Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
23. kos.
V LJUBLJANI,.DNE 28. JANUARJA 1980.
Letnik I.
Vsebina:
103. Zakon o mednarodnem sporazumu o izvozu kož.
104. Zakon o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.
105. Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za računsko-blagajniško službo uradnikov 11. kategorije pri ministrstvu za šume in rudnike.
106. Odločba D. R. br. 221.500/29 o draginjskih dokladah rodbinskim članom vojnih invalidov.
107. Prodajanje tihotapskega saharina.
108. Monopolna‘taksa za sol, uvoženo iz inozemstva. Razne objave iz »Službenih Novin*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
103.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez portfelja, Našega ministra pravde, Našega ministra za finance in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našoga predsednika ministrskega sveta
Zakon o mednarodnem sporazumu o izvozu koi, sklenjenem pod okriljem Društva Narodov v Ženevi dne 11. julija 1928.,* ki se glasi:
§ L
Odobrujejo se in zakonsko moč dobivajo: mednarodni sporazum o izvozu kož, zapisnik o sporazumu in končni zapisnik, podpisan pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 11. julija 1928., ki se glase:
* »Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 1. oktobra 1999., št. 229/XCIII.
Mednarodni sporazum o izvozu kož.
(Glavarji držav),
želeči, odpraviti zapreke, ki sedaj ovirajo trgovino izvestnih nepredelanih materij, in dati želji, izraženi v končnem aktu konvencije z dne 8. novembra 1927. o ukinitvi uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev, kolikor mogočo ugodno uporabo za proizvajanje in mednarodno izmenjavanje.
so označili za svoje pooblaščence:
(Lista pooblaščencev),
ki so se zedinili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, o nastopnih odredbah:
Clen 1.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, da ue bodo nalagale izza dno 1. oktobra 1929. na izvoz svežih ali pripravljenih kož nobene prepovedi ali omejitve v kakršnikoli obliki ali s kakršnimkoli nazivom.
Clen 2.
Visoko stranko pogodnice se zavezujejo, da se ne bo izza istega dne vzdrževala ali ustanovila na proizvode, omenjene v členu 1., nobena izvozna carina ali druga taksa — razen statistične takse —, ki ne bi bila po dotičnom zakonodajstvu visokih strank pogodnic uporabna na vse trgovinske transakcije, katerih prodmet bi inli ti proizvodi.
Člen 3.
Ta sporazum, čigar francosko in augleško besedilo sta popolnoma enakopravni, ima datum današnjega dne.
Podpisati ga je moči najkesnejo do dne 31. decembra 1928. v imenu vsakega člana Društva naro-
dov in od vsake državo nečlanice, ki bi ji poslal v ta namen svet Društva narodov en izvod tega sporazuma.
Člen 4.
Ta sporazum se mora ratificirati.
Ratifikacijski instrumenti se deponirajo pred dnem 1. julija 1929. pri generalnem tajniku Društva narodov, ki obvesti o prejemu takoj vse člane Društva narodov in državo nečlanice, ki so pristopile k temu sporazumu in h konvenciji z dne 8. novembra
1927.
Če ne bi ratificirali tega sporazuma do tega roka izvestni člani Društva narodov ali izvestne države nečlanice, v katerih imenu je bil podpisan, pozove generalni tajnik Društva narodov visoke stranke po-godnice, naj se sporazumejo o možnosti njegove uveljavitve. Te se zavezujejo, da se udeleže tega posvetovanja, ki se mora izvršiti pred dnem 1. septembra 1929.
Če so ga ratificirali do dne 1. septembra 1929. vsi člani Društva narodov in države nečlanice, v katerih imenu je bil ta sporazum pčdpisan, ali če odločijo po postopanju, navedenem v predhodnem odstavku, oni, v katerih imenu je bil ratificiran, da ga uveljavijo, se mora izvršiti ta uveljavitev dne
1.	oktobra 1929. in se notificirati po generalnem tajniku Društva narodov vsem visokim strankam po-godnicam, ki so sklenile ta sporazum in konvencijo z dne 8. novembra 1927.
Člen 5.
Od dne 1. januarja 1929. moro vsak član Društva narodov in vsaka država, omenjena v členu 3., pristopiti k temu sporazumu.
Ta pristop se izvrši z notifikacijo, poslano generalnemu tajniku Društva narodov, da bi se deponirala v arhivu tajništva.
O tem pologu obvesti generalni tajnik takoj vse one, ki so podpisali ta sporazum ali so pristopili k njemu.
Člen G.
Če bi poslala po izteku dvoletno dobe od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, prošnjo za revizijo člena 2. generalnemu tajniku Društva narodov najmanj tretjina članov Društva narodov in držav nečlanic, ki so pristopile k temu sporazumu, se ostali zavezujejo, da se udeleže vsakega posvetovanja, ki bi se moglo vršiti v ta namen.
