr. Kral je zaposlen kot elektrieai:. v Gary, Wis. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Jakob in Rose Chepelnik na West Chapman St. v Ely.—Novoporočencema mnogo sreče.
Slovenec v javni službi
Buhl, Minn. — Bivši mestni nadzornik M>r. Matt Bra j kovic, je bil te dni imenovan članom odbora, ki ima oskrbo za vodo in razsvetljavo. Služboval bo v odboru do 15. de-cefnbra t. 1. razven, ;če ' bo imenovan še nadalje, za to službo.
Alojzija
- Že je bi-
Piknik dr. sv,
Elmhurst, 111. — Ze je lo poročano, da priredi društvo sv. Alojzija št. 179, KSKJ piknik in plesno veselico dne 22. junija v Keglovem grovu v Willow Springs, 111. Za ples bo igrala Monarch Melody orkestra in ne Foys orkestra,kot je bilo poročano.
Zbolel je
So. Chicago, 111. — Zadnji teden je močno zbolel tukaj poznani rojak Mr. John Liko-vich,-tajnik društva sv. Flori-jana št. 44, KSKJ. da je moral rabiti zdravniško pomoč., Želimo mu ljubega zdravja.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Z,-119
"Nevarnost je," je pravil dalje Tarzan svojemu prijatelju Perryju," če bi la Rutang kaj izvedel o našem nameravanem uporu. S tem. da bi nas naznanil, bi si zopet pridobil zaupanjq pri kraljici in prostost." Nato se je Tarzan obrnil h Kailuku, naj Rutangu ničesar ne omeni o uporu.
Tako previden je bil Tarzan, da je Kailuku prepovedal RutUiifju in njegovemu sinu kaj omeniti o uporu, toda najmanj "i slutil, da je izdajalec prav med njimi, s katerim so najbolj zaupno govorili. Bil je to mladenič Runik, ki je ob prvi prilijci Mungu povedal o nameravanem uporu.
Mungo je pa hitel, kolikor je le mogel, da je kraljici Alitei povedal, da je izvedel, da se v rudniku draguljev ■pripravljajo sužnji na upor. "Kaj?" je vzrojila Aiitea. "Upor, med sužnji v rudniku draguljev! Nemogoče! Ti izmučeni in sestradani .brez orožja iit priklenjeni dru;* k drugemu."
"Toda," je nadaljeval Mungo; "jaz verjamem Runiku. kajti gotovo se zaveda kazni, ki bi ga doletela za neresnično poročilo, zato je gotovo govoril resnico." Divje jezna je postala kraljica cb tem sporočilu. "Mi moramo vso stvar natančno preiskati. Mi bomo ta upoj' kmalu zadušili."
......................................................
r........ .......... ....... ..........*
! DA7ADI Pog,ej' na številke poleg naslova In 1 ; £ (J^l/Ki imena. Ako ti je naročnina potekla, 1 ! ^^^ obnovi jo in pomagaj listu]
> __________.....—----— n----".«»«>«»»««'»"«»»»
Torek, 21. maja 1940	_ _AMfeRIKANSKi SLOVENEC	■	SU>fta 8 ,
NEWYORŠKA RAZSTAVA PONOVNO OTVORJENA
Nedeljski kotiček
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)'
J. M. Trunk,
smrti je skrbno vodil svojo do- Umrl je d*he 12. aprila v mačijo. Vse življenje je bil Oseku 41 Jožel' Vovk v viso-odločen, zaveden mož. Tako ki starosti 79 let. Bil je ugle-je vzgojil tudi vse svoje otro- den posestnik in v prejšnjih ke.	letih večkratni občinski odbor-
!i!	nik, pa tudi pri Oseški posojil-
Lani 20.000 rojstev. Listi so niči je bil dolgo vrsto let od-te dni objavili podatke o rod- bornik ter je s svojim svetom nosti v Julijski Krajini. Pred- marsikaterikrat pomagal pri lanskim se je v deželi rodilo vodstvu posojilnice. 20.138, lani 20.196 otrok, ta-	*
ko da je rodnost v' deželi na- Nagrade za dvojčke. Gori-rasla komaj za 0.8%. Največ- ški prefekt je nakazal Ivanu ja je bila na Goriškem, kjer Lapajnetu na Vojskem nad se je rodilo 4122 otrok naspro- Idrijo in Josipu Štruklju na ti predlanskim 8895. V reški Vitovljah nad Šempasom vsaf-in tržaški pokrajini je rodnost kemu po 700 lir, ker sta dobi-močno nazadovala.	la zdrave dvojčke.
la, da so neki deli telesa zgo-	sm
reli. Grozna nesreča je pre-	ni£
tresla vso duhovnijo. Pogreba	od
ubogih fantov se je udeležila	je
vsa občina, ki je ganljivo iz-	ke pričala svoje sočutje z družinama obeh ponesrečencev in globoko žalost radi bridke iz- te
gube.	nc
--o--la
Smrt v plamenih	2C
V Gornji Kanomli pri Idriji kc
V	l'Q
se je pripetila huda nesreča. Pri Erjavčevih je bila vsa dru- ja žina na polju doma je ostala s.° samo šele pet let stara Ilozali- 1 ja. Otrok se je ig'ral blizu hi- 111 že in je nazadnje zbral nekaj 111 trsk, iztaknil vžigalice, in tr- _ ske prižgal. Na lepem pa so plameni zajeli tudi otroka. Iz soseščine so prihiteli ljudje, ki so otroka s hudimi opeklinami spravili v idrijsko bolnico, a kljub vsem prizadevanjem je tam v nekaj urah umrl.
