Štev. 16. V Maribora 25. avgusta 1886. VIL tečaj. List za šolo in dom. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, tev velja za celo leto 8 gld., za pol leta 1 gld. «0 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. -Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Reiscrstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se enkrat Jiatisne 15 kr. Vsebina. Posiv. (1.) — „Pedagogiško društvo1' s sedežem v Krškem. — O rabi navorja. — Logika. — Pospešujmo branje dobrih bnkev med Slovenci. — Dopisi. — Razne stvari. — Posiv. (2.) — Tečaji, Poziv! Duševni in materijelni napredek naroda je le mogoč na podlagi dobre, domače in šolske vzgoje. V to treba narod ustno in pismeno poučevati tudi izven šole, kar se najlažje doseže po društvih in z razširjevanjem primernih spisov. V zadnjem obziru pa nam pomanjkuje slovenske pedagogične literature. Da se temu nekoliko pomore, ustanovilo se je „1 '(Ml;i<>'<><>iwKo društvo" za učitelje in šolske prijatelje, s sedežem v Krškem. Namen temu društvu je poleg nadaljnega izobraževanja učiteljev —. so-sebno teženje po tem, da se v vseh stanovih naroda probudi zanimanje in volja za pravo vzgojo in za potrebni pouk mladine. Ta namen se ima doseči sosebno a) z večkratnim zborovanjem društva v različnih krajih, kjer se bodo v pričo naroda popularno razpravljalo o šoli in domu ter o njinih vzajemnih odnošajih s posebnim obzirom na boljšo vzgojo mladine; b) s priobčevanjem primernih spisov v posebnem glasilu, v „Pedago-gičnem letniku", kateri se bode brezplačno delil društvenikom. V „Pedagogičnem letniku" se ima polagoma priobčiti tudi tako potrebna in pogrešana slovenska „Pedagogikail. Primeren del čistega dohodka se bode izročal „Društvu sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani". Podpisani odbor se s tem obrača do vseh učiteljev in šolskih prijateljev s prošnjo, da s svojim obilim pristopom omogočijo izvršitev te vzvišene ideje. Letni denesek iznaša 1 gld. P. n. pedagogični in drugi pisatelji se uljudno prosijo, da blagoizvolijo društveno namero podpirati s primernimi spisi za „Pedagogični letnik". Le-ti rokopisi, kakor tudi doneski, naj se blagovoljno pošiljajo odboru „Pedagogiškega društva" v Krškem. V Krškem, dne 8. avgusta 1886. Fr. Gabršek, j. Ravnikar, prvosednik. tajnik. „Pedagogiško društvo" s sedežem v Krškem. „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud ti nebo blagoslovi!" Gregorčič. To geslo našega pesnika so si domoljubni učitelji na Krškem pri vstano-vitvi tako potrebnega društva napisali na barjak svoj, kajti vsak zaveden slovenski domoljub britko čuti, da smo Slovenci na pedagogično slovstvenem polju daleč, daleč zaostali za druzimi narodi vzlasti za svojimi brati Hrvati na jugu in Cehi na severu. Temu nekoliko opomoči, so krški učitelji sklenili vstanoviti novo društvo. „Pedagogiško društvo" za učitelje in šolske prijatelje s sedežem v Krškem. Pred vsem bode društvo imelo pred očrni: a) razvitek slovenskega peda-gogiSnega slovstva in b) izboljšanje zanemarjene domače vzgoje. Gotovo pod-vzet.je, ki zasluži od strani zavedenega slovenskega občinstva vsestranske podpore. Društvo deluje še-le malo časa, a. zabilježiti moram s zadovoljnostjo, da prav vspešno, kakor smo videli pri prvem občnem zboru, o katerem naj mi bo dovoljeno č. „Popotnik"-ovim bralcem kaj več poročati. Na povabilo začasnega društvenega odbora se je dne 2. avgusta na vrtu gostilničarja g. Janeža sešlo 39 pravih, 6 podpornih udov in nekaj druzega občinstva. Kot vladni komisar je bil prisoten ves čas zborovanja okrajni glavar krški sam, g. H. Veiglein, ki je tudi k društvu pristopil. Okoli 3. ure popoludne zborovanje otvori začasni predsednik g. Fr. Ga-bršek ter vse došle ude in neude prav prisrčno nazdravi ter jim pokliče: „dobro došli!" Na dalje g. Gabršek poroča o dosedanjem delovanju društvenega odbora. Tu on povdarja, kakošen nameri ima sploh in v obče to društvo, namreč: skrbelo bode v prvej vrsti, da se oživi