LISJEK. Kulturna zadaca naobražene žene. Predavala Regma Oobee v ženskem odseku akademske omladine v Zagrebu. (Dalje.) II. V naslednjem odlomku bi rada poka^ala, v kolikor smatram ženo upoklicano k ctelovanju v iavnem življenju! — Še pred 50 leti je bila redka prikazeji, čo je žena nastopila v ja\iiih poklicih, medtem ko je imel mož ta privilegij že od pamtiveka. Ženin deiokrog je bil oniejen. četudi včasih proti njeni volji, na družinsko življenje in domačo hišo. Zato nam zgoocrvina starega veka ni srednjega veka, in tudi novejšega časa zamore le malo poročati o zunanjem kulturnem delu ž«ne. A kultura je rasla in ž njo potrebščine človeštva, razvijalo se je socijalno življenjc; poklici so sc množili, diferenclrali in špecijalizirali! Žena >e morala pritl na pomoč inožu. Tako je nujnost dala žen! tlostop v javne pokiice. \n sedaj jto pre- ttkn svetovne vojne, v kateri je ženia neprisiljeno pokazala svetu svoje zmožnosti, ga menda ni več poklica, ki bi ga žena vzporedno z možem ne izvrševala, in to z enakim uspehom. S tetn nočemo po\rzdigati žene ali krajšati možu njegovih darov, temveč konštatirati hočenio dejstvo, ki obstoja in katero lahko uvidi vsakdo, kdor gleda s paznim očesorr» po svetu in motri s pri srčno razumnoi..jo ljudi. Dejstvo namreč, da ne obstoja dvoje duš, moška in ženska,  da so duševni pojavi in njih poteki pri  enakih okoliščinah in dlspozlcjah lahko isti pri možu in žetii. da §e nobenemu psihologu po zinatjju ni prišto na misel ločiti človeško dnšo v dvoje vrst ui pripisovati ženskemu bitju nianje vrednosti. Danes se tudi smejeino isti telesni moči, ki nam s svojo jakostjo hoče zbuditi strah, ker vemo, da ne ta, temveč duševna nadmoč slavi slednjič triuinf zmage, Mnemje, da je v možu več poguma in energičnosti, temelji na sainozavesti. ki mu jo daje Ie telesna r.admoč. Oovoriin na podlagi osebnega opazcvanja in se štejem danes morda še med ono majhno število Ijudi, ki so uverjeni, da obstoja v duševnem oziru samo edino bitje, a imam še danes upanie, da bo eksperimentalna pedagogika m psihologija na podlagi realnega dela žene v doglednem času zamogla podati statistične podatke, ki bodo o tem prepričalc ves znanstverri svet. Neki zdravnik, ki se je s svojimi tovariši pečal s tem problemom, mi je pravil, da so pri svoiem iztrašivaiiju prišli do zaključka. da obstoja v vsakem bitju neka količtna »moških« in »ženskih« elementov. To razmerje pa ni komštantno ne z ozirom na spol in ne z ozirom na individue iste vrste. Označbe »moški« m »ženski« so se vzele po tradiciii. In zopet pomislite! Ali se spominjate slučajev, kje se žena v svojem takozvaneni ženskem poklicu pokaže dostikrat nepraktična in nezmožna in slone vse družinske skrbi in vzgoja otrok na mo2u? — In ste že doživeli, da na kmetih dlostikrat mož-vdove opravlja leta in leta gospodinjske posle sam in vzorno vzgaja otmke? — S tem, da to kažem, ne nanieravam siliti moža k štedilniku ali otroški postelji, pokazati hočem stvarno, da so iste zmožnosti in nezmožnosti lahko dane možu kakor ženi. Edfno ženskl poMIc je torej isti, ki ii ga je dala narava, to je materirrstvo, kakor |e možev poklic očetovstvo; v povzdigo kutture pa sta vpo- kHcana oba. — In če žena materinstvu zadosti in je oskrba ftjenega gospodtnjstva in vzgoja njenih otrok zasigurana, zakai bi ji zaprečevali pot v javno življenje? Dajmo svobodo vsakemu človekti, a vzgajajmo narod v istem duhu, da svobode ne bode zlorabljaK temveč jo užival \n se je radoval tako, da se bode zavedal svojih človeških in stanovskih dolžnost! in Šh iz lastne inicijative izpolnjeyal! Zašii smo malo v stranpot, a zdda se mi je potrebno to omeniti. predno govorim nadalje o kmtiirnern delu žene. — Danes ie borba političnih straink