--o--M
V avtu ga je zadela kap ]j 48 letni zavarovalni urad- C) nik g. II. Tomšič se je v to- „ rek, 2. aprila popoldne peljal n z avtomobilom po službenih (| poslih proti Ajdovščini. V bli- I žini ceste pod Sv. Križem mu ^ je postalo- slabo. Njegov spremljevalec ga je hitro zapeljal k zdravniku v Ajdovščino, da bi mu nudil pomoč. ^ Bilo pa je prepozno. Kljub ta-'. kojšnji injekciji je Tomšič ^
1 podlegel srčni kapi. Rajnki je z " bil po rodu Goričan, sin slo- 1: venskih staršev, ki se ni ni- 1 ~ koli sramoval svoje materine v t besede. Bil je dober človek. 2 Svoj čas je služboval kot užit- s ninski uradnik v Baški dolini s in je bil zato znan po naši de- t želi.
o	-o— ' M
(	Korenina
a V sončnih Brdih je slavil te I dni — še čil in zdrav — g. I , Jože Maurič iz Krasnega pri i Kojskem, posestnik v Krminu ; svojo 80 letnico v domačem j i ^ krogu. Obenem je bila to tudi i
50 letnica njegove pcoke. ,d Žal, da mu je njegova skrbna družica umrla že pred nekaj leti. Jubilant si je pridobil mnogo prijateljev spričo svo-a- jega neomajnega značaja in e- odločnega dela, ki je zaoralo e- v Brdih globoke brazde. Po a- vojni, ki so Brdom prizadejala a- največ zla je bil Maurič prvi o, na delu za obnovo teh krajev, li- Bil je povsod z dejanjem in n- besedo v pomoč.
z-	-o-
o-	KRATKE VESTI
se Še en nov, župnik. Pred neba dolgim je bil za župnika v ki Zgoniku na Krasu umeščen g. le- Srečko Rejc, tamošnji župni na upravitelj, ki pastiruje v tej od duhovniji, kar se je vrnil z )b- juga. la-
bi- Na svoji stoletni dedovini
bi- je umrl v Velikem Otoku pri o- Postojni po vsem Krasu znani ?la posestnik Jože Jurca. Dosege ga- je visoko starost 81 let. Do
IZ GORIŠKE, PRIM0RJA IN ISTRE
lastniška družba "Sidarma" s na Reki. Nova ladja je šesta ^ izmed šestorice novih ladij ^ enakega tipa, katere je za " omenjeno družbo v zadnji do- ^ bi zgradila ladjedelniška družba "Cantieri Riuniti del Adria-
cr
tico" (Združene jadranske la- 11 djedelnice), ki imajo svoje de- c lavnice pri Svetem Marku v Trstu in v Tržiču. Kakor poročajo listi je ta reška družba naročila sedaj že šest no-vih blagovnih ladij. 3 motor- ^ ne cisterne po 12 tisoč ton in ^ 3 motorne trgovske ladje po J 100 tisoč ton. Trojico teh no- ^ vih ladij bodo gradili v ladje- .' delnicah pri Sv. Marku v Tr-
si
stu, trojico pa v Tržiču.	^
Cena krompirju se zvišala g
Ze od začetka vojne stalno , naraščajo cene živilom, zlasti občuten pa je dvig cene krom- J^ pirju. Od začetka vojne pa dc _ letošnjega marca se je krom- s pir podražil od 44 na 95 lir za meterski stot. Tak porast cen ni bil na italijanskem tr- ^ gu zabeležen od svetovne voj- . ne. Ker pa.se je na trgu poja- . vila velika množina ranega ' krompirja, katerega izvoz bo ^ zaradi vojnih razmer zelo o-* težen, računajo, da bo cena { ^ popustila. Cim je prišel zgodnji krompir na trg je dosegel ^ | ceno 110. pa tudi 130 lir za c stot, pričakuje pa se, da bo j zaradi velike množine krom- , pir j a cena padla najm&ij na 100 lir za stot.	j
;	—o—
Zopet nesreča s strelivom
Pretekle dni sta se odpra-:- vila dva mladeniča iz Opatje-i- ga sela, 30 letni Vladimir De-e vetak in 20 letni France Ma-a rušič na gmajno nad Jamlja-)- ni, kjer sta vedela za veliko, a po vojni ostalo granato. Vladi-mir se je lotil izstrelek odpi-n rati, tovariš pa je v mali raz-o dalji delo opazoval. Nenado-o ma, okoli šeste ure zvečer se g je granata razletela in oba
>	mladeniča ubila. Delavci, ki
>	so konča vali svoje dnevno de-it lo v bližini, so prihiteli na
kraj nesreče in onemeli od strahote: Marušič je z zdrobljeno glavo ležal mrtev v mla-v ki krvi, Devetakovo telo je bi-e. lo pa tako raztrgano, da je bi-n- lo mogoče pobrati le malo o-je stankov; granata ga je vrgla o- v zrak, ga razkosala in užga-
Zelezna ruda v Istri	la
Raziskovanja istrskih tal j'J trajajo že dolgo leta. Poleg ^ premoga in bavksita pa vse ^ doslej ni bilo mogoče najti ni-kake druge rude, ki bi se jo izplačalo kopati. Toda že okoliščina, da je v deželi mno- ^ go bavksita in tudi silicija, je ^ kazala na to, da morajo istr- T ska tla vsebovati tudi železno rtido, čeprav tako, ki ne vse- ^ buje mnogo železa. Zato so se raziskovanja tal ves čas in- ^ t\2nzivho nadaljevala. Ugoto- t, vilo se je, da je nekaj železne rude v Kavranu pri Pulju. V ^ luki Bado so pred kratkim iz-kopali prve jaške do globine SO m, spravili na dan kakih 000 ton rude ter ugotovili, da mora ruda v večjih globinah vsebovati toliko železa, da so se odločili nadaljevati raziska- ( vanja, hkratu pa tudi že organizirati podjetje, ki bo le- j žišča rude eksploatiralo.
