^ dU »•»•■ •«bot' ta prw»ik»f. j n«. UvKkw«ll ............................. AcfpUnct for nailinr at apacial raU (4Hlf;AGOt IIJ^ TOKKK, 80. JULIJA (JULY 30J,. 19.15. Sub^rloUo. •C.uo Taarij. ŠTEV__NUMKKK 147 a ko je trust elektrike I potegnil kongres za •i »ostagt »ratldad tar fr saction 110». Aet ftf oa. 1, I017t authorii.d on Juna 14. Iti«. nos _ propaganda pod znakom '''masnega pri-ki jo je vodil elektrarski trust, je bila liandna sleparija. Proti zakonu za odpravo kolding" kompanij so protestirali tudi—mrli-Ns tisoče protestnih brzojavk je bilo falsi-ampak stroške te sleparije morajo ičsti konzumenti elektrike lington. - (FP) - Da pomaga onim, ki si znani pomagati, je bilo že več-!(Jokazano. 0 tem »o se naj-' it prepričali elektrarski ba načela so se držali tu-boju proti odpravi "nepo-jh" "holding" kompanij, ki mvadno nič drugega ko u "Buckerje" in molzna 11« pivotno zasidrane indu-it ter bankirske raketirje. itni odsek za preiskavo lo-je razkril, da ni bil "maa-«k" na kongresnike in se-v interesu elektrarskega nič drugega ko navadna nja. Ocenil je na podlagi evidence, da je prišlo (tohington nič manj ko 125,-telegramov proti odpravi Sin?" kompanij. 'Protestirali i — mrliči. ned 170 pošti nepoznanih o-(i »o ii Yorka, Pa., pisale itna pisma kongresniku H. m, je Luther Coleman, sij tamkajšnje postojan-Postal Telegraph Co., rekel, »poznal enega "protestnika' iCharlesa E. Smalla, ki je i dve leti mrtev. mesta je po izjavi u Western Union Co. J. eji bilo poalanih po te/ 1357 telegramov, ki so IM30.37. Razen nekaj izjem koraj vse te telegrame po-tamkajAnji zastopnik elek-trusta. Le devet oseb »lo avoje telegrame. VVest-tional Bank v Yorku jih k 157. v Yorku je slična v družinskih očetov v mestih jih je •lučaju kakor je bila odkri- ^^ spremenilo svoje poklice in *«rrenu, Pa. Tamkaj je 80 navadno zdrknili navzdol. J elektrarskega trusta črpal Ljudje, ki so nekdaj posedo-tnike" kar iz mestnega vali farme, jih zdaj le rentajo i l*> abecednem redu. ali so pa navadni dninarji. Dru-•o »e sličnega "masnega ari zopet opravljajo navadno delo ' na kongresnike in se- v industrijah. S kmetijstvom je posluževali agentje tru- poskusilo srečo tudi mnogo biv-* v«h krajih. Ker niso mo- *>h "beloovratničarjev" kot na-^di s svojo propagan- jemninski farmarji. Najemnin-l&dlju, časopisih in revi- «ki farmarji In "sharecropperji" ™ mti ne dovolj med svoji- pa zamenjujejo svoj poklic za na-Pjbenci, «o te "protestni- vadne težake, ki imajo delo le v •rttrarski baroni oziroma sezonah, ali pa za najslabše pla-^ enostavno fabricirali. ^ano delo v industrijah. Okrog likanje tega "masnega g" P^ine uradniških delavcev. Je dalo povod, da je J'^ "felifu, opravljajo druga- W*mikov pričelo ugotav- f" , t \ 1°^ b,M naVa" k"i'ko prejetih telegramov Jeni' navadno Witnih in koliko sleparskih Tako ^ Počelo vrteti kole j. , sje sreče v bogati Ameriki. "Mel- «r«r"ki magnatje so s to ting pot" je svoje čase mlel I- P™J" vseeno uspelj, da je migrante v Američane in nove srnica tako glasovala ka-( ljudi, zdaj pa vse skupaj melje Prilika obogatenja padla na ničlo Ekonomski padec zadel veliko število Američanov Washtagton. — (FP) — A-merika je dolga desetletja, od svojega postanka do sedanje krize, slovela kot dežela velikih prilik. Lestvo napredka in materialnega izboljšanja je vsaj v teoriji nudila vsakemu podjetnemu in žilavemu poedincu. Kdor se ni poslužil teh prilik, je bil v o-čeh tradicije in javnega mnenja lenuh ali pa "good-for-nothing". Da razmere niso več tiste kot so bile v srečnejši preteklosti, ni zato potrebna posebna lekcija, ker je tudi navadnemu človeku to dobro znano. Kljub temu je pa zvezna relifna administracija odredila posebno raziskavo tudi v to področje in ta preokret v a-meriškem socialnem življenju o-ficielno ugotovila. Njeno poročilo, objavljeno te dni, pravi, da se je zadnja leta sreča obrnila od neštetih posa meznikov. Pgdli so po ekonomski lestvi za eden ali več klinov—ali pa popolnoma na dno. Tudi ni izgledov, da bi se še kdaj dvignili — pod sedanjim sistemom težko ali pa sploh kdaj. Veščaki relifne administracije so preštudirali relifne liste, oziroma preiskali položaj "klientov" v raznih mestih in na deželi. Od Domače ve»ti Dva nova grobova v So. Chicagu South Chicago. — Zadnje dni je umrl John Brus, star 46 let in doma od Litije. Bil je član društva 610 SNPJ in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Pred nekaj dnevi je umrl nagle smrti Math Tomec, star 62 let in doma iz Primostka pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je bil čez 26 let in zapušča sestro v Steeltonu, Pa. Pokopan je bil civilno. Deklica ubita na potu v I*mont Oglesby, III. — Dne 14. t. m. se je rojaku Franku Luskoviču pripetila velika nesreča pri vožnji z avtom v Lemont. Petletna Mary Kamnikar je bila name-stu ubita, dočim so Luskovič, njegova žena in njegova nečakinja Mary Plankar dobili težke telesne poškodbe in se zdaj nahajajo v bolnišnici v Jolietu. Vsi so Člani SNPJ. . Nagla smrt v Iowi Albia, Iowa. — Dne 26. t. m. je umrl John Turšič za srčno kapjo. Star je bil 58 let in doma od Cerknice. V Ameriki je bil približno 30 let in tu zapušča ženo in sina. Bil je član društva 168 SNPJ, • Nov grob v New Vorku New York. — Tu je umrla rojakinja Mary Jazbec, stara 67 let in doma iz Podrečja pri Domžalah. V Ameriki je bila 23 let in tu zapušia mater, hčer, tri brate in dve sestri. Smrt pionirke v Ocvelandu Clevatand. — Zadnje dnf je u- mrla Apolonija Horvat, roj. Papež, stara 67 let in doma iz J urne vasi pri Podgradu. V Ameriki je bila 88 let in tu zapušča moža, dva sinova in štiri omožene hčere. V«t o požaru v starem kraju Cleveland. — Mrs. Zadnik je prejela žalostno vest, da je požar, najbrž podtaknjen po zlobni roki, uničil njeni materi Ani Jak-šič v Bogdanji vasi v stari domovini hišo in vsa ostala poslopja z živino vred. Mati si je rešila le golo življenje. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 1. julija je tu nenadoma umrl Ga-briel Brinšek, inženir po poklicu, star 63 let in doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Pokojnik je bil med najstarejšimi slovenskimi naseljenci v Južni Ameriki. Poročeni so bili Ciril Podgor-nik in Ivanka Ušaj ter Anton Klun in Milka Podgornik. Naciji razkačeni nad NOV POSKUS Filmski igralci in dogodkivjl.Yorku£fr OČIŠČENJE iki ži Newyoraki župan raz-togotil hitlerjevce mm—— Berlin, 29. ju).4Nacijski tisk je silno razkačen zaradi dveh dogodkov v New Yorku. Zadnji petek se je posrečilo skupini komunistov, da so prišli na krov nemškega parniks Bremen v newyortki luki in, uprizorili demonstracije proti Hitlerju; de-monstrantje no tudi odtrgali nemško zastavo na krovu in jo zagnali v reko Hudson. Policija je kmalu iztirala komuniste s krova ladje, ena oseba je bila ob-streljena in več iigrednikov aretiranih. Nacijske kroge v Berlinu je ta dogodek silno tjjezil. Berlinski nacijski listi zahtevajo, da mora ameriška vlada dati Nemčiji zadoščenje uradi onečašče-nja nemške zastave. Naciji so tudi raztogoteni nad newyor-Ikim županom La Guardio, ki ga nazivajo "židovskega župana največjega židovskega mesta na svetu". Župan La Guardia je ob-dolžen v Berlinu, da je prelomil trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Združenimi državami, ker je odklonil podjetniško licenco nekemu državljanu Nemčije. "Der Angriff", glasilo ministra propagande drja. Paula Jos. Ooebbelsa, piie, da je La Guar-dijevo početje "strašno razžalje-nje" Nemčije in U Ust upa, da predsednik Roomvelt poseže vmes in ohrani prijateljstvo med Nemčijo in Ameriko, dokler je še čas. (Nefwyorški župan La Guardia je zadnji teden odrekel prošnjo nekemu nemškemu priseljencu« ki ni amerMkl dršfcvljan, da bi smel odpreti salon za masiranje. Zupan je to storil iz razloga, ker nacijski oblastniki v Nemčiji diskriminirajo proti ameriškim državljanom židovske vere.) Med tem se v Nemčiji nadaljujejo