dospela morda do vrhunca in naglaša se. naj bode tudi žena polltiški orijentlrana in naj si pridobl neko politiško prepričanje, da zamore v slučaju za stranko nastopiti. Tu pa nioramo odločno povedati. da pri današmjem politiškem ustroju ni zadača kulturnega človeka rn da taka žena slabo služt človežtvu, kl se iidaja po!lflškim strastem. Saj tudi to ni prava neoporečna kultura. če ta ali ona stranka v tekmi z drugimi stori kaj dobrega v sploSni blagor. Ker le redkokdaj in redke vodl pri tem čisto človeknljubre. Da pa bi iz strankarske tekme morali služitl knlturi, to pa ni naše poslanstvo! Ako premotrinro trezno današnji politiški sistem in delovanae strank, se moramo uveritl, da pelje k propasti in ne h kulturi! Ali se ne čutite omejene in nesvobodne, če se enemu ali dvema načeloma naljubo priglasite pristaša strankl m vas ne bi težila »moralična« dolžnost. da morate iz principa zagovarjati stališče stranke, četudi enkrat ž njo ne soglašate! In komu je ljubo. .da ga stranka kamenja s psovkami in mu pokaže vrata, ker se drzne enkrat nastopiti proti njerj! Ni čuda, če se potem zaleti preganjani k oni stranki, ki ima slučajno njegovo načelo v programu. ali pa na Podlagi tega načela ustvari novo stranko in potegne čredo ovac za seboi. To ni svoboda, to ni demokracija! Ali ne uvidite, da bi bilo bolje, da nastaia»o stranke trenutno, to je o prilikf, ko .ie treba načela udejstviti. vn ako ie cilj, ki ea stranka zasleduje trajer. lahko Je trajna i stranka sama! Bolje bi bilo, da ne vrivamo svojega prepričanja s sirovlmi napadi in moraličnim pritiskom, temveč s stvarnimi dokazi in v vzajeranem sporazumu. kajt kakor nam je naše prepričanje drago in sveto, tako spoštujmo i mi misli in čustva, ki jili z uverjenja 8°i' naš bližnji in ne izzivajmo ga! Mslirn, da edino tako si moramo tol- mačiti Krekove ideje v politiki. Daties je politično strankarstvo stopilo tudi v službo osebnega zaslužka. Mož služi stranki, kcr služi stranka njemu in stara prislovica je, da cilj posvečuje sredstva. Vplivni zastopniki *tranke, ki majo v rokah uradno moč, dajejo možu vsakojake ugodnosii ali ga pa ščitijo, če napravi kako »lumparijo* Ostra in nelepa je ta beseda, a ravnn tako oster ln nelep je dancs strankarski boj, zato se me nad opravlči! Tudi so Ijudje. ki si ne moi3jo ttslvariti samostoinega mišlienja. zato se skuXajo prilagoditi eni ali d'ncri p->in!v:n; struji in brž naročijo tudi njeno glasilo. Sknraj vsak hoče nositi neki prapor, neki znak, ker smatra to za prtm-^nc. dv.hu časa. Sku?a ?,e razgrevati /a »;'ravično« stvar svoje stranke ter zavi/j prj rem etiko svoje politike v pla§2 fofisričnUi fraz. A žena, ki strenii za fzobrazbo In kulturo. naj samostojno ra7:v.i.šlja in sodi o dogodkih. ki jih za/nava, naj se potrudl, da dobi o njih jasno sliko in i:aj si ustvar- ja sodbe in mišljenja, ki boio soglaSala z njeno notranjostjo! Tako bodc s svojim vplivom v javnosti pnpomogb,, da sc strasti in nizki nagoni samooašnosti, ki prevevaio človeštvo, mnaknejo vi^jim namenom ter se pokrgoma stanovi osvobode uslužnosti politiškim strankam. V zadinjo svrho ie potrebno, da tembolj goiimo stanovsko politiko in ustvarjsmo stanovske organizacije, ker s tem krepimo stan i:; lažje zasledujemo skupnc smernice in uspešneje zastopamo skupne mterese. Tega rada nai se udeleži tudl stanovsko naobražena žena, da bo vredna užitkarica dobrin, ki jih pripravlja znyj vzajemnesra dela in truda. V letošnjem novoletnem »Učiteljskem Tovarišu«, glasilu slovenskih učifeljev, so r.apisane besede: » ... najmočnejSl bomo tedaj, ko bomo svojo stanovsko politiko postavili popolnoma na svoje 'astnc noge ter ne računali le na pomoč strank, ampak se zanašali na disciplino lastmti vrst!« (Dalje prili.)