Vsak član Društva narodov in vsaka država nečlanica, ki je pristopila k temu sporazumu, sme pod-jeti, če bi se končalo to posvetovanje z odklonitvijo revizije, zahtevane od njega (nje), ali če smatra, da no more pristati na revidirani člen 2., kar se tiče materije tega člena, svojo svobodo akcije šest mesecev po odklonitvi revizije ali od dne, ko se uveljavi revidirani člen 2., toda o tem mora obvestiti generalnega tajnika Društva narodov.
Če bi zahtevala zbog odpovedi, vročenih skladno s predhodnim odstavkom, tretjina članov Društva narodov in držav nečlanic, ki so pristopile k temu sporazumu in ki ga niso odpovedale, novo posveto-
vanje, se visoke stranke pogodnice zavezujejo, sodelovati pri tem.
Vsako odpoved, vročeno skladno z gorenjimi odredbami, priobči generalni tajnik Društva narodov takoj vsem drugim visokim strankam pogodnicam.
Člen 7.
Nekvarno odredbam predhodnega člena glede odpovedi, smo odpovedati ta sporazum vsak član Društva narodov ali vsaka država nečlanica, ko izteče pet let od njegovega uporabljanja. Ta odpoved stopi v veljavo dvanajst mesecev po notifikaciji, poslani v njegovem (njenem) imenu generalnemu tajniku Društva narodov.
Ta odpoved je veljavna samo za člana Društva narodov ali države nečlanice, v čigar (katere) imenu se je učinila.
Vsako odpoved, vročeno skladno s tem postopanjem, priobči generalni tajnik Društva narodov takoj vsem ostalim strankam pogodnicam.
če smatra ena visoka stranka pogodnica, da ustvarja tako učinjena odpoved novo situacijo, in če pošlje zaradi toga generalnemu tajniku Društva narodov vlogo, skliče tajnik konferenco, visoke stranke pogodnice pa se zavezujejo, da se jo udeleže. Rečena konferenca sme v časovnem presledku, ki ga odredi sama, ali razveljaviti vso obveznosti, izvirajoče iz tega sporazuma, ali pa izpremeniti njegove odredbe. Če smatra ‘kakšen član Društva narodov ali kakšna država nečlanica, ki je pristopila k temu sporazumu, da ne more sprejeti sklenjenih izprememb, se. sme rečeni sporazum odpovedati v njegovem (njenem) imenu in zanj (zanjo) prestane obveznost z dnem, ko začne učinkovati odpoved, ki jo provzročila sklic tc konference.
Člen 8.
Odredbe členov 4., o., 7., 8., 9.. 10., 11., 12. in 13. konvencije z dne 8. novembra 1927. in odredbe zapisnika, ki se nanašajo na te člene kakor tudi na paragraf b) zapisnika k členu 1., se uporabljajo na ta sporazum v meri, ki jo dopuščajo tam obsežene obveznosti, in na proizvode, ki so določeni v sporazumu. Za uporabljanje postopanja, določenega v omenjenem členu 8„ ni nobene razlike med odredbami predhodnih členov tega sporazuma.
V potrditev toga so zgoraj imenovani po-oblaščonci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Ženevi dne enajstega julija tisoč devet sto osem in dvajsetega leta v enem izv vodu, ki se deponira v arhivu tajništva Društva narodov; njegov točni prepis se vroči vsem članom Društva narodov.
N e m č i j a:
Adolf Reinshagen.
Avstrija:
Dr. Richard Schiiller.
Belgija:
Brunet. F. van Langenhove.
Velika Britanija in Severna Irska in vsi deli britanskega imperija, ki niso posebni člani Društva narodov;
Izjavljam, da moj podpis ne zavezuje kolonij, protektoratov ali ozemelj, postavljenih pod suzercnstvo ali mandat Njegovega britanskega Veličanstva.
S. J. Chapman.
Danska:
J. Clan. William Borberg.
Finska;
Rudolf Holsti.
Francija:
V trenutku podpisa tega sporazuma izjavlja Francija, da so ne smatra z njega usvojitvijo nikakor za zavezano glede skupnosti svojih kolonij, protektoratov in ozemelj, postavljenih pod nje suzerenstvo ali mandat.
E. Lčcuyer.
Madžarska:
Nicki.
Italija:
A. di Nola. P. Troise.
Luxembourg:
Albert Calmes1.
Holandija:
Posthuma.
Poljska:
Franciszek Doležal.
Romuni j a;
Antoniade. Cesar Popesco.
J. G. Dumitresco.
Kraljevina Srbov, Hrvatov i,i Slovencev:
Konst. Fotič. Dorde Čurčin.
Švica:
D.	Stucki.
češkoslovaška:
Dr. F. Peroutka.
* * *
Zapisnik o sporazumu.