nasilja nad ftidi in katoliki. V soboto je 1>fl neki katoliški župnik obsojen na osem mesecev zapora zaradi zlorabe prižnice. Štiri nune so bile obsojene v zapor za tri leta in v plačilo 150,000 mark zaradi kršenja denarnih zakonov. Katoliška duhovščina je včeraj po vseh cerkvah NemčtJe molila za svobodo svoje cerkve. ČIKAŠKIH UNIJ Vodje federacije se obrnili na Greena, on se bo pa na vlado V AKCIJO BO PO-ZVAN DELAVSKI ODBOR Chicago. — Voditelji Cikaike delavske federacije so se te dni obrnili na VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, za očiščenje unij pomočjo novega delavskega odbora in Wagnerjevega delavske go zakona. V ta namen sta te dni v Wa-shingtonu konferirala z Gree-nom tajnik Cikaške delavske federacije Kdward N. Nockels in George E. Browne, predsednik mednarodne unije filmskih ope« ratorjev in gledaliških delavcev. Vprašanje očiščenja unij, katerih je v Chicagu večje Število pod kontrolo gangežev, je zopet stopilo v ospredje z umorom Ix>uisa Alterieja, znanega gan-geža, ki je kontroliral unijo gledaliških oskrbnikov zadnjih petnajst let. Vodje Cikaške delavske federacije pravijo, da je bil Alterie ustreljen radi tega, ker se je najbrž skušsl polastiti nekaterih drugih unij, ki so pod kontrolo raketirjev In gangežev. Tej domnevi se zadnje dni pridružuje tudi policija, ki pravi, da je bil Alterie ustreljen po čl-kaških raketi r jih in ne po zunanjih. Nockels je Greenu povedal, da je v Chicagu 20 krajevnih IHlj voznikov (truck drivers), ki so v rokah raketirjev. Gangell so dobili kontrolo z orožjem in ffrol njami. V unijah navadno orga nizirajo svoj krožek, ki jih pr volitvah "izvolijo". Glasovat smejo namreč le zanesljivi Člani drugi jih pa dobe po grbi In so ob delo. 8o tudi slučaji, ko s«' gangeži sami proglasijo za "iz voljenje". Članstvo nima v teh unijah absolutno nobene besede ampsk le plačuje visok snesment Na konferenci v VVashlngtonu so se Green, Nockels In Browne dogovorili, da bodo tej situacij skušali napraviti konec s pomo- pbatejrv gibanju NAJ ODLOČI. ZAHTEVA ABESINIJA V Monakovem je policija našla'^j0 IVeznlh oblasti — javna taj komunistične letake, ki vabijo( noMt je, da jmi4j„ izvoljeni dslav-katolike k sodelovanju, toda ka- raketirjl protekcljo tudi pr toliški voditelji odklanjajo vsa ko vednost glede teh letakov. JJ «» diktirali. "Masnemu ni nam-dla večina v se-najbrž vsled tega, ker muci bili toliko bom-•J111 • Kiparskimi ali dru-« *oWt kakor člani nit-•■'la| poči-odseku, kjer "kakšen kompro-(^'■r-m bi bilo življenje kompanij jKKlaljšano »' t,, kam- *< dveh ko ene-l t ' Amociated * /" kom-• irajo Mor-U*> rotila nad Ki . , , ^ " -ka lobija m 1*0,000 m Kirjr" družb |»a ,r'"rn< v obliki — razen na vrhu — v smeti. Brezpošelnošt ie vedno narašča VVashington. — Kljub zvišanju uposlenosti in produkcije v premogovni industriji radi grozeče stavke, je bilo v juniju v vseh industrijah 90,000 ljudi več brez dela kakor mesec prej. V tovarnah je bilo odpuščenih o-krog 118,000 moči. Mezdna izplačila so padla 2.9% v primeru z majem ali za $4,100,000, poroča delavska tajnica. Habsburian dobil tri leta kot slepar Pariz, 29 jul. — Nadvojvoda Viljem, pranečak pokojnega cesarja Franca Jožefa, je bil pr«i pariškim sodiščem obsojen na tri leta zapora zaradi švindlarije. ObtoAsn je bil, da je izrabil kampanjo za reatavriranje Habsbur-žanov v Avstriji v svoje osebne koristi in Je porabil zase 80C frankov, kijih je nabral v ta na men. IZDELOVALCI SRAJC SI POMAGAJO S STAVKO Zdravniška oskrba za brezposelne V Los Angelesu bo oskr< ba popolna Alexandria, Va. — (FP) — Ker Century Manufa< turing Co., ki izdeluje srajce, hi hoteia nič slišati o zahtevah svojih delavcev za znižanje delovnika na 40 ur v tednu in zvišanje minimalne plače na $12, so si delavci, v.-Činoma mlada dekleta, pričeli pomagati s stavko. Organizirala jih je Amalgamatcd Clothing. VVorkers unija. Ta družba je bila tudi pod, \Am Angele*, (al. — Brezposelni v tem okraju bodo v bodoče deležni popolne medicinske in zdravniške oskrbe — od opera- časi čikaški policiji In drftavnem pravdniku. Green Je rekel, ds bo šel pred novi delavski odbor, ki ga predsednik imenuje te dni, In mu bo predložil vso situacijo iti dokumente. Voditelji federacije so mnenja, Ida delavski odbor lahko litrebi {raketirje in gang«*e iz unij nadzorovanjem unijskih volitev, katero moč mu daje Wagnerjev 1 zakon. Odstavi lahko vsakega unijskega funkcionarja, ki ni bil 1 ravilno Izvoljen, pravi Green. Itaketlrstvo v unijah se zadnje razvija tudi v New Yorku cije do popravljanja zob. Vseh brezpos« Inih je v tukajšnjem />-kraju 400,000. Relifne oblaNti »o z zdravniki in drogeristj nklenile |jogodl>e za zdravniško oskrbovanje reljfnih "k'l M Jo imeli prej, bi tudi ne mogla z nami tako po«t"pati. Vsi na piketno linijo!" je njih parola. zdravljenja In za m"djc!n*. Program Je Indorsiral" 4'iMt zdrav-' nikov in farmaristov, pogodbo za ! Izvrševanje ddn pa podpisalo I1K27 zdravnikov in ftMi drogeri-i stov. Re ifna zilrnvniška lestvi-j ca j r pre?ej ni/jn kakor pa , zdravniki računajo običajnim i bolnikom, vendar je pa višja kakor je cena materialu. J Pod novim programom bo relifna administracija skrbela tudi za brezpoae'ne porodnic?. Ma-tb'«do pod zdravniško oskrlio prH In po pttf iu; dobite bodo tudi perilo in ob!*kiec za novorojenčka. Tudi |H#dbrnnji ni otro< i Uido \ 1 bodoče imeli boljto ookr^. Pr<>-' in bo Green prel, je unija zaornlh Incidentih. ne pa o spornosti terltorljs, na katerem so se Incidenti dogodili. Abeainska vlada pa nasprotno zahtev«, da mora svet Lige na-rodov vzeti v pretres vsa vprašanja v ozadju tega konflikta, ker le tedaj Im> mogel pravično soditi. Aheslnijs zahteva, naj i-ma Liga narodov odločilno Imse-do o miru ali vojni v Afriki. Kim, 80. jul. — Miissollnijev časopis "Popolo d'I tallS" v Milanu je včeraj proklamlral, da Je "zgodovinska ura Italij«' prišla in s seboj prinaša življenje sli smrt — zdaj ali nlkolM — Italijanskega naroda". List piše dalje, d« Italijani Imajo zdaj samo eno dolšnost: ubogati In koraks-tl proti vnemii In vsem, če bo treba! — Addla Ahaha. Abealnijs, 2fl Jul, — Abeslnsko uradno poro-, čilo se bavi z večjo bitko, ki je izbruhnila sinoči med večjim številom italijanskih vojakov in četo Abesincsv na abesinski strani meje v severnozapadnem delu dežele. Hltka se Je končala s |w> razum za Italijane. Italijanski InvaderJi ro prodrli v okrožje v bližini Valkouta in tamkaj so se utaborill na nekem potok u. Abesinci so pa za hrbtom Italijanov izkopali Jarek do potoka iu obrnili strugo drugam tako, (la so Italijani ostali na suhem. Italijani m se začeli umikati nazaj proti meji, Abe. slncJ so pa v mraku izvršili napad in v kratkem boju je hl'o 40 Italijanov In 20 Abesincev ubitih. Kasneje so prihiteli italijanski avtofruki, ki so naložili bežeče Italijane in Jih odpeljali čez m«'jo. Rim, 21», jul. — Papel PIJ jc včeraj prvič uradno priznal ita-lljansko-abeslnski spor in izrekel je željo, da bi bil ta *|>or končan "na temelju prave pravice". Pa I m* ž je podelil blagoslov večjemu številu vojaških kaplanov, ki odhajajo v Abesinljo, Fašistični krogj «i razlagajo papeževe be-s«de, dn so naklonjene Italijan i skim kolonijalnlm aspirarijam. I C* i m prid« Abeslnljs pod Italijansko zastavo, ho Imela katoliška i cerkev priložnost, da tamkaj raz-I širi svoj vp'lv In svojo nn/, Bivši carjev telesni slrainik obsojen na smrt sraej VVeinberg iz Clevelamla;[ Kontov na Donu, 1'H.HK, S0B. John A Fltch I/ New Vorksln Jul, . N Ivanov, bivši častnik John M<-Doland, ki liži v t>olniš {\ carjevi trli mi straži, Je bil niči v lialtimoru. Kigalova l*Ja-^ včeraj obsojen na umrt. ko rnu va bo |»o*tavlla foi laž pričanje je bjlo dokazano, da je dajal Ka-krivopriiiežnika OsmanH, ki je strupljen sir delavcem na bliž-bil glavna državnM pri« a (že mr 1 nji kolektivni kmetiji. Petin|»et-te V) ; WeirilM*rg Je bil na zatoluištii<'o, da