Vodkinja
Peter Weiss
1 Prvotna različica tega prispevka je bila junija 2014 objavljena na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/mnenja-in-mediji/peter-weiss-vodkinja).

z

Cobiss: 1.21	^
V slovenskem knjižnem jeziku se kaže potreba po ženski ustreznici k moške-	^
mu poimenovanju vodja. Ob pregledu poskusov, da bi jo vzpostavili ali da bi za žensko poimenovanje privzeli kar moško obliko, avtor predlaga obliko vodkinja, ki izhaja iz krnjenja poimenovanj, kot so računovodkinja 'ženska, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo' (ob računovodja za moškega), zborovodkinja 'ženska, ki umetniško vodi, usmerja	q
pevski zbor' (ob zborovodja za moškega) in podobna.
Ključne besede: slovenščina, leksika, novejše besedje, feminativi	cä
O
Slovenian vodkinja 'female leader'	^
Standard Slovenian has a need for a feminine equivalent of the masculine noun	m
vodja 'leader'. After examining attempts to establish such a word or to simply	N
use the masculine form for the feminine designation, the author suggests the	y
form vodkinja, which is derived from the truncated masculine designation, like računovodkinja 'female accountant' (alongside računovodja for a male accountant), zborovodkinja 'female choir director' (alongside zborovodja for a male choir director), and similar.
Keywords: Slovenian, lexicon, new vocabulary, paired feminine nouns
1	Vprašanja1 in poizvedbe uporabnikov slovenskega jezika in nekateri poskusi rešitev kažejo, da slovensko govoreči in pišoči ob moški obliki vodja potrebujemo tudi žensko slovnično obliko (feminativ). Za to poimenovanje se ponuja več možnosti, od katerih je najbrž najboljša izbira vodkinja, ki je sestavina ženskih oblik v že dolgo uveljavljenih parnih poimenovanjih računovodja - računovodkinja, zborovodja - zborovodkinja itd.: iz skupine obstoječih ženskih poimenovanj z ...vodkinja vzamemo osamosvojeno končno (osnovno) sestavino obliko vodkinja.
Ob tem si je dobro ogledati še druge možnosti.
2	Predlog vodjinja Janeza Dularja, objavljen v časniku za družbo in kulturo Slovenski čas (Dular 2014), sicer pa posredovan v javnost že prej, vsaj jeseni leta
Z
^ 2013, je pomanjkljiv in ponesrečen. Zaradi slabo slišanega in zato v pisni podobi W komajda registriranega prvega j je že na samem začetku pisne rabe padel na preiz-N kušnji. Kar takoj so ga namreč začeli pisati kot vodinja, tako npr. v glasilu Ljub-1 ljana, ki ga izdaja Mestna občina Ljubljana in jezikovno pregleduje Nada Šumi, marca 2014: »delo [...] nadaljuje dosedanja vodinja odnosov z javnostmi na Zavodu O Petra Stušek« (str. 6); »mag. Mateja Demšič, vodinja Oddelka za kulturo in vodinja S Urada za mladino MOL« (str. 14); in aprila 2014: »Uršula Cetinski, direktorica L in umetniška vodinja SMG« (str. 16). Vendar pa je v tej, aprilski številki glasila
0	zapisano poimenovanje za žensko tudi še na stari način, namreč kot vodja: »Lija v Kondrič (ekonomistka-vodja informatike)« (str. 35). Tako je bilo še julija 2014,
ko se je v tem glasilu nazadnje pojavila oblika vodinja (na str. 14); od takrat naprej se v glasilu Ljubljana ob moškem poimenovanju vodja za ženske spet uporablja le oblika vodja (»Zaposlena je kot vodja Oddelka za psihoonkologijo [...]« - št. 9-10, N decembra 2014, str. 12). A
p 2.1 Ob uveljavitvi oblike vodjinja bi se po predlogu Janeza Dularja zaradi besedo-
1	tvorne enotnosti morali odreči že dolgo uveljavljenim poimenovanjem delovodkinja, S knjigovodkinja, pevovodkinja, poslovodkinja, računovodkinja, zborovodkinja itd. in K uvesti nova - delovodjinja, knjigovodjinja itd. S tem bi se odrekli znanim in uvelja-
1	vljenim poimenovanjem, čeprav jim danes zlepa nihče več ne očita domnevno kužnih M hrvaških korenin: že tako problematična vodjinja bi torej povzročila zmedo in pra-• vo malo revolucijo, slovenistični stroki pa bi se zaradi zamenjevanja uveljavljenega 11 upravičeno dalo očitati samovoljo. Velikokrat narobe zapisana primera življenski in
željen (namesto ustreznih življenjski in želen) kažeta, da bi vodjinja (pa tudi nadaljnje
2	tvorjenke knjigovodjinja, računovodjinja itd.), ki bi jo uporabniki pisali narobe kot vodinja (seveda tudi v knjigovodinja, računovodinja itd.), povzročala stalne težave še mnogim ali morda celo vsem prihodnjim rodovom slovensko pišočih, povsem po nepotrebnem pa bi skrbela tudi za nenehno zgroženost slovenističnega jezikovnega skrbstva. Na obliki življenjski in želen ter na težave, ki jih povzročata, smo obsojeni, ker namesto njiju ni drugih, nadomestnih, namesto predlagane vodjinja pa bi bila v tem pogledu ustreznejša oblika vodkinja ob že uveljavljenih zloženkah z njo v drugem delu (knjigovodkinja, računovodkinja itd.).