-o--J
Iz raškega premoga bodo de- ( lali kok
Pred kratkim so v plinarni
i
v Padovi preiskusili raški premog, če je mogoče iz njega } napraviti kok. Kakor je znano, delajo kok le iz visoko- j vrednih vrst premoga. Za kok torej ni pripraven vsak pre- ' mog. Kok je danes v topilni- ; etvu zelo važna in neobhodna surovina in z ozirom na viso-kostophjo industrije, ki zahteva vse vrste kovin, je njegova uporaba zelo velika. Tudi Italija se je dala na rešitev tega problema ter se je celo vrgla na to, da bi iz premoga, ki ga pridobiva na svojem teritoriju, proizvajala tudi bencin. Po dolgih poskusih se je posrečilo napraviti iz raškega premoga dobro kvaliteto ko-ka, ki le v malem zaostaja za tujimi. Pomembno je, da premog iz Sardinije (Sulcis in Bacu Abis) ni dal bbgve kako dobro rezultatov. Sedaj delajo na tem, da bodo raški premog uporabljali za izdelovanje lco-ka. Na mesto raškega premoga pa bodo uporabljali lignit in ostale vrste premoga.
-o-
Nove trgovske ladje V soboto, 6. apr. je bila v ladjedelnici v Tržiču spuščena v morje nova 10 tisoč tonska trgovska ladja. Ladji? je naročila italijanska brodo-
ITALIJA MISLI UDARITI
DENARNE POŠILJAT VE
>	se še dostavljajo v Jugoslavijo in < [ Italijo. Prosimo pa pošiljatelje !
>	nakazil za stari kraj, da pošiljajo
! v takih svotah, kakor tu navede- J | ne, namreč v ravnih svotah po j ! sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 ,
1 dinarjih. To radi praktičnosti iz- ] plačil.	i
Kdor želi poslati pošiljate* po- ■ \ tom kabla (brzojavu), lahjro stori po znižani ceni za $1.00, kar j« j treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta zniia-na cena za kabeliranja velja le | za Jugoslavijo.)
>	Naše cene bo zdaj:	j !; JUGOSLOVANSKI
DINARJI:	!
V Za $ 2.30.................... 100 Din
P Za $ 4.49.................... 200 Din |
i Za $ 6.5.0.................... 300 Din ]
I Za S 8.45...,,............... 400 Din
>; Za $10.25.................... S00 Din
| Za $20.00....................1000 Din
j Za $39.00....................2000 Din |
J	ITALIJANSKE \
i	LIRE:
I- 7.a $ 3.25...................... 5.0 lir
»t ta. $ 5.90...................... 100 lir
Ji Za $11,50...:.................. 200 lir
>	Za $17.00...................... 300 lir
! Za $28.00...................... 500 Ur
t Nakazovati pošiljatve, da bi se
|	izplačale v ameriških dolarjih
i	zdaj ni mogoče. ! Vse pošiljatvo naslovita nai
; JOHN JERICH
[ 1849 West Cermak Road, !	CHICAGO. ILL.
mmS.