nojih re-M«ioneyju. Pričakuje se, da IhkIo šili smrti Ivanov jt bil upravi-proti U»j zahtevi M«K>neyjevih te|j £l\etne /Mna priza-' — MMH mmtf »U mm»MM M MM mAiu llrtlM. »•■ •O« W v atoMM. M M raUrMi OUMV •u.. wiu im rmuirmai MMivt m *m. Ur «Uk ■ IM PKOHVKTA •m t-m s«. l*»»4«w an.. cm«k. mi or ni rEUMATBo » Delavcem je za stvar, ne za ime V zvezi z gibanjem za ustanovitev "tretje" politične atranke v Združenih državah je zbudila zanimanje izjava progresivnega kongresni-ka Amlieja iz VVisconsina. Amlie, ki je predsednik pripravljalnega odbora "tretje" stranke in eden glavnih voditeljev tega gibanja, je rekel, da je bolje, če nova stranka svoje socialistično načelo produkcije za porabo namesto za privatni profit nasloni na ameriško tehnokra-iko koncepcijo in ne na marksistično filozofijo. Povprečni ameriški delavec, ki ne ve ničesar o Marksu in ve še manj o filozofiji ameriških tehnokratov, ne bo nič na bo)jem s to novo kon-fuzijo. In ameriški kapitalisti ne bodo nič manj sovražili in nič manj napadli načela produkcije za porabo! Kapitalisti prav dobro vedo, kaj ta princip pomeni zanje—in prav nič se ne bodo obotavljali z lažjo, da je bil importiran iz Moskve. V Ameriki je mnogo "naprednjakov", ki jim je socialistična ekonomska teorija zelo všeč, a nimajo radi Marksovega imena in internacionalnega značaja te teorije. Ce bi kako mogli zabrisati Marksa, da bi bil absolutno pozabljen, njegovo teorijo pa pobarvati, da bi jo lahko pokazali kot pristno ameriško idejo t Tehnokrati, o katerih danes ni več akoro nič slišati, so se pred dvema letoma silno razpisali in razkričali o svoji teoriji, toda kapitalistični intelektualni žandarji, ki skrbno pazijo na vsako protikapitalistično "ljuliko," so jih brž ubili. Rekli so tehnokratom: "Gentlemani, zakaj ne imenujete svoje filozofije s pravim imenom? To, kar vi učite, je socializem in vzeli ste ga Marksu!" Od takrat so tehnokratje tiho. Tehnokraška analiza ameriškega kapitalizma (tehnokrati poznajo le ameriAki kapitalizem in za mednarodni značaj kapitalizma se ne brigajo) je bila v jedru pravilna, čeprav je bila povedana z drugimi besedami in na podlagi drugačne metode kakor je pa Marku razčlenil kapitalistično družbo. Tehnokrati so pa bili zelo previdni: politiko so popolnoma ignorirali in niso postavili nobenega programa za prehod iz kapitalizma v "tehnokratizem" Knostavno so rekli, da to vprašanje prepuščajo ameriškemu ljudstvu. In zdaj je Amlie prijel za to vpraAanje. Nje- -gova "tretja" stranka naj adoj", "česvrednost" In druge označbe nerazumljivi in antipatični. Vse to je treba zavreči in sprejeti domače fraze, ki jih Američani razumejo! Križ pa je, ker so tudi tehnokrati navezali cel kupček izrazov, katerih preprosti človek prav nič ne razume; na primer "ergi," tehnokratnko merilo vrednosti. Amlie misli, da vse, kar je treba, Je, da se ljudem pove tole: prmlukclja za rabo In ne več za privatni profit pomeni, da In*, vsaka družina v Ameriki imel* najmanj $ir»oo stalnih letnih .dohodkov. Ali i%ht! Tesla v Ameriki je mnogo ljudi, ki bodo hoteli vedeti več, na primer kako Imi družina priAla do teh dohodkov," kako Imi radikalna \lada obračunala s kapitalisti In Ae marsikaj Vse to pričkanje zaradi besed, imen in nazivov, vse to "amerlkaniziranje" Mark*« in socializma je »mašmj. Marksizem lahko pokrijejo z drugo besedo in tudi socializem lahko krstijo z drugim imenom, ani|>ak Marksova ideja, ki jo je on odkril, ostane in bo živela. Na noben drugi način ne bodo mogli r«Aiti socialnega vprašanja! V*ak fundamentslni preobrat, ki zamenja profitni aiatem produkcije s kolektivnim sistemom produkcije za ml*., mora biti Mark sovo delo! Razumni delavci se ne Imm|., prepirali zaradi terminov in imen. Njim je VM-eno, kako ae stvar imenuje, **mo da je stv*r re* stvar, ki jo hočejo. To je glavno. Cr so Amlie m <».t«li "tret|e*trankarjr rt« t-a stvar, ia »a tudi zmešnjavo med "Ameriško Domovino" in "Enakopravnostjo," ker bi E. delovala za starega Pirčevega prijatelja. Prašanje bi pa nastalo, kam bi in Debevc ž Ml in naAa metropola (leveland-Ljubljana, Ohio. — Najprej moram naznaniti čitate-em Prosvete, da sem sedaj "med Ljubljančani," ne več med Collinwoodčani. Vsaj tako ne- afriško," dosti je tu i Kalabrežev, in vojna bi se kar bila stopila Pire tukaj lahko pričela, ne bi bilo A. D.? treba iti v Afriko. Veliko je pa I Pogledal sem parkrat v A. D„ naseljenih tudi Slovencev, neka- 1 on{ priporočajo mr. Laushe-teri teh tudi hodijo k maši v Eu- tu. naJ prevzame kandidaturo; c id City, kjer Ima reverend 1>a v^el priporočila. Am- Hombach svojo av. Kristino ali lmk l)a *otoVo oddah- po domače cerkev. Slovaki pa'"111- ker HP«>ra ne ho-menda pravijo takim božjimi Ker i« Enakopravnost delav-hlevom, kjer vedri jo ovce in ko- "kl ^ Pa i morebiti pri- štrunl_"kostela." j Izročal Roliert D. Dullea. socia- Torej naši rojaki hodijo k ma- »stičnega kandidata. Mi vsaj v drugo mesto in je možno, da uko mislimo. Ce se pa delajo s tem kako pregreho, kaj- Cleveand ima avoje kos tele— <»«tali Tony Smole je šel še kot mlad fant v Ameriko in delal na Tho-masu, W. Va. Tik pred vojno se je odpeljal v domovino, da vi di svoje sorodnike in na tej vož nji je bil na Francoskem prijet in bil ves čas vojne v Franci; kot vojni ujetnik. V aprilu 1927 je prišel na Wa-terford in je tukaj delal v majn št. 12, leta 1932 pa je bil z več drugimi ob delo, ker ni imel dr žavljanskih papirjev. Dokler je tudi član dru Ko je delo maj nI zgubil, šel je na farmo in je delal pri slovenski družin Matija Gnezda. Pokojni je pri meni stanoval več ko 5 let in smo se do zadnjega prav dobro razumeli. Da je bil prljubljen pri vseh, je pokazal njegov pogreb. Pokojni zapušča brata Johna Smoleta v Farrellu, Pa., in več bratov in sester v starem kraju na Dojenjskem. Naj mu bo lah ka tuja gruda, ml pa ga bomo ohranili v trajnem spominu! to ne mi bomo Še vedno socialisti In tako n pa še slovenske) če ni to res, lM»mo Vi),i,i 1 "ktobra le sociali* kar vprašajte Toneta ali pa Jo- P* tukaJ a,i tr- žeta Grdino. | Na 29. septembra bomo v Slo. In kaj sem videl oni dan? venskem delavskem domu pro-Tone In Jože sta se pripeljala oni alavIJaU JHMetnico P roleta rc^ •lan s Tonetovo ambulanco na skupno z "Zarjo" in klubi št. 27, Čast 1H5. cesto. Jože je izvle- W menda tudi 28. Na ta dan kel mali zavoj In le sem mislil, vsi v Oolllimood, Ohio! da je bil »Hiter, kajti vse ji» kazalo, da nosi pod pazduho malega "bejblčka." Sel Je kar v ne-^o prodajalno—In Tone za njim. vprašata: "Ali je M rs. S— Gl. uradniki distrikta št. 26 U. M. W. of A. so že dalj čaaa prerokovali, da bodo za premo govnike št. 12 in št. 16 v Water-nekaj ukrenili, da bota dbe majni v UMW of A 100% organizirani. Nova unija ima sicer tudi precej članov, ali osta li so na plotu (neorganizirani) Večina članov nove unije je \ Glace Bayu in Stellartonu. Na govarjali so neorganizrane in člane nove unije, naj pristopijo k UMW, če ne, bo pa štrajk. Dne 23. julija zjutraj je pri šel ves gl. odbor in lokalni odbor tega distrikta na majno št. 12, in kompanijski uradniki. Uradniki so kompaniji naznanili, da bo maj na zaprta toliko časa. da bo vseh 1005 v UMW. ker z nečlani UMW se ne bo več skupno dela lo. Rovski ravnatelj je rekel, da je maj na odprta za delo vsak dan in kadar jih pride toliko, da se 1h) izplačalo začeti, se bo de lalo. Postavili so se pred vhod majne in majna je ostala zaprta Na omenjeni majni je zaposle nih nekaj čez 1100 mož. UMW trdi. da je 85 mož še izven UMVV (v resnici jih je par sto). Kar se tiče lTMW za prti je ali "tied up," je večina majnerjev vesela, da ima malo počitka in lahko gre brez skrbi za par dni Na 10. novembra pa društvo na Kili Keney Lake kempat, se •V boj" št. 68 SNPJ. istotam, kopat in ležat v senco. ar. jedi «. je nihčr ne 1 pa nai pre kakorkoli ho- bistvo, ne r« doma?" — "NtP je odgovorilo dekle v prodajalni. — "Prinesla sva tole." In Jože