slovenska pedagogična literatura in da se združi šolska vzgoja z domačo na boljšej podlagi. A društvo ima poleg tega še drugi vzvišen namen in sicer: čisti preostanek, ki ga bode imelo, dobi družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Po tem takem, ker društvo združuje dvojni koristen namen, zasluži tem veče podpore. Gospod poročevalec še omenja, da ima društvo do sedaj že okoli 50 gld. čistih dohodkov, ki se bodo pozneje vporabili va izdavanje tako koristnega in pogrešanega „Pedagogičnega letnika". Za ta kratek čas odborovega delovanja gotovo lep napredek! Danes, ko to pišem, že društvo šteje 60 udov; sleherni dan se oglasi kak nov pravi ali pa podporni ud. Za poročilom o društvenem delovanju pride na vrsto razgovor o izboljšanju materijelnih dohodkov učiteljstva za Kranjsko. Ker je pa začasni tajnik društvu, gosp. Bavnikar o tem govoril in stavil primerne nasvete pri letošnjej okrajnej učiteljskej skupščini, je bila ta točka odložena za poznejši čas. K naslednjej in za naše društvo najvažnejšej točki: izdavanje „Pedago-gičnega letnika", se oglasi meščanski učiteij g. Jos. Bezlaj. Predno preide k stvari samej, pove na kratko, kako in s kakim vspehom je slovensko pedagogično slovstvo do današnjega časa napredovalo. Toda — tako je nadaljeval g. Bezlaj — Slovenci nikakor ne moremo biti ponosni, tikajoč se razitka domače pedagogike! Pokojni vladika, naš nepozabljivi A. M. Slomšek, je bil jedini, ki je oral lerlino na tem polju ter tudi za tiste čase dovolj vspešno deloval. Za njim se ni nič storilo, ali pa prav malo! Poglejmo svoje sokrvne brate Hrvate in Čelie, koliko so ti storili v novejšem času za povzdigo pedagogične literature in koliko mi?? Naše slovstvo na tem polju, smem smelo trditi, je z malenkostnimi izjemami do dandanes spalo spanje pravičnega, kar gotovo ni častno za nas! Da se tem nekaj v okom pride, bode odbor „Pedagogiškega društva" s sodelovanjem vsih slovenskih učiteljev - pisateljev izdaval leto za letom „Pedagogični letnik" vsakovrstne vsebine, sosebno pa „pedagogičnodidaktičneu. Na priprost narod te bodemo tudi ozirali, da dobi kaj pripravne dušne hrane. V ta namen bode v letniku odločen prostor za „popularno-znanstvene razprave" ! „Pedagogični letnik" bode nekako zbirališče in središče vsih učiteljev iz cele Slovenije — in pokazati moramo z združenimi močmi, koliko zamoremo! Za tega delj vse sobrate iz Koroškega, Štajerskega in Primorskega vabimo prav vljudno k prijaznemu sodelovanju, da nas blagovole po svojih močeh podpirati ne le materijelno. ampak tudi duševno." V tem smislu je govoril g. Bezlaj in vsi prisotni so njegov navdušeni govor odobravali. Na to se je vršila volitev v društveni odbor za naslednje leto. Nadučitelj g. J. Saje nasvetuje, naj ostanejo vsi začasni udje v odboru, kar je bilo jedno-glasno s živahnim odobravanjem vsprejeto. Le ta je med sabo volil predsednikom g. Pr. Gaberšek-a, namestnikom in tajnikom g. G. Eavnikar-ja, blagajni-čariea je gospiea M. Vesner, kot odborniki so pa gg. Jos. Bezlaj, iv. Lapajne in Fr. Lunder. Prvo društveno zborovanje bode začetkom meseca novembra v Št. Jerneju na Dolenjskem. Dan in dnevni red določi odbor kasneje. konečno se še g. Gabršek zahvali v imenu celega odbora za potrpljenje, ki so ga navzoči imeli pri zborovanju ter za izkazano zaupanje, obljubujoč jim, da bode odbor napel vse duševne sile za izpolnitev častne naloge, kojo je z denašnjim dnem prevzel. Učitelje iu vse šolske prijatelje pa prosi, naj vsak v svojem kraju pridno nabira podpornih udov, kajti razvoj društva je največ od teh odvisen. — Domoljubi slovenski, podpirajte nas pri tem težavnem pod-vzet/u ter pristopite k društvu, vsaj donesek iznaša le 1 gld. na leto! Kdor pa pristopi kot pravi ali podporni ud, dobi zato „Pedagogični letnik" brezplačno. — V nadi da se te zlate ideje, ki novo društvo goji, tudi vresničjo, mu kličem : „Napreduj in razcvetaj se v korist in blagor milega naroda slovenskega!" J. E—r. -«»- 0 