V trenutku, ko so predpisno pooblaščeni pod-pisanci pristopili k podpisu mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na izvoz kož in ki je bil sklenjen na današnji dan, so se zedinili o spodaj navedenih odredbah, ki jim je namen, zavarovati uporabljanje tega sporazuma:
Odredbe današnjega sporazuma, ki se nanaša na izvoz kož, se uporabljajo na prepovedi in omejitve izvoza proizvodov, naštetih v členu 1. rečenega sporazuma, z ozemelj visokih strank pogodnic na ozemlje katerekoli druge visoke stranke pogodnice.
K členu 1.
Za «kože in pripravljena krzna* se smatrajo po tem sporazumu kože, za katere je bilo treba prepariranja, namenjenega edino njih ohranjanju.
K členu 2.
V korist spodnje izjave, ki jo jo podpisal1 delegat Romunije, se strinjajo visoke stranke pogodnice v tem, da to državo začasno oproste predpisov člena 2. današnjega sporazuma.
Izjava romunske delegacije.
Pridrževaje si pravico, pridržati na sirove ali preparirane kože in krzna izvozne carine, izjavlja romunska vlada, da nima, kar se tiče teh predmetov, namere, vzdrževati s pretiranimi taksami ukinjene prepovedi; ohraniti namerja samo vso svojo prostost, da doseže z regresivno redukcijo izvoznih taks normalno situacijo, kar je storila v ostalem tudi za druge prvotne materije.	Antoniade.
V potrditev tega so zgoraj imenovani pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Ženevi dne enajstega julija tisoč devet sto osem in dvajsetega leta v enem izvodu, !ki se deponira v arhivu tajništva Društva narodov; njegov točni prepis se vroči vsem članom Društva narodov.
N e m č i j a:
Adolf Reinshagen.
Avstrija:
Dr. Richard Schiiller.
Belgija:
Brunet. F. van Langenhove.
Velika Britanija in Severna Irska in vsi deli britanskega imperija, ki niso posebni člani Društva narodov:
Izjavljam, da moj podpis ne zavezuje kolonij, protektoratov ali ozemelj, postavljenih pod suzerenstvo ali mandat Njegovega britanskega Veličanstva.
S. J. Chapman.
D a n s k a;
J. Clan. William Borberg.
Finska:
Rudolf Holsti.
Francij a:
S pridržkom, formuliranim ob podpisu sporazuma.
E.	Lčcnyer.
Madžarska:
Nicki.
Italija:
A. di Nola. P. Troise.
Luxembourg:
Albert Caimes.
Holandija:
Posthuma.
iP o 1 j s k a:
Franciszek Doležal.
Romunija:
Antoniade. Cesar Popesco.
J. G. Dumitresco.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Konst. Fotič. Horde Čurčin.
Švica:
D.	Stucki.
Češkoslovaška:
Dr. F. Peroutka.
* * $
Končni akt.
Skladno s § 3. končnega akta konvencije za razveljavitev izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev, podpisanega v Ženevi dne 8; novembra 1937., je sklical svet Društva narodov dve diplomatski konferenci, ki sta se vršili v Ženevi od dne 14. do dne 16. marca 1928. in od dne 28. do dne 30. junija
1928.
Te konferenci sta izdelali in usvojili mednarodni sporazum, ki se nanaša na , izvoz kož in ki ima datum današnjega dne, kakor tudi zapisnik, dodan rečenemu sporazumu.
Svet Društva narodov je imenoval za funkcije predsednika konference:
gospoda D. Serruysa, direktorja za trgovinske pogodbe v francoskem ministrstvu za trgovino, predsednika ekonomskega komiteta.
S posli tajništva so bili poverjeni gospodje S t o p p a n i, S t e n c e !k in S m e t s, člani ekonomsko in finančne sekcije, ki jim je pomagal gospod A r c o 1 e s, član pravne sekcije.
*
Člani Društva narodov, katerih lista je spodaj priobčena, so se udeležili poslov navedenih konferenc in so označili v ta namen delegacije, ki so jih sestavljali ti-le člani:
Nemčija:
Gospod A d o 1 f R e i n s h a g e n, ministrski svetnik v ministrstvu za narodno ekonomijo.
Avstrija:
Dr. Richard S c h ii 11 e r, šef sekcije v zvezni pisarni (oddelek za zunanje posle).
Belgija:
Gospod Brune t, izredni poslanik in pooblaščeni minister.
Gospod F. v a n L a n g o n h o v o, geneiralni direktor za zunanjo trgovino in Šef kabineta ministra za zunanje posle.
Ekspert: gospod Maurice Berger, inženjer.
Velika Britanija in Severna Irska kakor tudi vsi deli britanskega imperija, ki niso posebni člani Društva narodov:
Sir Sydney Chapman, K. C. B., C. B. E., ekonomski svetnik vlade Njegovega britanskega Veličanstva.
Tajnik: gospod F. A. G r i f f i t h s, M. C.
Danska:
Prvi delegat: gospod C. J. T. C1 a n, izredni poslanik in pooblaščeni minister, predsednik komisije za trgovinske pogodbe.