Je ranil. In glej kaj je bilo—svetnik! Ali ker je bil tako maihen, bi mu lahko rekli avetnlček! P« glej ga H|*aka! Brada mu je rastla kot Mojzesu! Ne vem zakaj ni Jote kupil varnostne britve, pa bi ga <»bril; svet se namreč modernizira in hi ar tudi svetniki—in Grdine tudi. Oni dan -biki je v aoboto in v juniju, ko «mo bili val v "uniju" —ae Je |>m prigodilo, da *e mi je mlster I .nt i j* fMrr. urednik A D . odkril? In vi. dragi čitatelji. se čudite? No. zgodilo |ta se je! Moja ulična kara Je stala na Ka*t ftftth in St. Tlair ce«U. Tam T. W ebbrr H ilnon. federalni mirffiik na VI rž in Mih otokih Po mojem mnenju ao UMVV vojakovodje tega diatrikta slabi atrategi, če mora radi 85 mož več ko 1000 mož vsak dan šihte zgubiti, ko je veliki večini z velikimi družinami še premalo, čeprav vsak dan delajo. Ta zadeva bi se lahko na drug način rešila. Na 16. majtoi je zaposlenih čet 900 mož. Tam bodo ali ao zaprli dne 26. t. m. Drugače je vse mirno, pa vendar je že danes, drugi dan te komedije, prišlo 3 truke žandarjev. • Kili Keny Lake je malo jezer ce blizu naše naselbine. Okoli in okoli je lep gozd, tam je vsak dan polno ljudi, ki se v senci hladijo in se kopajo. Zadnjo nede Ijo je bilo ravno tako. Bil je tam tudi en mali čoln. Dva mlada Kanadčana se vsedeta vanj in odveslata precej daleč od ostalih kopalcev. Ljudje na bregu so ju opazovali, ker sta bila malo pijana. In res, čolnič se je prevrnil in oba sta se pod vodo izgubila. Čez nekaj časa je eden res pogledal nazaj in se drugič izgubil. To so takoj opazili tisti, kateri so bili najbližje že v vodi. Med temi je bil tudi mladi Fran-kie Juvanc prvi, ki je doapel do potopljencev, baš ko je eden tretjič iz vode pogledal. On ga je hitro za lase zagrabil in ga vlekel proti bregu. V tem času sta prišla še 2 Nemca, ki sta pomagala pri rešitvi. Frankie Juvanc in njegov oče ter vaa družina ao člani društva 558 SNPJ. Ostali fantje so še iskali drugega ponesrečenca pod vodo, ali vse je bilo zaman, nikjer ga ni bilo. To je opazoval od brega Otto Lorenc, potomec slovenskih in nemških staršev, 67 let star, in kar je najbolj zanimivo, ima samo eno nogo. On je rekel, ko so drugi že eno uro iskali, da on ve kje je, da bo on šel po njega. In res je on začel plavati do prostora, kjer je mislil, da je. Štirikrat se je spustil na dno jeze ra brez uspeha. Ko se je petič spustil doli, pa ga je privlekel za lase. Bil je seveda že mrtev. • Na spomlad ao prišle iz Onta-ria, Kanada, 3 družine jugo-slanskih ciganov v treh karah v to okolico, V naselbini Reserve, par milj od nas, so se utaborili v treh šotorih. Do pred dvema mesecema je šlo vse dobro. Moški so največ popravljali kotle in tako ropotijo, ženske so bile stara mati in 3 lepe hčerke, dve ože-njeni, ena pa še samska, te so pa "karte šlogale" in tako lepo denar služile. Drugače so pa bili pošteni in niso imeli s policijo nobenih sitnosti. (Koncem maja, neko nedeljo zjutraj ob 3. uri pa pridejo štirje mladi Kanadčani v starosti 23 do 26 let. Trije so napadli hčerke, četrti pa je stal na straži, ker so mislili, da bo vse gladko šlo. Ko so ae ženske prebudile, so začele klicati na pomoč. Moški so vstali in začel se je pretep za življenje in smrt. Stirji napadalci so tepli vse od kraja precej časa. Potem so začeli ljudje prihajati iz sosednjih hiš, ko so slišali vpitje in krik. nakar so se umaknili toliko nazaj, da so lah. co kamenje metali v šotore ali kamor je že letelo. Pri tem so padli trije streli, ali nikdo ni vedel, kdo je stre-jal. Od napadalcev je bil eden zadet in je čez par ur umrl. Med tem je tudi prišla policija in are-tirala ostale napadalce, zdravnik Je pa vse cigane vzel v oskrbo in par jih je šlo v bolnišnico. Cez par dni je bila obravnava n dognalo se je, da so cigani streljali in enega napadalca ubi-Nato je bil eden ciganov aretiran pod obtožbo umora. Kavno zadnji teden je bila (»»»ravnava na vrhovnem sodišču. Cigan e bil oproščen vsake krivde.! eden od na|»adalcev je dobil 5] let. oKtala dva po 3 leta zapora. Zanimivo je bilo tudi to: Pred no je bil ustreljeni pokopan, so oblasti zahtevale, da si ga ciganske ženske ogledajo, če je tudi on bil mini najiadalri. sorodni-1 ki mrtvega pa niso dovolili ciganom v hišo. Na dan jtovreha so 1 pa oblastni uradniki šli na poko-j pališče in ao prisilili pogrebnika. da je krsto odprl, da so si ga d- ' gannke fteftsk* o^-dale. Tako 1 je zahtevata sodnija. I>a je bil to < uden prizor, si vsak lahko predstavlja, Herman l>rohe*rh, :>:»8 snpj. Angleži in morje Velika Britanija je te dni sklenila 2 v poaeben dogovor o oboroževanju tem dogovoru ao ae Nemci obv^da gradil, več vojnih ladij kakor samo to 11 bo razmerje med angleškim in dovjem kakor 100:35. nJ»bov,m| Za nas pač ni važno, ali so Angleži Hku„ Nemci pomorsko pogodbo. Važn0 ' l so jo sklenili na lastno pest in da se niw m pogovoril, ne « Francozi ne z Italijani ne z z ženim, drtavami. To ao bili dolžni " to* zato, ker ao vae te države z AnKliio vriT niče Zveze narodov, a le-ta je TZ Z organ za vse mednarodne pogodbe; še U zato, ker ao kmalu po vojni vse pomorske sile sklenile med seboj Uko imenovano J2 tonsko pogodbo in se v njej obvezale da 1 do zastran vaega, kar je v zvezi z oboroži njem na morju, atrogo držale določb te ihZ m da ne bodo aklepale ločenih pomorskih govorov z drugimi državami, s tem da * Angleži na lastno pest dogovorili z Nemci torej tudi to pogodbo prekršili. " Kako naj si razlagamo tako početje ra pri Angležih, ki slove vendar za naj pošteni trgovce in najvestnejše izpolnjevalce pr* tih obveznosti? Angleži so gospodarji morja in hočejo to ostati. A takšno gospostvo stane! Ladji draga reč, topovi in podmornice takisto lerjev predlog jim je zato prišel kakor z n če pristanejo nanj, ubijejo kar dve muhi mah: 1. ne bo jim treba več metati toliko narja za novo oboroževanje na morju, ko s pa Nemci, Angležem vsaj v Evropi še zmt najnevarnejši tekmeci na morju, obvezali ne bodo gradili več ladij kakor oni, in 2 bodo tudi v bodoče gospodarji na evrop morjih, ko so se Nemci prostovoljno obveJ da bo njihovo brodovje samo dobra tret angleškega! Ali zdaj razumete, da je bila nemška po« ba za Angleže preveč mikavna, da ne bi za likšne ugodnosti prekršili tudi kakšno "no bico"? ... S kakšno instinktivno prepričanostjo se jo Angleži za gospodarje morja, najbolje strira naslednja anekdota. Napisal jo je i ni francoski kritik in romanopisec Henri Ka Stendhal, eden izmed najboljših poznava Angležev med Francozi. Neki visok angleški gospod se je izgubi okolici Rima. Po dolgem tavanju je napo prišel do brega nekega ribnika. Pomočil je v vodo in ga vteknil v usta. "Hip, hip, hura!" je vzkliknil in izplj "Voda je slana! Vse to je naše!" i Fo Rdečelate žensjce •• Oxfordski zgodovinar Thompson je im dni predavanja o rdečelasih ženskah za ta predavanja mu je dala neka nedavna java predsednika ameriške "Zveze proti čim lasem", ki je med drugim dejal, da »o ški napram ženskam s takšnimi laftmi n* ljeni kakor otroci in da morajo združiti svoje sile, da se obvarujejo teh hudičevk upropaščajo moške v telesnem, duševnem finančnem ozlru. Thompson dokazuje, da so takšna naziri pač ene izmed zablod, ki jim posebno An čani tako radi zapadejo. Kes je sicer, d polovici moških rdečelasa ženska nesimpat in da ni še dolgo tega, ko se je celo ien prva hollywoodska platinasto plava zvezdn Jean Harlow, oglasila o tem predmetu in prtila svojim rdečelasim vrstnicam vsesnv če, zmešane lastnosti. Prav tako pa lahko živimo, da že jutri vstane prerok, ki bo oi njal, da so rdečelasi ljudje, kar se tiče živi ji ske sile, bistroumnosti ali naravne odporn proti boleznim dosti na boljšem ne#o <>* človeštvo. To so pač zablode, ali vsaj trditve, ki dado dokazati. Dokazati pa se da to, d« rdečelaske dale v primeri s svojim šteu prav toliko znamenitih žensk kakor dr Tako je imela Kleopatra po vsej priliki n lase, isto Uko filmski zvezdnici