Kakor trdijo poročila, jc Italija pripravljena, .da vsak čas stopi v vojno na strani. Nemčije. Na sliki je v ospredju na levi italijanski prestolonaslednik Umberto, na desni pa diktator Mussolini.	____4 .	__*
ČETRTA NEDELJA V MAJU
Kako kratek je čas našega 1 življenja, ako ga primerjamo s številom tisočletij, ki so minula od začetka sveta. A kaj so tisočletja v primeri z večnostjo! Le pičica v primeri z nebom. Tvoja duša je večna; tudi v tem je podoba božja. O njej veljajo besede: "Njih (nebes) 'bode konec, ti pa 0-staneš; in vsa se bodo postarala kakor obleka in kakor plašč jih boš zvil in izpreme-nila se bodo,vti pa si isti in let tvojih ne bode konec (Hebr. 1, 11)." O vefčnost. Kakšna boš, duša moja, ko boš vedno enaka? Ali vedno srečna, ali vedno nesrečna? Kaj meniš? Kdo bi ne posvetil kratkih dni svojega življenja večnosti, ki bo tako malo jenjala kakor Bog sam. Ker si neumrjoč.ali je vredno, da tudi le v mislih želiš na zemlji dolgega življenja, razen če si ga želiš radi neumrjočnosti? Ali ni le "življenje brez madeža visoka starost (Modr. 4, 9)?" In srečen ne-li le oni, "kateri je zgodaj končavši izpolnil veliko let (Modr. 4, 13) ?"
Cim hitreje časno življenje beži, tem dragocenejši so trenutki. Ce bi nam Bog, kakor pred potopom, dodelil živeti celih tisoč let, ali bi bilo to preveč, da si zaslužimo srečno večnost ali se obvarujemo pred nesrečo? Ker nam pa je le tako malo let odmerjenih in so celo ta prav negotova, je treba, da se ravnamo po opominu: »'Dokler imamo pri-goden čas, delajmo dobro (Gal. 6, 19)." Mine čas in s časom prilika za zasluge, ker po tem življenju n{ več časa, kakor le čas kazni ali plačila. Ali ni strašno, če kdo zlorablja čas za grehe? "In pravični, ko je mrtev, pogublja hudobne, ki še žive, in mladost, ki je zgodaj končala, dolgo življenje krivičnega (Modr. 4, 16)." Neštevilno mladih svetnikov bo pri sodbi vstalo zoper grešnika, ki se je postaral v svoji hudobiji, ker mu morda celo šestkratni čas ni zadostoval, da bi se bil izveli-čal, dočim so mladi ljudje v ; kratki dobi postali popolni in svetniki.
................... ^ -.......——---
Pred dobrin tednom so slovesno otvorili svetovno razstavo v New Yorku. Gornja slika kaže v ospredju slavne vodomete. Razstava, kakor znano, se je vršila že lani, toda, kot trdi vodstvo, ji je letos /tnHonih mnne-n novosti ter ie tudi vstopnina nižja.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
S kolesa je padel	in
Tridesetletni ključavničar hi Mihael Oman iz Novega Ce- u Ija se je peljal s kolesom po m cesti. Iz neznanega vzroka je di na Babnem pri Celju tako ne- st srečno padel s kolesa na tla, si da so ga morali radi hude poškodbe odpeljati v celjsko Z bolnico.
-o---h
Krivo je pričal	d
S
Pred celjskim okrožnim so-, diščem je bil obsojen zaradi ^ ; krivega pričevanja na 50 dni , , zapora 30 letni Karel Staut . iz Rečic? pri Savinji. Pri neki 0 . razpravi na okrožnem sodišču i v Sevnici je vedoma nekaj I zamolčal v korist tožene . stranke,kar je pa pozneje pri- l!
1	šlo na dan in se bo moral za r. . to sedaj pokoriti.
Dva poškodovanca
V gozdu se je ob štor spod-
2	taknil delavec iz Dobrave ■. Ludvik Artač in si močno po-■i škodoval nogo. — V prepiru u je neki Štefan Mikluš s sekiro n udaril po hrbtu Jožeta Jazbe-li ca, ključavničarja iz Dolenje-». ga Logatca. — Oba sta se mo-a rala zateči v ljubljansko bol-' ij nico.
j]	--o---
)-	Do smrti se opekel
n V 'bolnici v Ljubljani je podlo legel opeklinam, ki jih je do-'0 bil, ko je padel v škaf vrele la vode sinček mesarja iz Zago-vi rice Rudolf Tomec.
v.	-o-
in	Nesreča
Delavec Ivan Polh iz Šalke vasi pri Kočevju, je vozil avlo. Pa se je avto nenadno pre-e- vrnil in Polh je dobil močne v poškodbe, da so ga morali od-g. peljati v ljubljansko bolnico.
ni	-o-
ej	Konec čudaka
z Veliko pozornost je v Mariboru vzbudila vest, da se je v Ptuju obesil upokojeni dr-ini žavni uradnik Rudolf Laznik pri iz Maribora. Pokojnik je dolini go živel v Mariboru, zadnja jel leta precej čudaško življenje. Do Bil je imovit človek, le da je
imel prihranke zamrznjene v hranilnicah in jih ni mogel uporabljati, kar ,ga je vznemirjalo. Nekega dne se je podal nenadno v Ptuj, v neki gostilni najel sobo in se tam obesil.
-o-
Zagreb dobi — hrvatski hotel
Zagreb bo dobil nov velik hrvatski hotel, ki ga bo zgradila banovinska hranilnica. Sploh so v Zagrebu sklenili, da bodo pričeli z obširnim delom za tujski promet. Že v ljudskih šolah bodo poučevali otroke o pomenu turizma, pa ne v smislu, da bi tujca ogulili, temveč da bi pri umerjenih cenah užival čim večjo udobnost in spoznaval lepote pri-morja in zaledja).