3	Poimenovanje vodinja je napačno in ga zavrača tudi že Dular (2014), ker to ni ženska oblika k vodja, ampak sestavina ženskega poimenovanja v parih vojvoda - vojvodinja in nadvojvoda - nadvojvodinja. Zaradi zgrešenosti tako zapisanega poimenovanja puščam ob strani možno dilemo pri naglaševanju, namreč vodinja ali vod^nja, ki se je pri poskusnem glasnem branju Dularjevega predloga izkazala za realno.
4	Nič boljši tudi ni drugi jezikoslovni nasvet, namreč naj se za žensko poimenovanje k moškemu vodja uporablja kar ta oblika tudi v knjižnem jeziku (Dobro-voljc b. l.; 2014). To Janez Dular v navedenem prispevku upravičeno odklanja, vključno z rabo pridevniške oblike vodjin (in to tako za moškega kot za žensko) - iz moškega poimenovanja vodja pač lahko izhaja samo pridevnik vodjev.
4.1 V današnjem svetu, ki vendarle teži k enakopravnosti ter hkrati k izražanju
individualnosti in k pozitivnemu razlikovanju, je v jeziku pri mnogih uporabnikih	^
še posebej izrazita spolska občutljivost, zaradi česar se veča tudi potreba po tvorje-	J!^
nju in uporabljanju feminativov. Pri tem ne mislim toliko na obrazce v nagovorih	^^ tipa spoštovane sodelavke in sodelavci ali celo spoštovani sodelavke in sodelavci,
ki jih je z bratje in sestre namesto prvotnega bratje po drugem vatikanskem koncilu	"
sredi šestdesetih let 20. stoletja spodbudila katoliška cerkev.	^
Cm
4.2 Jezikoslovna stroka mora prispevati znanje, gradivo in načine z opisi postopkov, ki tovrstno izražanje omogočajo, ne pa da nagovarja in opravičuje vračanje v uniformirane čase, ko ni bilo ne potrebe po razlikovanju, ne želje po feminativu k moškemu poimenovanju vodja in tudi ne znanja, ki ga imamo danes.
4.3	Do nazadovanja sicer namreč ne prihaja. Sam ne poznam primera, da bi se namesto že oblikovanega in rabljenega ženskega poimenovanja, kakršno je računo-vodkinja, uveljavilo moško in da bi stroka k temu celo nagovarjala. Tvorci besedil se ne odrekajo npr. rabi ženskih poimenovanj kolegica ali vojvodinja, namesto katerih bi za ženske začeli uporabljati poimenovanji kolega ali vojvoda, če navedem le dva primera, ki se tako v moškem kot v ženskem spolu končujeta na -a. Pri ^ drugih moških samostalnikih na -a pa očitno sploh ni potrebe po tvorjenju ženskih O oblik zaradi že tako redke in hkrati zgodovinske rabe moških poimenovanj (sluga, i4 starosta, starešina, oproda, pri čemer imata poimenovanji ženskega spola priča in ^ stranka - ta v pomenu za osebo - primanjkljaj na strani moškega spola).	N
M
4.4	Tako kot v nekaterih trdovratnih primerih, kjer poimenovanji doktor ali pro- ^ fesor v pogovornem jeziku ostajata nesklanjani, recimo v nagovoru v primeru doktor Kanič tako za žensko kot za moškega ali v imenovalniškem profesor doktor Saša Smej, kar se lahko nanaša tako na žensko (knjižno nevtralno profesorica doktorica Saša Smej) kot na moškega, naj bi se govoreči ali pišoči potemtakem tudi v knjižnem jeziku odrekali možnosti, da bi poslušalec ali bralec iz povedanega lahko razbral (ženski) spol osebe, o kateri se govori.2
4.5	Po tej stranpoti nismo daleč od knjižne veljave teh in podobnih zvez (z doktor Kaničevo, izkušnje z doktor Cerarjem), ki so za zdaj še pogovorne in jih v skrbneje oblikovanih besedilih nadomeščamo z zvezama z doktorico Kaničevo in izkušnje z doktorjem Cerarjem. Toda vodja profesor Kraigher za moškega bo oblikovno enako vodja profesor Kraigher za žensko, to pa je zamujena možnost za izrazitev ženske oblike.