Drugi delegat: gospod W i 11 i am B o r b e r g, stalni predstavnik Danske, akreditiran pri Društvu narodov.
Finska:
Gospod Rudolf Ho Isti, izredni poslanik in pooblaščeni minister, stalni delegat pri Društvu narodov.
F r a n c i j a:
Gospod R. F i g h i e r a, direktor za trgovinske in industrijske posle v ministrstvu za trgovino.
Gospod E. L č c u y e r, administrator carine v ministrstvu za finance.
Ekspert: gospod J. M i t a 1, industrijec.
Madžarska:
Gospod A 1 f r e d d e Nicki, legacijski svetnik.
Pomožni delegat: gospod I z s o F e r e n c z i, ministrski svetnik v ministrstvu za trgovino.
Gospod Bela K a t a n a, svetnik v madžarskem ministrstvu za agrikulturo.
Italija:
Gospod Angelo di N o la, generalni direktor za trgovino in politično ekonomijo.
Ekspert: gospod E r a s m o C a r a v a t e, višji inšpektor v ministrstvu za narodno ekonomijo.
J a p a na k a:
Gospod N o burni It o, svetnik veleposlaništva, direktor - pomočnik japanskega urada pri Društva narodov.
L e t o n i j a:
Gospod Charles D u z m a n s, izredni poslanik in pooblaščeni minister, stalni delegat Letonije pri Društvu narodov.
Lurembourg:
Gospod Albert Calmes, član višjega sveta belgijsko-luxembourške ekonomske unije.
Norveška:
Gospod G u n n a r J a h n, šef-direktor centrab nega statističnega urada v Norveški.
Holandija:
Gospod dr. F. E. P o s t h u m a, predsednik v iš-jega industrijskega sveta (Nijverheidsraad), prejšnji minister za agrikulturo, industrijo in trgovino v Haagu.
Eksperta: gospod M. W. P. M. v a n d e r L o o, doktor prava, tajnik federacije holandskih asociacij fabrikantov usnja v Haagu. Ekspert za kože.
Gospod C. B. J. M tiII er, član trgovnice: Wod P. Sinits & Zoon v Utrechtu. Ekspert za kosti.
Poljska:
Gospod Franciszek D o 1 e ž a 1, tržavni pod-tajnik v ministrstvu za trgovino in industrijo, član ekonomskega komiteta Društva narodov.
Ekspert: gospod T a d e u s z L y c h o w s k i iz ministrstva za trgovino in industrijo.
Romunija:
Gospod Konstantin Antoniade, izrodni poslanik in pooblaščeni minister pri Društvu narodov.
Gospod Cesar P o p e s c o, generalni direktor za industrijo v ministrstvu za industrijo in trgovino.
Gospod J. Gr. Dumitresco, generalni direktor za trgovino v ministrstvu za industrijo in trgovino.
Tajnik: gospod Jean A n t o h 1, romunski trgovinski atašč v Švici.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Gospod M. F o tič, stalni delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Gospod D o rde čurčin, generalni tajnik zveze industrijskih korporacij.
Švica:
Gospod W. S t u c k i, direktor oddelka za trgovino v departementu za javno ekonomijo.
Češkoslovaška:
Gospod František Peroutka, doktor prava, prejšnji minister za trgovino, sekcijski šef v češkoslovaškem ministrstvu za trgovino.
Ekspert: gospod Ferdinand Singer, direktor za kemijsko industrijo.
Tajnik: dr. Ladislav Radimsky, tajnik v ministrstvu za zunanjo posle.
V potrditev tega so delegati podpisali ta akt.
Sestavljeno v Ženevi dne enajstega julija tisoč devet sto osem in dvajsetega leta v enem izvodu, ki se deponira v arhivu tajništva Društva narodov; overovljen prepis se vroči vsem članom Društva narodov.
Nemčija:
Adolf Reinshagen.
Avstrija:
Dr. Richard Schiiller.
Belgija:
Brunet. F. van Langenhove.
Velika Britanija in Severna Irska in vsi deli britanskega imperija, ki niso posebni člani Društva narodov;
S. J. Chapnian. F. A. Griffiths.
Danska:
J. Clan. William Borberg.
Finska:
Rudolf Holsti.
Francija:
E.	Lčcuyer.
Madžarska;
Nicki.
I taji j a:
A. di Nola. P. Troise. E. Caravale.
L u x e m b o u r g:
Albert Calmes.
Holandija:
Posthuma.
Poljska:
Franciszek Doležal.
Romunija:
Antoniade. Cesar Popesco.
J. G. Dumitresco.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Konst. Fotič. Dorde Čurčin.
Švica;
D. Stucki.
Češkoslovaška;
Dr. F. Peroutka.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se ratifikacijski instrument deponira in ko se razglasi v «Službenih Novinah*, obvezno moč pa dobi z dnein 1. oktobra
1929.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle, Našemu ministru za finance in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 27. septembra 1929.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil	Predsednik
državni pečat,	ministrskega	sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za	notranje	posle,
dr. M. Srškld s. r.	častni	adjutant
. „ .	Njegovega	Veličanstva
kralja, divizijski goneral: Peter Živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanjo posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Minister za finance: dr. St. Šverljuga s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovič s. r.