(Dalje)	B
Kaj pa sedaj? Privatno sem zl izvedel iz New Yorka, da bo v lj kratkem prekinjena vsaka vo- d žnja v Evropo. 3. okt. bo baje C odplul zadnji italijanski par nik "i v Evropo pred koncem svetovne c vojne, o kateri je pa vse ameri- n ško časopisje poročalo, da bo v trajala najmanj štiri leta. k
"Imeli ste dober nos," so mi rekli v Chicagi vsi, "da ste se s umaknili vojski in prišli sem d ravno o pravem času, kajti vsa F Evropa, tudi Jugoslavija bo v z kratkem v ognju!"	I
Prav tisti dan pa je prineslo cl časopisje tudi vest, da je vlada c USA odpoklicala vse potne liste s in prepovedala vsem svojim dr- j žavljanom odhod iz Amerike v c Evropo, vse svoje državljane v s Evropi pa odpoklicala, da se ne- i mudoma s prvim parnikom vr- z nejo v Ameriko.	I
Da, kaj sedaj?
Odločil sem se, da se takoj po- 1 dam v Washington k poslani- 5 štvu in v državni department, 1 da vidim, kaj se da narediti. : Morda je vendar še kak izhod 1 mogoč iz tega neprijetnega po- • ložaja, da bi mogel ostati v A-meriki še vsaj dva meseca in iz- i vršiti nalogo, ki sem si jo zasta- ! vil. Ker pa nisem bil gotov, kako bo, ni kazalo drugega kakor začeti se poslavljati. Da bi ostal . za stalno zopet v Ameriki, še misliti ni bilo.
Razmere v Ameriki so se zelo . spremenile teh dvanajst let in .. zdelo se mi je, da bi se ne mogel več vživeti v te nove razmere. Preveč sem se že postaral pa preveč vzljubil lepo Ljubljano in f.wjo novo župnijo sv. Cirila in Metoda in lepo Jugoslavijo. Sicer so mi vsi svetovali, da naj se ne vrnem, da naj raje ostanem za stalno v Ameriki. Nekateri so j celo trdili, da sem baje še ame-1 riški Sloveniji potreben, da bi - baje mogel še veliko dobrega . storiti zanjo. Najbrže so mi to . govorili samo iz vljudnosti. Vsaj . tako sem jaz vzel to njih govorjenje.
"Bog bo to odločil," sem jim odgovarjal. "Ako bi bil ljudstvu ^ res potreben, in bi bila božja volja tako, saj bo preprečil moj odhod. Kjer je bila božja volja v i, mojem življenju, da me je Bog i- hotel imeti, saj me je tja, rekel v bi, kar pahnil proti moji volji, li Dostikrat sem šel zelo nerad! Ce a je to tudi sedaj, saj bom moral." i- Pohitel sem v Chicagi s svoji-h mi obiski znancev, prijateljev in 3- sorodnikov in imel z nekaterimi i- tudi daljše razgovore o našem bodočem sodelovanju zlasti pri
Rafaelovi družbi in Izseljenski zbornici za koristi naših izseljencev v Ameriki. Skušal sem doseči, da bi se ustanovili vsaj v Chicagi, Clevelandu in New Yorku odbori, nekake podružnice Izseljenske zbornice, ki bi pomagali Družbi pri njenem delu v Ameriki. Toda čas je bil prekratek.
In tako sem moral odpovedati svoja predavanja v Jolietu in drugod, kjer sem že obljubil, da pridem zagotovo, kar mi je bilo zelo žal. Še enkrat sem šel v Downers Grove k bratu Albinu, da se poslovim od njegove dobre družinice, zvečer smo imeli pri sestri Mrs. Turšič zadnjo večerjo, kjer se je zbrala cela naša družina z Mr. Mladičem. Bila pa sta tam tudi Mr. in Mrs, Pekol iz Willarda, katerih sem se zelo zveselil. Po večerji sem pa odšel proti Washingtonu.
Ko sem hodil zadnjič po ljubi mi chicaški naselbini, se mi je zdelo, kakor bi me ulice, po katerih sem tolikokrat hodil kot župnik, pozdravljale zadnjič in se poslavljale od mene, najbrže — za vedno.
Med potjo proti vzhodu sem se še enkrat ustavil v Detroitu pri ■ Fathru Avguštinu in v Clevelandu pri Fathru Bombaču v • Euclidu. V Clevelandu na posta-1 ji me je čakal s svojim avtomo-i bilom Mr. Grdina in me peljal v Euclid, za kar mu še enkrat Bog ) plačaj!