Televizijski novinar Igor E. Bergant je na prvem programu TV Slovenija 28. novembra 2014 v oddaji Odmevi končal pogovor z Alenko Kraigher z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja s precej opaznim ogovorom: »Profesor Kraigher, hvala lepa za pogovor in miren večer.« (Oddaja je dosegljiva na http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174306932 - konkretno mesto je mogoče slišati od 9. minute in 50 sekund naprej.) To bi bilo (v knjižnem jezku) nevtralno le za moškega, in sicer profesorja s priimkom Kraigher.
Z
^ 4.6 Navsezadnje gre le za besedo vodja in za tvorjenke s to sestavino (zboro-W vodja, računovodja itd., kar so samostalniki moškega spola, rabljeni za moške ali N v množini za neindividualizirane moške in ženske hkrati: »računovodja je ukradel 1 dvesto tisoč evrov«), ter za feminative iz njih (zborovodkinja, računovodkinja itd., ^ kar so samostalniki ženskega spola, rabljeni za ženske: »naša računovodkinja je O pobegnila na dopust«): to dvoje je po spolih smiselno ločevati, in to že dolgo, sicer S ne bi bilo ženskih poimenovanj in potrebe po njihovem uveljavljanju, kar vse je v L zadnjih desetletjih dobilo veliko družbeno podporo.
0
v 5 Pri besedi računovodja, ki se (namesto besede računovodkinja) uporablja za žensko, ki opravlja računovodska opravila, gre za jezikovno nazadovanje, ne za jezikovno živost (»Tovrstne pojave pojmujemo bolj kot odraz živosti jezika kot pa napako« - Dobrovoljc b. l.). Ravno negotova raba poimenovanja vodja tudi za žensko N in neuveljavljenost posebnega poimenovanja zanjo spodbuja nazajšnje delovanje in A širjenje rabe poimenovanja računovodja ipd. še za ženske (namesto neoporečnega p računovodkinja). Gre tudi za izraz jezikovne mrtvoudnosti, ki je stroki res ni treba
1	podpirati in pogovornih primerov tudi ne razlagati v nasprotju z že vzpostavljenim S sistemom (pri tvorjenkah z ...vodkinja) in v nasprotju s predlaganim (in sicer ali z K obliko vodjinja ali tule predlagano vodkinja). Slovenistično jezikoslovje bi moralo 1 raje kazati možnosti za ustrezno razlikovanje, če se v jeziku kaže potreba po njem -
0	in očitno se, sicer o tem na jezikovnosvetovalnih mestih ne bi bilo vprašanj ravno o • poimenovanjih vodja in vodkinja (tudi kot delov uveljavljenih ter v slovarjih in dru-
1	gih seznamih zapisanih tvorjenk) in o njihovih slovničnih značilnostih. Navsezadnje lahko jezikoslovje v kakem trenutku slabosti kot »odraz živosti jezika« v knjižnem
2	jeziku priporoči tudi pridevnik vodjin (namesto ustreznega vodjev), ki ga jezikovni priročniki odsvetujejo. Sploh kadar se nanaša na moškega, je to tak tip kot odsvetovani Krležin k priimku moškega nosilca Krleža (namesto ustreznega Krležev).