Nell očctka rdečelaska nio rdečelasi možje uživajo po vsej pril^j pozornosti, toda, če omenimo, da so bili njimi Cezar, Napoleon, Kolumb in n Cromvvell, bo to menda zadostovalo trtf da Aama barva las ne dela ljudi ne bulj* slabšo. Rcpatica brez rep« Zvetdoslovec Jackion u Jo» " odkril repatico. ki zbuja ta č-nia v strokovni! nima običajnega ih krogih. Ta M*t*« 'atJ rep., po vsej ; r kJ.J*l gubila na svoji dolgi P«*' * We kaj podobnih neobičajnih i* nfGm znanost ne dvomi, le »ia J ^f teleskopi nI bila v stanu, da tu Od novih teleskopskih orjakov ki J ^ gradijo, pričakujejo v t« m pogled*' ^ nalnih odkritij. Sovjetski račkov** ravajo rfanovati tudi "letečo «ve*d»rn sebni balonski gondoli, ki bo n**"* iz stratoafernih višin. esti iz Jugoslavije (Uvirns poročils is Jugoslavije.) "organiziranja .rtjvj razpustil de KLTURNO ZVE- ^pustil l>elav; ''Svobod* ' ™ podružnice — "k Oljskem iletu -klerikalnega vodi ^s otvarja nov« gjttje delavstva Ljubljana, 15. julija, nova vlada nastopila ; da kaže sestav via-meščansko opozicijo M »obode, da pa bo de-Plnje najbrže še huje ' w Prvi dokaz naše trna: ljubljanski ban je z i z dne 13. t. m. razpustil , kulturno zvezo Svobo-« njene podružnice, v ka-Efčlanjenih nad 2000 mla-ev in delavk. Ker gre gijo, katere delokrog ,vw državo, je ljubljanski uprava razpustila po odredbi notra-fiinistra, duhovnika dr. I Korošca, voditelja slo-iklerikalcev, ki v svojih i tedne trobijo, da je zdaj jgpoboda, odkar je dr. r vladi. Pripomnimo naj i dosedanji režimi zad-ko je vladala diktatura, ustili "Svobode", čeprav j režimi, ki so vladali z i kakor to vsak dan pri-j "Slovenec". Kako pa bo oini "Slovenec" seda-,ki je v nastopanju pro-ikemu gibanj u strožji ko ki režimi zadnjih let? režimu pridiga "Slove-ije režim pomirjenja, re-i uživa popolno zaupanje ji ki ka je ves sloven-pozdravil z veseljem, ulavospevih bo "Slove-I ostal, ker f.avednih orlih delavcev klerikalci (Jtejejo za Slovence. To Biki slovenstva, odpad- * dopoldne so se oglasili Zveze "Svobode" v pa-ivske zbornice zastopnl-ije — in izročili funkcio-"Svobode" dekret banske »razpustu "Svobode" in podružnic. Dekret pravi, "Svoboda" ravnala zoper družabni red in da je i statutarni delokrog, j« "Svoboda" po pravilih »ja za pospeševanje du- ■ telesne vzgoje delav- ■ P* je njeno delovanje Usnjeno na posel>en pou-^Uv^kega razreda in go-»tremno socialističnih te-"dokaz navaja dekret ki je bil napovedan ■Mrno-delavski dan po ^ »poredu, a da so "pa-'vntt množice razni med-ppolitirnfga in ekstrem* -i ia. Tako prr,tj kateremu je možna 1 na notranjega mini-r»« uma odločilne moči. ' ■J^ide' b0 gotovo to tembolj, ker ni nikoli prekora-B* «kr.*a ( , so ^ vzkliki na ve-, ■Mifcztarjji v Ce. t »jti pojem raedklicev" je sploh šepav, kakor je tudi nesmiselno zahtevati od "Svobode", da odgovarja na vsak medklic 12,-000 glave množice. Ce gre rea za prekoračenje delokroga a strani "Svobode" oz. njenega odbora, potem naj predloii oblast dokaze, da je n. pr. odbor "Svobo-de" razposlal svojim podružnicam spisek medklicev, ki naj "padajo" iz manifestacijskega sprevoda. Toda tu ne gre za vestno izvav janje zakonov in za pravno plat te stvari. Dejstvo, da se okrog* "Svobode" vestno in vneto zbira na tisoče zavednih delavcev in delavk, Jo je tisto, kar je treba zbrisati s sveta. Prejšnji režimi so vzeli delavstvu politično stranko in Se marsikaj drugega, vzeli so mu pravico zborovanja in govorov, pri zadnjih volitvah so, s prav takimi pravnimi zan kami onemogočili delavsko vo-lilpo listo, tako da je imel zavedni proletariat v Sloveniji le Se strokovne organizacije In "Svobodo" ki je bila matica vsega prosvetnega dela med delav stVom. Pa je zasedel mesto notranjega ministra dr. Korošec in razpustil zdaj delavcem še "Svobodo", Zvezo in vseh njenih 40 po-družnic ter zapečatil njih prostore. Tp je klerikalni način poj movanja svobode, to so ukrepi vlade, ki jo klerikalni tisk neprestano predstavlja kot vlado pomirjenja, to je izpremenjena notranja politika, ki so jo klerikalci napovedovali! Ko je nova vlada podala pred Časom svojo proklamacijo skupščini, je napovedala važne izpremembe političnih zakonov, ki spadajo v nesor notranjega ministra dr. Korošca. S to napovedjo, ki pa ni bila nič natančneje razložena, je vlada zbudila radovednost med prebivalstvom, kakšne bodo te izpremembe in komu bodo koristile. Ali naj ta dekret o razpustu osrednje kulturne zveze kaže, kakšne bodo izpremembe in komu škodovale? Naj ta dekret kaže, proti komu se bo pritisk zadnjih let poostril in proti komu omilil? Ce pribijemo, da takšnih dekretov, kjer gre za organizacijo, razširjeno po vsej Sloveniji in preko nje, ne izdaja ban brez naloga ali vsaj odobren j a notranjega ministra, potem je ta dekret pač dovolj zgovorno znamenje, kam pojde bodoča notranja politika. "Slovenec" in razpust Svobode. — Klerikalni dnevnik "Slovenec", ki ima pač najožje stike z notranjim ministrom dr. Korošcem in ga lahko smatramo za mi nistrovo glasilo, je objavil v svoji številki z dne 16. t. m. dekret o razpustu "Svobode" ter pristavlja, da je ta dekret prepisal na banski upravi, več pa da o stvari ne ve. O ti sveta nedolžnost! Pa je bil prav "Slovenec" tisti, ki je najgrje poročal o zle-tu "Svobode" v Celju, češ, da je bilo na zletu predvsem skrajno levičarsko delavstvo. Mar se ne pravi temu, javno opozarjati oblast na ta dogodek v Celju? Prav v tem poročilu je "Slovenec" z jezo zapisal tudi takle PftOSTSTI 'f M« #«"•#< stavek: 'Toliko svobode kot ravno naši socialdemokrati ni užival v zadnjih letih prav noben drug pokret v državi, še celo pa v Sloveniji". To je zapisal, pa je prav dobro vedel, da je prvi ljubljanski ban, inž. jšernec, ki je tudi klerikalec, razpustil telovadne odseke "Svobode!" Temu pravi "Slovenec" — uživanje svobode! — "81ov«nec" ae je ob celjskem zletu 'Svobode" zgražal nad svobodo, ki jo uživajo socialdemokrati. Kako blizu je bilo od tega zgražanja do dekreta o razpustu I ju-« , j, Smrten padec a kolena. — Med Kovorjem in Tržičem se je zgodila huda kolesarska nesreča, ki je »zahteval* smrtno žrtev. Iz Ko-vorja proti Tržiču je peljal na svojem navadnem kolesu mesarski pomočnik Franc Boncelj pre-dilniiko delavko Angelo Brejče-vo iz Kovorja. Sredi poti se jima je zlomilo kolo in delavka je dobila pri padcu tako hude poškodba na glavi, da jim je kmalu po prevoftu v ljubljanski bolnišnici podlegla. Boncelj sam je bil le lažje poškodovan. Samomor. — Dne 16. jul. je neki starček našel na Golovcu o-bešenega moškega, v katerem je spoznal svojega soseda Alojza Stucina, 62-letnega pismonošo, stanujočega na Galjevici. Stucin je že nekaj časa kazal znake skrajnega obupa in nemoči za življenje, taval je po predmestju ter se udajal pijači, neprestano se poslavljajoč od ljudi, češ da se bo obesil. V njegovem žepu so nalll poslovilno pismo, ki pa je sestavljeno t&ko zmedeno, d* ni mogoče razbrati smisla. Njegovo truplo so na ženino prošnjo prepdjali na dom. Štirje Čikazani ubiti v letalu Milwaukee, Wis. — Štirje mladi in bogati Cikaiani so si v soboto najeli letalo, da pojdejo na polet za zabavo. Cim pa je bilo etalo 400 čevljev visoko v zraku, je pilot izgubil kontrolo in •talo j« telebnilo na tla v bližini tukajšnjega Curtis-Wright leta-"išča. Vsi štirje so bili ubiti. Vesti s Primorskega Slovenski fantje pred vojadkim sodiščem Gorica, dne 9. julija 1936. — V Žagi pri Bovcu se že delj časa nahaja četa alpincev. Dne 2tX junija 1985 so imeli tam nabor in kot navadno ob takih prilikah dajo fantje duška svoji žalosti, jezi ali veselju a prepevanjem, so storili to tudi tokrat. Prepevali so seveda slovenske pesmi. Nenadoma pa je navalil nanje neki narednik in je oklofutal nekega mladeniča. To je ostale tako razjezilo, da so ga prijeli in bi ga vrgli čes most, če mu niso priskočili na pomoč vojaki. Oboji so odnesli par bunk, brez drugih težjih posledic. Omenjeni narednik je potem, ko je bil