1 Prav takrat se je pa mudila v 1 Clevelandu Mrs. Prisland, pred-. sednica Slov. Ženske Zveze, če-1 sar sem bil zelo vesel, ker sem se 1 že bal, da se ne bova srečala v i Ameriki, dasi sem želel tudi z
-	njo govoriti in bi mi bilo zelo 3 žal, če bi ne bil mogel.
i Mrs. Prisland je gotovo slo-a venska izseljenska žena, ki si j«
-	v celotnem slovenskem izseljen-i stvu po celem svetu, zlasti pa v a ameriški Sloveniji s svoio Slo-0 vensko Žensko Zvezo postavila j trajen spomenik hvaležnosti ce-
lega slovenskega naroda. Slov. Ženska Zveza je njeno dete in vsi ameriški Slovenci morajo priznati eno: neizmerna Škoda a je samo to, da se ni ustanovila \ vsaj trideset let popreje. Kako 'v vse drugačna bi bila zgodovina ameriške Slovenije! Predvsem bi k danes gotovo ne morali gledati pogorišča slovenske narodne za-vesti med ameriško slovensko '„ mladino, kakor moramo marsi-kje po naselbinah.
n	(Dalje prih.)
ai	-o—>-
m	Najnovejše vesti najdete v
ri	dnevniku "Amer. Slovencu!"
Stran "4

AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 21. maja 1040
iJules Mary — J. M.:=
Dogodek na Poganskem polju
. iz predvojnih Časov
Longhi ni odgovoril. Nenadno je spoznal, da ga morajo imeti zdaj vsi za krivca. Saj je hotel pobegniti. Kako naj jim pojasni namero pobega?"
'"'Ah, uklenjen sem," je zagodrnjal zgro-zivši se, "zdaj sem nepogojno izgubljen."
Nato se je dal odvesti, pri čemer se mu je zazdelo, da je zdaj sam podoben tistim živalim, ki jih je kot mesar vodil v svojo klavnico.
Že oče Pavleta Longhija je imel mesarsko obrt, a ne v Moncalierju pri Turinu, temveč v mestecu Giussanu pri Milanu. Tam je imel svojo klavnico in vsako sredo in soboto se je z vozičkom peljal na deželo, da je svoje zunanje odjemalce oskrbel z mesom. Ker se je zelo prizadeval, da bi bili njegovi odjemalci z njim zadovoljni, pri tem pa je bil marljiv in varčen, se mu je posrečilo, svoj obrat zelo dvigniti in si pridobiti majhno premoženje.
Šele nato je mislil na ženitev. Izbral si je Terezo Pradellovo, precej bogato kmečko hčer iz bližnje vasi, kjer je imel pogosta kupčijske opravke.
Kdor je danes videl staro gospo Long-hijevo in njen koščeni obraz, podoben glavi ptice roparice, si je mogel seveda le težavno predstavljati, kako čedno dekle z rdečimi lici in bleščečimi se črnimi očmi je bila takrat.
Z lahkoto se je posrečilo Jakobu Long-hiju, ki je veljal kot dobra partija za Terezo, doseči privolitev njenih staršev, in poroka je bila kmalu.
Jakob Longhi se je zdaj posvečal v glavnem trgovini z živino, ki mu je več dona-šala, in je mesarijo skoro čisto prepustil svoji ženi. Pri tem je bil zelo pogosto cele dneve odsoten. Zaradi tega je bila Te-reza mnogo sama in je le redkokdaj zapustila hišo.
Prodaja mesa v trgovini se je omejevala v glavnem le na določene ure, in tako je po opravljenih ostalih hišnih delih posedovala po cele ure ob oknu zaposlena s kakšnim ročnim dleom. En del je imela malo odgrnjen, da je bolje videla, kaj se je dogajalo na cesti in kdo je šel mimo. Mali Pavle ji ni napravi j al mnogo dela. Igral se je vse dni na cesti in na vrtu s svojimi tovariši.
Mlada žena se je dolgočasila. Pa se je zgodilo, ko je bila že šest ali sedem let o-možena, da je prišel mimo njenega okna neki Ciril Bacci, jo zagledal in jo posebno prijazno pozdravil. Bil je gibčen, vesel mož, ne mnogo starejši od nje. Imel je trgovino z. zlatnino v Giussanu. Razen tega je poznal manire, imel prijeten obraz in lepe plave brke, na katere očitno ni bil malo ponosen.
Kadar je bila mlada žena sama, je često prihajal v prodajalno, ne zaradi nakupa mesa, temveč da bi z njo kramljal. Zmerom je prišel le za trenutek, kakor je rekel, da ji zaželi dober dan, toda kramljanje je po navadi trajalo dolgo, dolgo časa. Šalila sta se in smejala in prijateljstvo je bilo čedalje večje.
Nespametno je bilo od Jakoba Longhija, da je puščal mlado ženo tako samo. Toda bil je zaupljiv, dobrodušen človek, ki je mislil, da je Tereza srečna in zadovoljna, ker ima dobrega moža, čvrstega sinka in udoben dom.
Tereza pa je bila vročekrvna in je hlepela po življenju. Enoličnost jo je morila, čutila se je nezadovoljna, in ko ji je Bacci nekega dne izjavil, da brez nje ne more več živeti, da naj se loči in postane njegova, češ, da pojdeta v Ameriko, je veselo vzkliknila in mu padla v naročje.