rabi navorja. Prof. Fr. Hauptman. (Dalje.) X. O rabi navorja pri elektriki. V poglavju o elektriki nižja šola prav različno postopa. Postopanje ravna se po obsegu, ki si ga šola stavi kot smoter in pa po nazornih sredstvih, k so ji na razpolaganje. Glede obsega delajo boljše šole, t, j. meščanske in več-razredne ljudske na to, da seznanijo učence s temeljnimi odnošaji obeh — na- 16* sprotnih si — elektrik. S tem postanejo sposobne, pouk v tistih električnih prikaznih, s katerimi se sploh bavijo, toliko utrditi, da izvira iz njega stalni dobiček učencem za njih djansko življenje. Šole pa, ki so v neugodnejih razmerah, kakor n. pr. vse jednorazrednice, ne govore o elektriki ali celo nič ali pa le prav površno, ne spuščajo se niti v glavne zakonitosti. Tedaj tudi ne razločujejo dvoje različnih elektrik. S tem načinom pouka se nič ne morem sprijazniti, ker je več nego polovičarski. Če si učenci pri pouku ne prisvoje nekaj stvarnih činjenic kot trdno podlogo, so vse učiteljeve besede le gola fraza.*) Našel sem to napako celo v knjigah, ki so nižjim šolam namenjene, toda v najnovejših nikjer več. Kakor se protivim površnemu obravnavanju temeljnih električnih prikazni, prav tako ne morem odobravati, da bi se to poglavje obravnavalo brez nazornih sredstev, brez poskusov. Menda v nobenem predalu prirodoslovske stroke ni imel poskus toliko znamenitih posledic, nego v elektriki. Dasiravno nje bistvo ni dognano, se vendar že učinki te skrivnostne sile na mnogovrstne načine uporabljajo, in telegraf, telefon, galvanoplastika, dinamo-električni stroji, električna razsvetljava so edino le sad neutrudljivega in temeljitega poskuševanja. Dobro vodoč, da je čitateljem iz šole iu pa iz knjig znano, kako se prvi električni poskusi navadno prirejajo, ne bodem se ž njimi obširno pečal. Le na kratko hočem označiti dvoje začetnih stališč, na katere je mogoče postaviti se. Navadno začenja se blizu tako-le: S trenjem (drgnjenjem) da se mnogo teles spraviti v nek poseben stan, ki mu pravimo električni stan (elektrika). Telesa. ki so v tem stanu, imenujemo električna telesa. Glavna lastnost elekrtičnih teles je, da privljačujejo druga telesa, potem pa dotaknivši se jih, je odbijajo. Privlaka in odbijanje se dobro vidite, ako so telesa premična. Ta izrek je jako širokega obsega, kajti v njem skrita je vsa dandanes veljavna teorija o torni**) elektriki. Hočerno-li razjasniti si ga, znati nam je: 1. Kako deluje električno telo v daljavo na neelektrična telesa [elektrovanje v daljavo-električna razdelitev (Intluenz)j? 2. Kaj se zgodi v trenutku, ko se telesa medsebojno dotaknejo (izravnovanje raznoimnih elektrik, električna iskra) ? in 3. Zakaj se potem telesa odbijajo (odbijanje istoimnih elektrik)? Ti izreki še dalje zahtevajo gotovega znanja o dveh nasprotnih si elektrikah in jasne pomisli o neelektričnih telesih. Hoteč poskusoma razkazovati istinitost posameznih izrekov, drgnemo stekleno palico s svilnim robcem ali z amalgamovano usnjeno zaplato; smoleno palico pa z volnino ali kožuhovino (lisičjim repom). Električni stan, ki ga na palicah vzbujamo, prenašamo potem navadno ali na viseče bezgove kroglice ali pa na viseče papirnate oblice (balončke), sploh na lahko premična, osebljena telesa. Nazadnje pa opazujemo, kako se ta telesa imajo med seboj, kako proti elektrovanim palicam. *) S frazami se narodovemu naraščaju nič ne ustreže, ne dovede se do duševne neodvisnosti; zadača dobre je šole odgojiti samostalno misleč narod. *«) Čebular piše „torna elektrika", Senekovič pa „elektrika vzbujena s trenjem". Tedaj za „Keibungselektrieitat" še nimamo edino priznanega slovenskega izraza. Prvi je kratek in lahko uporaben, dasi nekoliko trd, drugi je očividuo predlog. Trenje ni nič druzega, nego mehanično delo. Mehanično delo pretvarja se v elektriko ali neposredno (torna elektrika) ali posredno (električni navod =■ Induction) v galvanizmu pa izvira elektrika iz delovanja molekularnih sil. Ali nebi jezikoslovci