na varnem obkrožen od svojih vojakov, grozil fantu, ki ga je oklofutal. da mu bo razrezal obraz, ga poslal v Italijo v bolnici in da bo potem, ko se bo vrnil že govoril in pel italijansko. Glavno pa se je dogodilo par dni kasneje, kar pa Je imelo hujše poaledice. DomaČi fantje in dekleta so namreč priredili ples v neki hiši. Pridružilo se jim je tudi okoli 30 vojakov. Fantje so zapeli neko nedolžno slovensko pesem, ko jih Je zopet nahrulil te zgoraj omenjeni narednik, češ, če hočejo govoriti in peti slovensko, naj gredo v Avstrijo(!). Pri tem je dejansko napadel 25-let-nega Antona Kutina, nakar se je razvil aplošen pretep. Strah, ki je nastal med vojaki in alarm, ki so ga povzročili, je vrgel na nje jako smešno luč. S puškami v rokah so obkolili vas ter začeli loviti fante. N^lednji dan so prišli še ka-rabinerji h BoVfca in Srpenice. Komandant pplka alplncev s celim štabom oficirjev itd. Aretlrance Kutina Antona, Pi-čulina Antona ter Andreja in A-lojza Rota bo sodilo vojaško sodišče In ne kot smo mislili izredno sodišče v Kimu. Odrfeiega čafa hodijo vojaki po vasi1 vedno le ^ večjih skupinah ter popolnoma oboroženi. U- mevno je, da so vaščani vsi preplašeni in se boje maščevanja. Celo govoriti se boje glasno. Zlasti se boje za usodo omenjenih! fantov. S tem spopolnjujemo po-1 4robnoati, hoteč pri tem predvsem pokazati na glavnega krivca, ki je povzročil vso zadevo. Plačali bodo seveda naši fantje. Zagonetna aretacija Idrija, 21. junija 1935. — Iz Godoviča poročajo, da so organi javne varnosti aretirali prejšnji teden 22 letno Tončko Cigale, doma iz Novega sveta pri Godo-viču. O vzroku te aretacije ni nikomur nič znanega in tudi kara-binerji nočejo dati nikakršne Izjave. Za enkrat niti ni znano, kje se aretiranka nahaja, domneva se pa, da so jo odvedli v Idrijske zapore. O usodi bomo Še poročali kakor hitro nam dospejo podrobnejše informacije. Obaodbe radi odtegnitve naboru Gorica, julija 1985. — Vedno češče so obsodbe radi odtegnitve od nabora. Prizadeti so predvsem naši ljudje, ki se ne spoznajo v tolikih dekretih in ukazih, ki jih z dneva v dan kopičijo nad njimi. Tako je bil obsojen v Gorici na eno leto zapora, toda pogojno, Edvard Zavrtanik, star M let, doma Iz Solkana. Dve obsodbi Filip Vončina iz Gornje Tri-buše se je izselil v Jugoslavijo brez potnega lista. Te dni je bil v Italiji obsojen na 4 mesece zapora in 8,000 lir globe radi skrivne izselitve. Eno leto zapora pogojno pa je dobil 33 letni Boris Klavžar iz Gorice, ker se ni predstavil naborni komisiji. Protifašistični letaki na fašlatič-ni proalavl Gorica, junija 1936. — Pred mesecem so imeli bivši bojevniki na kraju, kjer so se vršile borbe v okolici Gorice, svojo proslavo. Kot se navadno to vrši, se je tudi letos vršilo z muzlko, obhodom In govori. V razliko pa je omeniti le to, da je potekla vsa proslava dokaj klavrno, in ra- zen uniformirancev, ki so se je morali udeležiti, ni bilo drugih manifestantov. Tudi je poteklo vse nekako prisiljeno in pod nekim čudnim dojmom. V veliko začudenje vseh, zlasti pa goriške policije, je bilo vse polje, celo cesta koder je šla povorka, vsa posuta s protifašističnimi letaki, v slovenskem in italijanskem jeziku. Policija si tega ni znala razlagati in zato tudi ni bilo posebnih progonov. Vedeli niso, od kje izvira, zlasti ker so mislili, da so vse nevarne elemente spravili na varno in jih onemogočili. Okoličani so bili tega zelo veseli, posebno še, ker so videli veliko jezo goriških policistov, ki so brez uspvha skakali in iskali krivcev. Med zastopniki, ki so se udeležili te manifestacije, jih je prišlo tudi precej iz Rima, poslanih direktno od Mussollnija. TI so kazali vidno svojo nezadovoljnost. kar je napravilo vso zadevo še bolj mučno. ......... Prihod vojaščine na jugoalovan-nko mejo! Idrija, junija 1936, — V obmejnih vaseh okrog Godoviča so v drugi polovici tega meseca izvršili po hišah popis prostih sob in prostorov zaradi prihoda vojakov. Domnevajo, da je prihod vojaščine v zvezi z nameravanim nadaljevanjem utrdbenih del ob meji, katere so začasno prekinili bog si vedi pod kakšnimi vplivi. 7. obmejnimi utrdbami bodo nadaljevali Idrija, 21. Junija 1906. — Iz raznih ukrepov, ki so jih mero-daj ne oblasti izdale v obmejnih krajih se da sklepati, da bodo v najkrajšem času pričeli nadaljevati razna utrd1>ena dela v obmejnem pasu pri Godovlču. Tu so že lani zgradili mnogo kavern in rovov, žičnih ovir in drugih naprav, so pa nenadoma prekinili vsa dela. Z mesecem julijem pa bodo najbrže z vsemi temi deli nadaljevali. Prebivalstvo je za« radi novih odredb silno razburjeno. KakAnl ae vračaj« Iz Abealnlje! Gorica, julija 1035. — V Gra-diško sta se vrnila dva pilota, ki sta bila dodeljena abeslnskl eks- pediciji. Kden je fte prej dalj časa služil kot proHtovoljec-pilot v italijanski Somaliji, drugi pa je bil prvič tam. Prvi se je pri nekem jniletu ponesrečil, radi če-»ar so mu morali odrezati obe nogi. Omenjeni je le! kot navdušen fant, a vrnil se je domov kot velik nasprotnik sedanjega režima. Pripovedal je o postopanju z vojaki in tudi z njimi — prosto« voljci, ki je vse prej kot človeško. Ogromna vročina, slaba hrana in žeja ubijajo popolnoma vsako energijo in z orožjem v rokah morajo držati vojake v diacipll. ni. Mnogo jih je obolelo na malariji, a lM)je se jih |>oslati domov vsled bojazni, da ne bi to slabo vplivalo na ostale, l^e malo komu se posreči tako, kot se je njemu. Za vse žrtve, ki jih je doprinesel, pa mu do sedaj še niso nakazali invalidnine, kot bi jo moral po zakonu dobiti, Zahtevali so celo iz bolnice, kjer s«* je zdravil, tla mora vrniti stroške. Taki primeri so vsekakor opomin in tudi strah vsem, ki se podajajo in se morajo podati pod vojaško disciplino v afriške kolonije. Bati se je, da bo kljub ogromnim pripravam in tehnični dovršenosti, zmagalo vse drugo kot orožje. Eksplozija v Indiji ubila 33 rudarjev Kalkuta, Indija. ~ Iz Giridi-ha poročajo o veliki rudniški nesreči, v kateri je bilo 33 rudarjev ubitih in 43 ranjenih v eksploziji. Eksplodiral Je tekočI vodik, ki ga rabijo za streljanje, nakar je v rovu nastal ogenj, ki Je otež-kočil rešilno delo. Železničarji dobili injunhcijo Norfolk, Va. — Zeleznlčarske unije so na tukajšnjem zveznem sodišču dobile sodnljsko prepo-vod proti Vlrginia Hailway. In-junkclja prepoveduje železnici delovanje proti železnlčarsklm unijam in jI nalaga priznanje zastopnikov delavske organizacije, namesto kompanljske unije. Vzemi me s seboj ^ ifucka, Sfciik TOBAK JE, KI ŠTEJE * s* Ni ga boljšega tobaka kot oni, ki je rabljen v Luckies l«ih,v na parnik, ki jih »ki odpeljal rw « r i... Tod*, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju iivečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter ie poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo drur iino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so •e gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Ventu-rini in hčerka Ada. A ta eleganca ae ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor a človekom njihovega aocialne-ga položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogai-gavedi kako aocialno čuteči. Bili ao bogati, tega ao ae zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa ae je v vaem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In U odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki ae ne pridobi od danes do jutri, ae je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, • katerim ao Venturinijevi občevali a Pavletom, akoravno ao že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnoat, ki je še niamo razložili in ki je velikega pomena za vao našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po avoji zunanjosti in po vsem avojem izrazu človek, ki ae vaakomur na prvi mah prikupi. Srednje raati In dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis teleane šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale t*I nekoliko blcdikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečeaa drugega, mirnega, reanega in premišljujočega, kar ae je akrivalo za obličjem. »Spadal je med one ljudi, ki že aami po sebi, z golo avojo navzočnoatjo, priai-lljo vaakogar do obzirnoati; še več: do tega, da ae vaak pokaže čim boljšega. Vae na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjoati že vae urejeno, kakor da je že vae premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče fs>atalo jasno tekom naše povesti. Kadi vaega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Keiter tekom obeda povedal, da jim je njega iabral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil alabega utiša, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča |>o!eg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Kil pa je vaekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat |*igledal v oči. zganikt nekaj vznemirljivega. lteHnost njego- vega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega sa-moljubja, ki je osnovni pogoj za take atvari. Po obedu ao Venturinijevi odšli v svoje aobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter ae je poalovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj ae obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih ae je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor ao aeveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa ao ae podali na aprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali ao mnogo tujcev, ki eo govorili različne jezike in ki ao ae vai radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki ae je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da ae po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in ae namerili najprej v cerkev, da ai ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pp se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so ae dvigale mogočne planine. Ada in njena mati ata pozvonili pri 8v. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Goapod Venturini, atoječ ob atrani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako ata babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ ae zameriti enemu ali drugemu. Medtem ae mu je približala Ada in ga z nagajivim naameškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti ? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, akrito željo, mar ne?" "No, da, aeveda," odvrne Pavle smehljaje in priatopl k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niate opazili, da je zvon pri obeh Šeatkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela reano ter za par trenutkov zapičila avoje lepe črne oči naravnoat v njegove,, medtem ko ao ae oatali oddaljili in obdarjali beračice, Bedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," Je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter ae nenadoma zelo zreanil. Kakor preplašena sta ae takoj nato oba zdrznila in pohitela za oatalimi, ki ao ju že čakali. Odveslali ao naravnoat proti "Park" hotelu, kajti bil je ^e čaa za večerjo. Poaedli ao okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji aolnč-ni žarki ao zlatlli vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vai ao bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Ce ste vi priili tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da nI razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: (Dalja prihodnji*.) Frank Hellert SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanj*.) | temveč priprave na njo na|>etoat, Jakob lsocki si je preskrbe! pričakovanje . - -dokaz, da je ta govorica resnična Vojaka je ntala v loku okrog svobodnega mesta. Čakala je sa mo na |x»velje iz Varšave, da bi krenila naprej. Kakšno vredn<»st so imele te novice? Vrednost težkih tisočakov, če bi imel toliko poguma, da bi ae r.glasil pri konzulu Archibaldu. To-tu Prvič po avojem zadnjem |n»ra-raiu je bil namreč prisiljen i>o-stati novina* in zdaj ae Je preživljal a Um, da je pisal reklam ne članke im kaaino. On. rojen j*'-»rimiat, Je bil priailjen vaak dan piaati najoptimiatičnejše članke o kazinu In o gostih. To je bita naj trpkrjša ironija usode. Ce je bilo nebo sivo in oblačno, je moral piaati. da ščiti blagell in na sebi Je imel pe-ater kopalni plašč. Bankovce Je imel v žepu. Gladil jih je a pj*ti puščal topel pesek med prati in nog t občutkom blaženoati. Vreme Je bilo krasno. Sklenil Je na-zvati ga v avojem članku prihodnjega dne vrem«. doatojno aevemega Monte Carla. Dolg. svetlolas m<4 je prihajal il moškega oddelka Imel je mo-dre oči in bil Je gladko obrit. Njegovi lasje so bili čudni. Bil je nedavno oatrlžcn. toda videlo ae je. da roka. ki ga je atri-gla ni bila kdove kako podkovana v avojrm poalu. Njegovi lasje ao bili najbolj podobni rodovitnemu polju, kjer je nevešča roka kosil« lito. Novi prlšlec je sedel v pcs*k blizu Jakoba Iaockega. Kraj sebe je polotil papirnato vrečico, v kateri je imel menda žemlje in pa črno aukneno vrečico. Radovedno se je oziral okrog. Mladi možje polnih ustnic ao šepetali mladim ženam t lahko u-pogonjenimi nosovi. Bradati starejši možje ao proučevali dolgovezne aeaname tečajev. Fantiči gostih kodrastih las ao gradili is peska hiše in vse so dobivale obliko bančnih palač in menjalnic. Ob vodi so se solnčile najade arednjih let. Njihove aprednje linije ao imele iato tendenco, kakor valuta njihove domovine. Novi prišlec je opazoval vae to t vidnim tanimanjem. Kar je storil nekaj, kar je napolnilo Jakoba Isockega z največjim začudenjem. Vstal je, stopil počasi k mladi ženi z zakrivljenim nosom, ki ji je mlad mož polnih uatnic šepetal na uho nekaj zapeljivega, aklonil se je k njima in zaklical na ves glas: — Gospodična, nikar mu ne verjemite! Potem je skočil v vodo in začel na vso moč plavati okrog bazena. Mladi mož in mlada žena sta skočila narazen, kakor bi ju bil pi čil gad. Ona je do ušes zardela, on je pa nekaj ogorčeno zamr-mral. Ljudje naokrog so ae smejali. Jakob lsocki ae ni smejal ni koli, razen če je bil v zadregi Zadovoljil ae je a tem, da se je temu prizoru trpko zasmejal. Si cer je pa bila njegova pozorno«; že obrnjena drugam. Novi prišlec je bil pustil na obali dve vrečici. Ena je bila papirnata in v nji ao bile menda žemlje, dru ga pa suknena. Kaj je bilo v nji O tem je razmišljal Jakob lsocki Počasi se je bližal obema vrečicama, ta čas je pa otipaval kakor talisman bankovce, ki mu jih je bilo prinealo jutro. Počasi, zelo počasi je stopal naprej, Mlad mož in mlada žena, ki ju je bi neznančev klic tako neusmiljeno ločil, sta izginila vsak v svojo smer. Zdelo se je, da razen Previdnosti nihče ne vidi Jakoba Isockega. Ze je bil pri obeh vrečicah. In iztegnil je roko po njih Suknena vrečica je bila težka in njena vsebina je prijetno Žven-ketala. Ali je bilo mogoče, da je bilo v nji — zlato? Kar je zaslišal nad seboj glas: — Ste lačni ? Bi radi žemljo? Obenem je atianila železna roka tisto njegovo roko, ki je držala sukneno vrečico. Jakob lsocki je ves prestrašen dvignil glavo. Mož skuštranih las se je bi vrnil. Njegova desnica je ne usmiljeno stiskala roko Jakoba Iaockega. Z levo roko je odpira papirnato vrečico. — Ničesar nisem hotel — hotel aem aamo —. Tako neprevidno ate pustili tu vrečici, hote sem samo paziti, da bi ju nih tr.. ♦ — Da bi mi ju nepošten človek ne ukradel, — ga je prebil prišllec. — To ate atorili prav, to je lepo od vas, hvala vam. Zdaj pa pojejte za plačilo žemljo. Ne da bi počakal na odgovor, mu je potisnil veliko Žemljo usta. Jakob Iiaocki je a pridušenim glasom proteatiral: Ne razumete me, hotel aem aamo . — niaem lačen. — Seveda ate lačni, morje prinaša dober tek, — je 4pjal mož akuštranih las. — Jejte, kar jej te!" In neusmiljeno je potisnil žemljo v usta Jakoba Isockega ter sedel na pesek kraj njega. Potem je stisnil Jakoba Isockega za roko, da jeispuatil sukneno vrečico. Ah, kako prijetno je za-ftvenketalo, ko