Vesela opojnost, ki je budila upanje na novo, lepše življenje, pa je trajala le kratko časa. Bacci se ni nič pripravljal na beg v Ameriko in ko ga je Tereza k temu priganjala, se je začel umikati. Pisala mu je in ga poklicala na sestanek, da se kon-čno pogovorita o vsem.
Prišel je. Bleda od razburjenja je terjala od njega pojasnil. Obrazložil ji je, da je načrt, ki sta ga skupno napravila, neizvedljiv. Da mu ni mogoče, nuditi ji v A-meriki kolikor toliko udoben obstanek, da je zaradi nepovoljnih razmer zadolžen, zaradi česar da je prisiljen, oženiti se z bogatim dekletom, ki so mu gS priporočili sorodniki. Zaroka da je že izvršena in da zdaj prosi Terezo . . .
Še preden je bil stavek končan, je strastna mlada žena srdito planila vanj.
"Ven, nesramen izdajalec!" je zakričala pokazavši na vrata. "Proč, strahopetec! Ne pokaži se mi več!" Bacci je šel molče. Ko ga ni bilo več, je zamolklo zav-pila in se onesvestila.
Jakob Longhi se ni malo prestrašil, ko je prišedši domov našel ženo ležečo v močni vročici. Več dni je nihala med življenjem in smrtjo, potem pa se je hitro popravila.
Ciril Bacci, ki ga je Tereza zdaj smrtno sovražila, se je oženil. Denar, ki mu ga je prinesla žena, mir je bilo zelo potreben, zakaj bil je v resnici zelo zadolžen, a ne zaradi neugodnih razmer, kakor je bil govoril Terezi, temveč zaradi tega, ker je trgovino zanemarjal i n rajši s svojimi pajdaši kvartal.
Cez leto dni se mu je rodila hčerka, toda njegova žena je začela zdaj bolehati in je umrla kakšne tri leta pozneje. Že takrat so se v mestu širile slabe vesti o Bacciju., Očitno mu ni denar, zaradi katerega se je bil oženil, prinesel sreče. Spet je bil tik pred polomom in nekega dne je v veliko žalost svojih upnikov izginil.
Požneje se je izvedelo, da jo je odkuril v Ameriko. Nekaj let pozneje je umrl v Buenos Airesu za žolt$> mrzlico. Pred od-odom je bil svojo hčerkico oddal svoji edini sestri, vdovi Mamianijevi v Turinu, ki mu je obljubila, da se bo brigala zanjo.
Ta zapuščeni otrok je bila Karlota Bac-cijeva.
Tereza je dobila hčerko, toda njeni starši je niso marali. Otrok je bil po rojstvu bedno in bolehno bitje. Mala Pepina je bila v čudnem nasprotju s svojim močnim, zdravim bratom. Mučila jo je hurla angleška bolezen in ji skvarila telo. Njene rame so bile visoke in ostre, noge krive, le njene roke so bile lepo oblikovane. K temu je muhasta priroda dala dekletu črne oči njene matera, katere ogenj pa se je v dekletovih očeh omejeval v veliko bla-godušnost in dobrotljivost.
(Dalje prih.)
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, tn društva, organizacije in posameznice, lično in poceni.
Poskusite In prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
hujše pa je po Hrvaškem, kakor poročajo, časopisi, kjer je poginilo že veliko konj in govedi od lakote, ker ni letos vsled suše nikjer nič paše. Tako je pisal "Slovenec" z dne 19. apr. št. 89: V okolici C line na Hrvaškem je tako pomanjkanje živinske krme, da je že več sto krav in volov poginilo od lakote. Kmetje so prosili bansko oblast, naj jim takoj pošlje živinsko krmo, ker je sicer v nevarnosti tudi ostala živina, da bo poginila od lakote. Dne 25. apr. pa je zopet pisal "Slov.": Po Hrvatskem silno primanjkuje krme za živino. Iz Petrinje poročajo, da je v vasi Crkveni Bok doslej poginilo nad sto konj in prav toliko tudi rogate živi-
ne, Čez zimo je živina silno shujšala in postala neodporna za razne bolezni. Tudi po drugih vaseh ni dosti boljše. Sena ni, pomoči ni, siromašno ljudstvo pa izgublja glavne hranitelje — živino.
2G. apr. je vendar nekoliko namočilo, da so se trave pokazale po travnikih, toda še ne dosti, ker je tudi po vodnjakih zmanjkalo vode in po lužah.
Zopet sem dobil iz Amerike pismo in sicer iz Oregon city, kako so mi naši Dolenjci hvaležni, da jim sporočam po "Amer. Slov." naše domače novice, katere tako radi bero. Tudi zanaprej se bom potrudil in sporočal, Raj je novega v starem kraju, vsaj je naša dolžnost, da podpiramo katoliški tisk in slovenski tisk med našimi rojaki na tujem.
Ivan Šašelj
DANSKA OSTALA NEDOTAKNJENA
_ SE
; J ^
.....Mg&S^

S tem, da se je mirno podala nazijem, si je Danska prihranila grozote vojne in razdejanje, kakoršno je prizadelo Norveško in pozneje Nizozemsko in Belgijo. Danskemu kralju Kristijanu so naziji dovolili vso prostost in gornja slika ea kaže pri njegovem običajnem jutranjem sprehodu na konju.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska ^ Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 47. LETO. Glavni usad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%.