P r i p o m h a. Ratifikacijski instrument mednarodnega sporazuma o izvozu kož se je deponiral v Ženevi dne 30. septembra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 11.400.
104.
Mi
Aleksander I..
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.*
Obče odredbe.
§ I-
Naloga tega zakona je zatiranje bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin. Za škodljivce kulturnih rastlin se smatrajo tudi različne vrste pic v (d a, škodljivi ptiči in sesavci. kolikor ni urejen njih lov z lovskim zakonom.
§ 2.
Dolžnosti, predpisane s tem zakonom, zadevajo vsakega imetnika kakršnegakoli javnega ali privatnega zemljišča, najsi je njegov lastnik, uživalec ali zakupnik, kakor tudi vse vrste kulture zemljišča.
Dolžnosti imetnika zemljišča.
§3.
Vsak imetnik zemljišča, omenjenega v § 2., ima te-le dolžnosti:
1.) Ščititi mora z vsemi prikladnimi ukrepi in načini svoje kulture zoper rastlinske bolezni in škodljivce in te zatirati pravočasno z lastnimi močmi in sredstvi.
2.) Uporabljati mora na prikladen način posebne zatiralne ukrepe, predpisane od oblastev, sodelovati pri izvrševanju občih ukrepov ter se pokoravati pri tem poslovanju predpisom oblastev, in uradnih strokovnih ustanov in organov, ki vodijo borbo zoper rastlinske bolezni in škodljivce.
3.) Dajati mora po potrebi lastno ali ob svojih stroških potrebno delovno moč za izvrševanje del ob priliki občega zatiranja.
4.) Obvestiti mora takoj občin,sko oblastvo o prvem pojavljanju izvestnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Prav tako mora naznaniti tudi vse druge bolezni in škodljivce, ki se pojavljajo redno ali periodično v Vidiki množini in velikem obsegu,
* »Službene Nevine kraljevine Jugoslavije* z dne 23. decembra 1929.. št. 300/CXXVI.
pa tudi simptome (znake), iz katerih je moči sklepati, da se utegnejo pojaviti rastlin,sike bolezni in škodljivci, zlasti kadar je nevarnost za sosednje kulture ali celo krajine — čim zve za to.
5.) Podpirati mora uradne ustanove in inšpekcije s tem, da jim dajo potrebna resnična in verodostojna priobčila o pojavljanju in gibanju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Dajati priobčila in naznanjati pojavljanje in gibanje bolezni in škodljivcev (točka 5.) morajo zlasti osebe, ki po svoji dolžnosti kontrolirajo stanje 'kmetijskih kultur (banski in sreski strokovni organi, občinski gozdni in poljski čuvaji itd.), potem osebe, ki imajo rastlino ali rastlinske dele po poklicu v zalogi in trgujejo z njimi (vrtnarji, sadjarji,, upravitelji trtnih in sadnih razsadnikov i. dr.).
§ 4.
Na javnih zemljiščih, (kanalih, nasipih in drugih instalacijah, na zemljiščih, ki pripadajo rudnikom ali tvornicam, na pokopališčih in v parkih so mora izvršiti, če se odrede in organizirajo obči skupni ukrepi, borba ob istem času, ko se vrši v ostalem okolišu občine. To borbo vrše lastniki, odnosno uprave ob svojih stroških in s svojim osebjem, če nečejo, da obseže skupna borba njih terene in instalacijo.
§ 5.
Dolžnosti v § 3., točkah 1.), 4.) in 5.), se raztezajo tudi na uprave železniških prog. V ostalih primerih se uporabljajo za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev na železniških zemljiščih in instalacijah te-le odredbe:
1.) Če se raztezajo potrebni zatiralni ukrepi, (birojem od sroskih načelnikov, tudi na železniška zemljišča, se je treba vedno sporazumeti z nadzorstvenim uradom železnic in se dogovoriti z njim o izboru, po katerem naj se vrši borba.
2.) Če uvedejo in organizirajo obilastva obče zatiranje, se'mora vršiti to zatiranje istočasno na železniških zemljiščih in instalacijah.
3.) Če vrše to borbo občinska oblastva, javni organi in javne ustanove ali od njih nezavismi strokovnjaki in specialisti, odrejeni od državnega oblastva, tudi na železniških zemljiščih in napravah, seje treba dogovoriti z železniškim uradom, ob kakšnih pogojih so smejo neželezniške osebe muditi na železniških zemljiščih. V vseh teh primerih se je treba brez ugovora ravnati po navodilih pristojnih železniških organov, da se zavaruje redni promet železniških vlakov.