jo je pobiral. Jakob lsocki se je željno oziral za njo, obenem je pa na vao moč žvečil, da bi ga žemlja ne zadu šila. Prišlec ga je napeto opazoval, zlasti njegove upadle oči, rdečkast nos in plešasto glavo. — Kdo ste? — je vprašal radovedno, toda ne povaem korektno. Jakob lsocki je videl priliko popraviti nearečni nesporazum. — Novinar aem, — je dejal. — Puatili ate tu te atvari ležati tako neprevidno, hotel sem samo . . . — Dobro, dobro, — Je dejal prišlec. — Mialil sem. da ste te opravili a to malenkostjo. Vaša skrb je bila aeveda pretirana. Kdo bi pa hotel ukrasti vrečico z borima dvema tiaočema zlatih mark? Kdo bi hotel postati zločinec zaradi take malenkoati? — Kdo bi hotel postati zločinec? — Je ponovil Jakob lsocki z glasom, ki ga ni več dušila žemlja. —''"torau-d ftelur« Kongreanika Sam Hill in Robert Doughton se razgovarjata o novi davčni zakonodaji raktim zakladnikom Morgenthauom. . . ? V vrečici so bili torej zlatniki, kakor je domneval, in sicer dva tisoč mark. Pol milijona v papir na tem denarju. Zakaj se ni malo bolj požuril? L— In vi ste novinar? — je nadaljeval lastnik zlata. — To je pa res srečno naključje. Rad bi govoril z nekom, ki pozna svet. Povejte mi v prvi vrsti eno — potisnil je Jakobu Isockemu dru go žemljo v usta — kaj so pisale novine o blaznežu, ki je pobegnil . . . Čakajte, kdaj je že bilo to? Predvčerajšnjim. Jakob lsocki se je vzravnal. Usta je imel poljaa žemlje, oči začudene. — Blaznež, ki je pobegnil. O tem ni bilo v nobenih novinah niti besedice. Odkod pa to veste? Vsak dan čitam vse novine in nikjer nisem našel niti besedice o tem, da bi bil pobegnil kak blaznež. Neznanec se je porogljivo ozrl na Jakoba Iaockega. Jakob lsocki je prešel k splošnim razmo-trivanjem. — Da bi bil pobegnil kak blazneži Morda celo nevaren blaznež. Ta bi bila lepa, če bi ga Človek srečal. Kje ste pa to slišali ? Neznanec ki je pozorno ogledoval obraz Jakoba Isockega, je počil v vesel, toda tih smeh. — Hahahaha, slišal sem to v Gdinji. Ljudje so pa trdili, da hoče rodbina to prikriti. Prijeli bi ga radi diskretno, saj razumete. No, meni je vseeno, rad bi vas vprašal nekaj drugega, važnejšega. Prišel sem sem peš iz Gdi-nje. — Peš, — je ponovil Jakob lsocki presenečeno. — Zakaj pa ne z vlakom? Saj vozi vlak vsake pol ure. — Sovražim vlak,—je vzkliknil tujec razburjeno. — Povem vam, če ae je človek vozil z vlakom nepretrgoma šest let, ga je do grla sit. Jaz sem se vozil tako in zdaj ga imam dovolj. Mislite si gnečo na kolodvoru. In vae te detektive, ki prezirajo človeka.' zlasti, če je slučajno podedoval milijon ali dva. Možgani Jakoba Isockega so težko asimilirali vse te novice. Jecljaje je ponovil: Vozil sem ae z vlakom nepretrgoma šest let. Ste strojevodja? Detektiv! Toda njegove misli ao morale slediti avojem u naravnemu go-nu. Kakor z železomagnetom so jih privlačevale besede milijon ali dva milijona. Obenem so se pa obrnile njegove oči nazaj na aukneno vrečico k neznančevi roki. — Milijonar! — je zašepetal pokorno. Svetlolasi mož je zamahnil z roko. — Eh. ne brigajte se za to. O tem nisem hotel govoriti, ampak nečem drugem. Ste slišali govoriti o Buddhi? — O Buddhi? I>a, seveda. Možgani Jakoba Isockega že davno niso bili vajeni tako delovati. Seat let je potoval ... milijonar — Buddha . . . Srednja izmed teh besed je bila glavna. Kakor gledajo buddhisti na svoj popek, kadar hočejo odgnati od aebe brezpomembne miali, tako je gledal na aukneno vrečico. — Sem kakor Ruddha. — je dejal neznanec — !>anes aem videl apotoma tri pojave, ki jih niaem razumel inJd^(i»ram o njih dobiti pojasnib^mT ae zopet pomirim. To pojasnilo ml boste gotovo lahko dali vi. • Z veseljem. — je odgovoril Jakob lsocki. — Kaj ate pa vi-deli? — Videl aem. — je dejal neznanec, — najprej nemške tram- vaje, ki so bili podobni ruakim tako so bili umazani. Drugič sen videl, kako se ljudje norčujejo i: stražnikov. Tretjič sem videl ve; otrok, ki bi človek o njih dejal da so stari sedem let. Ko sem jih pa vprašal, koliko ao stari, so odgovorili, da je vsakemu že štirinajst let. Povejte mi, kaj vse to pomeni. Pesimistični Jakob lsocki jc počil prvič po dolgem času v prisrčen smeh. — To je vendar vojna, dragi moj, — je odgovoril. — Vojna? — je ponovil mož s sukneno vrečico. — Kakšna vojna? — Velika vojna, kakšna neki. Svetovna vojna. Neznanec je položil vrečico med noge, potem je pa položil roko Jakobu Isockemu okrog vratu in mu pogledal globoko v oči. — Bil sem šest let na potovanju.—je dejal,—po dolgem potovanju, na nepretrganem potovanju—zato pa ne poznam dobro sedanjih razmer. Predvčerajšnjim ponoči, ko sem prišel ven, hočem reči, ko sem prišel v Gdi-njo, sem se seznanil s Švedom, navihancem, da malo takih. Hotel me je zakleniti v omaro, da bi mi ukradel moj zadnji milijon.! *a sem ga prehitel. Vzel «4 obleko in nekaj denarja, iem pa njega zaklenil v' e prej sem ga pa prisilil, ,e ostrigel. Hahahaha! To ?a vam nisem hotel pravit ite, kaj mi je hotel Sved «iti? Pripovedoval mi je, ta čas, ko sem sedel v, — bil odsoten, Nemčija vojev 1 Francijo ali Rusijo, ten vsem svetom. In da je vojna štiri leta. Ali ste *ali kaj takega? In da je zaprt na Holandskem, da v Rusiji komunist! Ste že' kaj takega? Ta čas, ko je nadaljevi pripovedovanje, je vedn< stiskal glavo Jakoba Ino, Njegov obraz je bil že tik , Jakoba Isockega in zdelo da ga hoče poljubiti v veli ni pozdrav. Zrl je v pesim oči Jakoba Isockega s prodornim, ledeno modrim dom, ki se je hotel zapičiti da naravnost v njegovo d f Dalje Dnhodnjii.) NAŠ ZASTOPNIK Anton Jankovich se je prra 1216 E. 176 8t. na H.106 SyM v Collinwood, Ohio. Naročnik naj to upoštevajo. Agitirajte za Prosu TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, I koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, linijsko delo prv< Pilite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERJI 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam m dobe na ieljo tudi vsa ustmeaa pojasnila. •UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepa 10. redne konvenelje m lahko naroll as list Pr.«*rts iteje ode«, dva. tri. štiri ali pet tlanav It ene draftlae k eni nsrs Prosve!a etane ta vae enako, aa liane ali neflaae $«.•• ss ene Irts nlne. Ker pa liani ie plalafo pri aeeementa 11.20 ca tednik, m Ji« tteje k narolnini. Tare) aedaj ni varoka. rell, ds Je list pr»drsf N. P. J. Mat Proaveta Je vala lastnina Ia «etove Je v »saki drtliti ki bi rad lital list vaak dan. Cena Ueta Preeveta Je: U Cieere ia Chieaie )• 1 tednik ia ........... I tednika ia.... S tedaike ia........... 4 tednike ia........... K tednikov ia.......... ........SMO 7.a Edmf. drlave In Kanade M.00 1 tednik In................ 4 JO > tednika Ia...............| M S tednike ia............... t.40 4 tednike In............... 120 5 tednikov ia.............. „11 Za Pvropo Je.. Ispolnite spodnji kupoa. pri lotite petrebae veete densrjs s« Order v pisma in ei narolite Preeveta. list, ki Je vaša laataias. PoJaoaile:-Vselej kakor hitro kateri teh llenev prenehs biti ali le ae preeeli prol od družine in bo eahteval tam s*ej lut tedtir moral tinti lian it dotilne druiine. ki Je take skupno nsrt^en« Protvete. to takoj nasnaniti upravnifttru lista. In obenem doplačati vsoto listu ProtveU. Ako tega ae store, tedaj mora uprtem*" ta te vsoto naročniku. P ROS VETA. SNPJ, MS? Rs. Le»ndale A ve. Chieafe 1» PriMene podil ia« naratatne aa IM Preevete veete S....... I) Ima........................................Ci * Neslo? .................................................... Uetavtte tedalk in ga pripiiite k meji aarolaiai »d draftine: S) ............................................a * I) ............................................ft dr«*" * «>............................................a 11 d............................................a * Meete ................................Drteee ..... Ne? aaretalk ...................Star nere*»