K. S. K. Jednota ima nad 36,500 članov in članic v odraslem in
mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega
46-ktnega obstanka $7,400,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članipe od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je zelo nizek in ostani stalen, dasi zavarovalnina z vsakifTi letom fiarašča. V slučaju smrti Otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto nzpl&čano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentor.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K.^ S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Duff Cooper je izjavil, da
se Angleži ne boi'ijo za Cehe, Poljake, Abesince in za nikogar drugega, le za-se. Kdo morda poreče: Glejte jih, te nečedne Angleiže! Lepo bi res ne bilo, če bi Angleži mislili le na-se in se borili le za-se, ampak ravno zameriti bi jim nihše tega ne mogel. Ko so šli Cehi in padli Poljaki, so bili pač tudi Angleži in Francozi ogroženi in so prijeli za orožje, in ko bi ne bili ogroženi, bi ne bili prijeli, vsajs pri Cehih še niso, ko so ti padli, in ne vem, če bi jim mogel kdo to zameriti.
Noben narod ne sme pričakovati, da bi se kak drug narod za njega boril. Mali narodi se morajo naslanjati na večje, to je naravno, in Cehom in Poljakom ni zameriti, ako so se precej zanašali na Angleže,Cehi morda celo precej na Ruse. Izid in sedanja situacija prikazuje, da so se napačno zanašali, vsaj ko je prišlo do napada.
Ne gre za to, da se mali narodi zanašajo na druge, usodno je pa, če se zanašajo napačno.
Cehi in Poljaki so se zanašali, vsaj kakor zdaj kaže, napačno, morda se popravi, ako res aliiranci zmagajo, če zmaga Hitler bo napaka ostala.
Zdaj je Balkan, posebno pa Jugoslavija na vrsti. V Beogradu so razmetali letake, naj se Jugoslavija zanaša na — Nemčijo, ako ji je za svobodo. Kdo more kaj takega verjeti? Odločitev bo pa tež, ka, če mora priti do odločitve.
Meni se zdi, da so Slovani čas zanašanja nekako zamudili. Po svetovni vojni res ni bilo mogoče drugače, kakor da so se vsaj zapadni Slovani (Cehi, Poljaki, Jugoslovani) naslonili na Angleže in Fraft-coze. Nekaj, morda še celo precej, so pridobili, kdor je pa bil poleg in videl, ka^o ba-gatelno so aliiranci postopali, je moral pač spoznati, da so
to in nekaj dali le, ker pač drugače ni kazalo. Vse je izgledalo, da se .silno bojijo Nemcem se zameriti. Kričanje, da so pritisnili Nemce, je golo kričanje in nemška propaganda.
Ko pa je le prišlo do novih slovanskih narodnih in ' vladnih edinic, bi bil čas za te za-padne Slovane, da bi bili revidirali nazore o zanašanju. Pri Rusiji res ni kazalo, ampak vsaj Cehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci, Malorusi na severu in Jugoslovani in Bolgari na jugu bi bili imeli misliti, na koga na se zanesejo, in zanesti bi se morali vsaj na —• se, ne na druge. Nekaj malega je bilo, dosti ne, več pa je bilo pomanjkljivega in napačnega, ker so se bolj med seboj prepirali, in tako so vsaj severozapadni Slovani vse izgubili. Južni Slovani stojijo zdaj pred težko odločitvijo, kam naj se obrnejo, na koga naj se zanesejo. Cas prave in pravilne odločitve pa je minil.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Listen lo
PALANDECHS YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 P. M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Station on Your Dial) ;
Announced :in»> English and
Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
J! ; " .	■ I. 1 ' Ij/ ' '
I	a pvotjvam of j; '
CLASSICAL and FOLK MUSIC
DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
JtttSk.
jXSSa
Odbor za leto 1940:
Predsednik: Anton Strniša'
Tajnik: Anthony J. Fortuna,
1093 E. 64th. Str.; •
Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.

Društvo sv. Jožefa
itev. 53, KSKJ., Waukegan, UL
40. leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. kta v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta.
Skupno društveno imetje znaša $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds.
Joseph Zore, tajnik
Mike Opeka, blag.
iimiiinnmniMHiuiiiiiBiiiniiiiiiiuiiiBiiiiri
I DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1S31 So. Ashland Avenut Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. ejutraj do 8:30 zvečer.
^tiiiiaiiiiia!ii!Hiiiiiaiii!!niaiiiiiaiiiH!iiiiHii!!a!i!i!Piiii]i
.5
.....................................IIIIIIIIIHI........................................................................................................iiiiiiiii................................
J MICHAEL TRINKO& SINOVI I
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 |	Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo,
pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
s	si
'.iiiiinmiM
M. KLABICH I SON
STAVBENIK IN . , KONTRAKTOR 1 3121 So. Parnell Avenue, chicago, ill.
Telefon Calumet 6509 _ •
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenav-I ljamo hiše m razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.