4.) Pokrivanje stroškov za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev na železniških zemljiščih in napravah se ureja po odredbah § 1t*. in § (i.
Dolžnosti državnih strokovnih organov in državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj.
§ 6-
Državni stro!kovni kmetijski organi imajo z legitimacijo pristojnega občega upravnega oblastva pra-
—	2(i	‘i	—
vico, stopati na vsako zemljišče s kakršnokoli kulturo, prihajati v vsa skladišča in vso prodajalnice rastlin, rastlinskih delov in semen, na postaje za selekcijo in pridelovanje rastlin, da ugotove obstoj boleziiii ali škodljivca in da odrede, čo jo treba, raz-kužitev ali zdravljenje rastlin, rastlinskih delov, semen ali materiala, ki je okužen ali sumen, pa tudi colo njega uničitev tako, kakor je določeno s tem zakonom ali z dotično naredbo.
Ista pravica g'ro strokovnim organom državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, ki imajo nalogo, vršiti preskušanje, zdravljenje, razkužit e v ali uničitev. Ti organi imajo tudi prost dostop na vse železniške in tramvajsko postajo v kraljevini in v vsa pomorska in rečna pristanišča s pravico, vstopati tudi v njih blagovna skladišča, v železniške vagone in na parnike, toda šole po predhodnem sporazumu z upravnim osebjem in njega posredovanju.
§?•
Banska uprava sme dajati za rastline, rastlinsko dole, semena in material, ki se uničijo, posebne podpore, če se izvaja to uničevanje zato, da se zaščitijo kulturne rastline in rastlinski proizvodi zoper rast-iinslke bolezni in škodljivce, in vobče za škode, nastale v zvezi z uničevanjem, zdravljenjem hi raz-kužitvijo, če se je izvršilo to uničevanje na posestvu siromašnih lastnikov.
§8.
Kolikor dopušča nujnost uvedbe zatiralnih ukrepov, se morajo obča upravna oblastva predhodno sporazumeti s pristojno državno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo glede uporabe tega zakona in glede naredbe o zatiranju rast inskih bolezni in škodljivcev. Strokovno pomoč naj zahtevajo oblastva od državne kmetijske poskusne in kontrolne postaje zlasti takrat, kadar se da doseči s tem hitrejša, uko-nomičnejša in uspešnejša akcija, in državne kmetijsko poskusne in kontrolne postaje morajo dati to strokovno pomoč v tem kakor tudi v vsakem drugem primeru.
Ukrepi, omenjeni v §§ 12., 13. in 14., se smejo izvršiti samo po mnenju uradno državne kmetijske poskusne in kontrolne postaje.
V svojem področju imajo državne kmetijske poskusne in kontrolne postajo te-le dolžnosti:
1.) Nadzirati morajo kulture in ustanove, omenjene v §§ 2., 4., (i. in 7., in sicer zato, da je moči ugotoviti pojav in širjenje rastlinske bolezni in rastlinskih škodljivcev.
2.) Razširjati morajo znanja, ki se nanašajo na rastlinske bolezni in škodljivce kakor tudi na ukrepe za njih odvračanje in zatiranje.
3.) Prirejati morajo tečaje za bandke in sroske kmetijske referente v onih krajinah, kjer se pojavi
I bolezen ali škodljivec ogrožajočega značaja.
4.) Vršiti morajo inšpekcijo o pošiljkah semen, rostlin in rastlinskih delov na poštah in železnicah po predpisih ministrstev za poljedelstvo, za finance, za gradbe in za promet.
5.) Izdajati morajo potrdila o zdravstvenem stanju in izvoru pošiljk semen, rastlin in rastlinskih delov.
Dolžnosti občinskih oblastev.
§!>•
Sreska in mestna občinska oblastva morajo gledati na to, da izvršujejo imetniki zemljišč dolžnosti po tem zakonu pravočasno in po predpisih.
Če preti kulturam taka nevarnost, ki zahteva nujne in neodločne ukrepe, mora občinsko oblastvo odrediti to ukrepe in zahtevati v ta namen delovno moč. Obenem mora obvestiti občinsko oblastvo o tem obča upravna oblastva prve in druge stopnje kakor tudi pristojno državno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo.
Ob močnih navalih takih rastlinskih bolezni in škodljivcev, za katerih zatiranje jo treba imeti posebne priprave (kakor n. pr. sadne škropilnice), ki jih siromašnejši ne bi mogli kupiti, morajo nabavljati občinska oblastva iz svojih sredstev potrebno število teh priprav ter jim jih dajati na posodo za najmanjšo odškodnino.
Če kakšen imetnik zemljišča ne bi izvršil zatiralnih ukrepov, predpisanih po tem paragrafu ali po § 3. (točkah 1. do o.), ali no bi dal na razpolago delovno moči, ki jo po zakonu mora dati, naj izvrši občinsko oblastvo to delo ob imetnikovih stroških in pobere te stroške z ostalimi davki vred, drugače pa prisilno po občem upravnem oblastvu.