6 Ob tem se seveda sprašujemo, ali naši predniki res niso potrebovali ženske oblike k moškemu poimenovanju vodja. Ženska oblika v SSKJ-ju sploh ni zapisana (in je zaradi preveč zvestega prepisovanja tudi ni v slovarskem delu SP 2001). Razlog za to umanjkanje je zelo prozaičen: v približno 230 izpisih v listkovni kartoteki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, ki je bila uporabljena za izdelavo SSKJ-ja, ni niti enega primera, ki bi se izrecno nanašal na žensko, čeprav je bila recimo ena od urednic tega slovarja Milena Hajnšek-Holz od »oktobra 1982 vodja Leksikološke sekcije« (Biografije 1988: 16), torej tudi v času, ko je nastajal zadnji zvezek SSKJ-ja, ki je izšel leta 1991 oz. dejansko v začetku leta 1992.
SSKJ2 je prevzel pomensko sestavo samostalniškega gesla vodja (moškega spola) v na novo oblikovano geslo vodja (ženskega spola), v katero je uvedel nove ponazarjalne primere, tako da sta gesli skorajda enako obsežni.
Pridevnik vodjev, ki se nanaša na samostalnik vodja moškega spola, je zapisan v SP 2001 (ob njem stoji s črno piko označena in torej prepovedana sopomenka vodjin), v SSKJ2 pa ga ni (kljub zvezam kot vodjev glas, slog, vodjeva hči, napaka, smrt, zahteva, vodjevo znamenje, ki se jih da najti v korpusu Gigafida), in tu prav tako ni oblike vodjin, saj je tudi zelo redko zapisana.
7 Na kratko. Moško poimenovanje računovodja ima v slovenščini že dolga desetletja žensko ustreznico računovodkinja, in mnoge druge tvorjenke s sestavino ^ ..vodja oz. ..vodkinja tudi. Zato bi bilo najbolj sistemsko, da bi ob moškem ^ poimenovanju vodja (s svojilnim pridevnikom vodjev) imeli na razpolago žensko ^ obliko vodkinja (s svojilnim pridevnikom vodkinjin). To poimenovanje lahko opremo na vzporedne ženske primere (zborovodkinja, računovodkinja ...), zlahka " si ga zapomnimo, pisno, izgovorno, naglasno in pomensko v primerjavi s kako ^ drugo možno in celo napačno obliko (vodjinja, vodinja, vodka) ni problematično, predvsem pa kaže pozitivno pot stran od ene same oblike (vodja) za oba spola, moškega in ženskega, torej iz utesnjenosti, iz katere se slovenski jezikovni uporabniki želimo rešiti z uveljavljanjem ženskih oblik ob tako rekoč vseh samostalnikih, ki poimenujejo delujoče osebe moškega spola.
Cm
8 Za koristne spodbude pri pogovoru o obravnavanih oblikah se zahvaljujem dr. Janezu Dularju in predvsem dr. Vladu Nartniku, ki je pred tem (2. julija 2008) na spletnem portalu SlovLit predstavil podroben pregled tvorjenk s sestavino ...vodja in ...vodkinja v SSKJ-ju in v SP 2001, nakazal pa je tudi pogled na taka poimenovanja za ženske v drugih slovanskih jezikih (Nartnik 2008).
Z >
O
J
O
Viri in literatura	i4
Biografije 1988 = Biografije in bibliografije raziskovalcev znanstvenoraziskovalne- N ga centra SAZU2: 1976-1985, Ljubljana: SAZU, 1988.	W
Dobrovoljc b. l. = Helena Dobrovoljc, Ženska poimenovanja poklicev (http://isjfr. ^ zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/%C5%BEenska-poimenovanja-poklicev#v), dostop 6. 4. 2015.
Dobrovoljc 2014 = Helena Dobrovoljc, Ženski spol in samostalnik »vodja« (http:// isji^.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/zenski-spol-in-samostalnik-vodja#v), objavljeno aprila 2014, dostop 6. 4. 2015.
Dular 2014 = Janez Dular, Vodja in vodjinja, Slovenski čas: časnik za družbo in kulturo (priloga tednika Družina), št. 48 (april 2014), 16.
Gigaflda = Korpus Gigafida [1991-2011] (http://www.gigaflda.net/), dostop 6. 4. 2015.
Ljubljana = Ljubljana: glasilo Mestne občine Ljubljana 19 (2014).
Nartnik 2008 = Vlado Nartnik, Naša ljuba vodja (http://mailman.ijs.si/pipermail/ slovlit/2008/002616.html), dostop 6. 4. 2015.
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - ZRC SAZU, Založba ZRC (zal.), 2001.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Državna založba Slovenije (zal.), 1970-1991.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-2: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Cankarjeva založba (zal.), 2014.