iz tega stališča ustvariti mogli točnih izrazov, ki bi se obče sprejeli? Pri vseh teh poskusih poslužujemo se tedaj zraven elektrovanih steklenk in smolenk še neelektriSnih teles, katera spravljamo, molče ali nemolče, v električni stan s tem, da se jih z elektrovanimi dotikamo. To postopanje ni najkraeje niti najpriprosteje, pa je zgodovinski opravičeno. Imenujmo ga posredno postopanje. Drugo stališče pa bi bilo, prirejati prvotne poskuse tako, da zraven elektrovanih palic ni treba nobenih posredovalnih teles; tedaj ni treba, prenašati elektrike od elektrovanih teles na neelektrična, postopa se brez posredovanja takozvane »električne podelitve" (Mittheilung). To postopanje imenujmo toraj neposrednim. Pri dotičnih poskusih rabi se po dvoje steklenk in po dvoje smolenk, vršijo se pa tako-le: 1. Podrgate se steklenki. obe z istim drgalom (n. pr. z amalgamovano zaplato). Potem se opazuje, kako dela druga na drugo. To videti je prav lahko mogoče, ako obesimo jedno podrganih steklenk v vodoravnej meri (s primerno zanjko iz močnega papirja ali osebljeue žice) ob nesukano nit [ako takšne nimaš, vzami dve navadni niti, pripni jih ob zanjki, potem na klinu, tako da delate med seboj prav oster kot (bifilarno obešanje)], drugo steklenko pa jej približamo. Steklenki odbijate se. Isti poskus izvršimo potem z obema smolenkoma, ki smo jih podrgali z istim drgalom (n. pr. lisičjim repom). Tudi oni se odbijate. 2. Na to obesimo ob nit katero si bodi elektrovano palico n. pr. jedno izmed steklenk. Elektrujmo po prejšnem načinu tudi drugo steklenko in pa jedno smolenko. Ti le dve učinkujete na visečo steklenko v nasprotnem smislu ; steklenka jo odbija, smolenka pa privlačuje. Samo iz teh dveh poskusov dado izvesti se sledeči temeljni izreki: a) Z drganjem spravljamo telesa v nek poseben stan, ki mu pravimo električni (eletrična telesa, elektrika). 1) Nahaja se dveh nasprotnih si električnih stanov. c) Električni stan, vzbujen na steklu imenujemo pozitivnim ( + ) vzbujen na smoli pa negativnim (—). d) I)ve istoimni električni telesi se odbijate, raznoimni električni pa se privlačujete. S tem je označeno neposredno razvijanje temeljnih električnih prikazni. Pot je kratka in od teoretične strani precizna, ima pa od metodične strani neko pomanjkljivost. Ako se namreč etektrovana palica, ki visi ob niti, vodoravno vrti, ne yidi se to vrtenje razločno v daljavo. Učenca, ki iz oddaljene klopi opazuje nihanje prednjega konca palice, lehko zmotijo nasprotni nihaji zadnjega, in ni mu vselej mogoče, natanko razločevati, kaže-li poskus odbijanje ali pri-vlako. O tem prepičal sem se sam v šolski sobi. Ne rečem, da se priprava ne bi dala preustrojiti tako, da bi zadostovala tirjatvi nazornosti, toda potem bi ne bila niti jednostavna, niti tako po ceni, kakor si je želimo za nižje šole. Ko sem premišljeval, kako bi se manjhne bezgove kroglice, vihrajoči papirnati balončki in nerazločno nihajoče palice dale nadomestiti s popolnoma nazorno, v precejšnjo daljavo vidno pripravo, pride na misel mi navor. (Dalje sledi ) -- L o g i k a. Dr Josip Križan, kr. gimnazijski profesor v Varaždinu. (Dalje.) § 73. Po pravem razločilni sklepi. Po pravem razločilni ali disjunktivni sklepi so oni, katerih sklep izvaja se iz razločilne lastnosti vrhnjega reka. Pa ker so udje razločilnega ali disjunk-tivnega predikata v vrhnjem reku medsebno ali protivni ali protislovni, zato se iz razloeilne (disjnnktivne) lastnosti vrhnjega reka izvaja sklep na tri načine: 1. Iz isline enega uda v spodnjem reku izvaja se laž vseh drugih v vrhnjem reku. 2. Iz laži vseh, razve enega uda v spodnjem reku, izvaja se istimi istega uda v vrhnjem reku. 3. Iz laži enega uda v spodnjem reku izvaja se istina (dis-junktivna) vseh drugih udov vrhnjega reka, Obrazec je ta-le: S/A S/A A \B \ B S; B 1- C 2. \C 3. \C S) in ti sklepi so zopet dvovrstni. Ako se namreč izpusti ali zamolči vrhnji rek,tedaj je entimem prvega reda. Obrazec mu je ta le: S