Občinska oblastva morajo ugoditi naredbam in pozivom sreskega načelnika ob uvedbi borbe zoper rastlinske bolezni in škodljivce', zlasti pa izvrševati ukrepe, ki jih predpišejo za sistematično in občo borbo. Izvrševanje predpisanih ukrepov nadzirajo predsednik (župan), odnosno člani občinske uprave, osebno ali po poljski policiji (poljskih čuvajih), po potrebi pa tudi po posebnih nadzornikih, plačanih za to iz občinske blagajne.
Občinsko oblastvo mora predložiti sreskemu načelniku nujno pismeno prijavo vselej, kadar ne bi zadoščalo za zatiranje moči poodinih imetnikov zemljišč in skupne moči, da more sresko oblastvo postopati po § 12., točki 2.).
§ 10.
Za pobiranje izvestnih rastlinskih škodljivcev se smejo dodeljevati nagrade iz občinskega kmetijskega sklada ali, kjer ta ne zadošča, iz občinske blagajne. Občinsko oblastvo označi sporazumno s strokovnimi organi kraj in čas, kje in kdaj naj se izročajo pobrani škodljivci, in potem odredi nagrade po pobrani količini.
§ H-
Ce občinsko oblastvo ne odredi ukrepov po tem zakonu, jih odredi sreski načelnik ob stroških občin.
Dolžnosti banskih uprav in sreskih načelnikov.
§ 12-
Ban in sreski načelnik morata po svojih kmetijskih organih stalno zasledovati borbo zoper bolezni
in škodljivce rastlin in skrbeti za to, da občinska oblastva točno izvršujejo naredbe za to borbo.
Čo zve sresko oblastvo, bodisi iz priobčil' občinskih oblastev, bodisi kako drugače, da je treba, glede na volikost prostora ali na velikost nevarnosti ali glede na naravo rastlinskega škodljivca ali rastlinske bolezni, skupne in obče zatiralne akcije, mora odrediti, ko je predhodno izvršilo potrebno preskušajo, v srezu okoliše za skupno organizirano borbo ter to sporočiti banski upravi in pristojni državni kmetijski poskusni in kontrolni postaji. Sreski načelnik ali, če obseza določeni okoliš več srezov, ban, odredi na predloge strokovnih organov zatiralne ukrepe, ugotovi začeto opravljanje dela ter vzame za to delo strokovnjake in voditelje.
§ 13.
če je treba, smejo razširiti obča upravna oblastva na predloge strokovnih organov zatiralne ukrepe na vsa ali na izvestna nekultivirana zemljišča.
Razen tega smejo odrediti lastnikom izvestne posebne dolžnosti, ki se nanašajo na zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; pri tem j in opozore vsako leto ob izvestnem času, po krajevnih razmerah, na izvestne rastlinske škodljivce in bolezni.
Učiteljem osnovnih šol se sme odrediti, naj poučujejo šolsko mladino o škodljivosti rastlinskih bolezni in škodljivcev in o načinu borbe zoper nje.
§ u.
Ban ima te-le dolžnosti:
1.) Predpisati mora metode in potrebne ukrepe za borbo zoper rastlinsko škodljivce in bolezni ter jih vobče uporabljati, kadar je tega treba v posebno važnih primerih, da se doseže uspešen rezultat.
2.) Odrejati mora obče uporabljanje preventivnih ukrepov zoper rastlinske bolezni in škodljivce (zlasti razkužitev semen) za vso banovino ali za izvestne krajine, za izvestne grano kmetijstva in izvestne kulture.
3.) Izdajati mora navodila in način, kako jih je uporabljati v izvrševanju izvestnih ukrepov za zaščito rastlin in za borbo zoper rastlinske bolezni in škodljivce.
4.) Postavljati mora pod redno nadzorstvo raz-sadnike, vrtove in drugo kulture, katerih pridelki so določeni za trgovino in utegnejo pospeševati razširjanje izvestnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, če se ugotove na teh kulturah lahko prenosne bolezni in škodljivci, morajo izvrševati lastniki ukrepe, predpisano v § 3., točki 4.).
5.) Prepovedati mora prodajanje semen krinskih rastlin, trtnih, sadnih in drugih sadik na sejmih, ob tedenskih tržnih dneh, v trgovinah, zlasti pa krošnjarjenje, če je ta ukrep neizogibno potreben, da se prepreči na rastlinah razširjanje in razmnoževanje bolezni, škodljivcev in plevela.
6.) Proglašati mora okoliše in kulturo za za-kužene, toda samo v mejah svoje banovine, in sicer samo takrat, kadar se pojavi posebno nevarna bolezen ali posebno nevaren škodljivec, kar mora predhodno ugotoviti pristojna državna kmetijska
poskusna in .kohtrolita postaja. Iznašati rastline, ki jih je napadla bolezen ali napadel škodljivec, iz za-kuženega okoliša je dovoljeno samo uradnim znanstvenim ustanovam v študijske namene po predhodni odobritvi ministrstva za poljedelstvo.
7.) Če se mu zdi potrebno na podstavi mnenja strokovnjakov državne kmetijsko poskusne in kontrolne postaje, sme odrediti borbo zoper kobilice, ne da bi se predhodno opozarjali lastniki in zakupniki zemljišč in ne da bi se jim izdajali nalogi; takrat jim no dolguje država nobeno odškodnine.
V takem primeru trpe od stroškov za borbo: država polovico, banovino eno četrtino in prizadete občine eno četrtino.
8.) Odrejati mora po občinskih oblastvih, da vsi imetniki zemljišč (§ 2.) ene občine brezpogojno uničujejo na svojih posestvih škodljivo živali in ple-velne rastline, ki utegnejo služiti, poleg druge škode, za raznašalke rastlinskih bolezni in škodjivcev.
Če je treba za to uničevanje združene delovno moči, zlasti za uničevanje plevela na občinskih ledinah, ulicah, cestah in drugih zapleveljenih krajih, odredi občinsko oblastvo skupno delo vseh imetnikov zom-Ijišč (§ 2.).
§ 15-
Minister za poljedelstvo se pooblašča za te-le posle:
1.) Predpisovati sme pravilnike o ukrepih za borbo zoper poedine bolezni, škodljivce in plevel na kulturnih rastlinah ter izdajati poučila, letake in lepake s kratkimi navodili za njih zatiranje.
2.) Prepovedati sme uvoz in tranzit semen kulturnih rastlin ali drugih organov, ki služijo za razmnoževanje rastlin, okuženih z rastlinskimi boleznimi in škodljivci, zlasti krompirja, okuženega z rakom (syn-chytrium endobiotieum) in s krompirjevo zlatico (leptinotarsa decemlineata), potem uvoz in tranzit živih rastlin (okrasnih rastlin, drevesc, grmičja in cvetja, sadik, tudi sadnih in trtnih, cepljenk, cvetnih čebulnic in rizomov) in presnih rastlinskih odpadkov, okuženih z rastlinskimi boleznimi in škodljivci.
3.) Odrejati sme pregled in postavljati pod karanteno seme, rastlino in rastlinske dele ali prepovedati začasno in izjemno njih uvoz tudi takrat, kadar je priloženo pošiljki potrdilo o zdravstvenosti.
4.) Odrejati sme, kako naj se prevažajo in vkla-dajo rastlino in rastlinski deli, tor prepovedati sredstva in material, katerih uporaba je dejanski nevarna za razmnoževanje rastlinskih bolezni in škodljivcov.
5.)Odrediti sme sporazumno z ministrom za finance obmojno krajo ali luko, pri katerih edino je dopustno uvažati iz inozemstva seme, rastline, rastlinske dele in rastlinske proizvode.
6.) Proglašati sme okoliše in kulture za zakužene, če obsezajo areal, večji od one banovine.
§ 16. •
Minister za poljedelstvo je pristojen za te-le posle:
1.) Odrejati sme ob izvozu semen in gomoljev živih rastlin in drugih rastlinskih delov po § 15., točki 2.),
iz države 0110 ulkrepe, ki so jih predpisale z zakonom o zatiranju rastlinskih bolezni in Škodljivcev dotične uvozno države.
Stroški, ki nastanejo ob izvajanju teh ukrepov, navedenih v točki 2.) § 15. in točki I.) § 16., zadenejo uvoznika, odnosno izvoznika.
2.) Predpisovati sme, za katere rastlinske bolezni in škodljivce se smejo dodeljevati nagrade ob njih zatiranju s pobiranjem.
3.) Odobriti ali zavrniti sme banovo rešitev o ka-rantenizaciji poedinih okolišev (§ 14).
4.) Predpisovati sme, da podajajo ban in državne kmetijsko poskusne in kontrolne postaje ministrstvu za poljedelstvo periodična poročila o pojavljanju in gibanju rastlinskih bolezni in škodljivcev in izredna poročila, kadar se pojavi izredno nevaren rastlinski škodljivec ali istotaka bolezen.
5.) Pooblastiti sune državne kmetijske poskusne in kontrolne postajo, da izdajajo potrdila o zdravstvenem stanju in o izvoru semen, rastlin in rastlinskih delov'.
6.) Urediti sme zaradi čim uspešnejše borbe zoper rastlinske bolezni in škodljivce sodelovanje med državnimi in samoupravnimi strokovnimi organi, kmetijskimi šolami in državnimi in banovinskimi posestvi na eni in državno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo na drugi strani.
7.) Vršiti sme vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem odredb tega zakona po svojih uradnih strokovnih organih.
§ H.
Stroške za izvrševanje del glede zatiranja in odvračanja rastlinskih bolezni in škodljivcev zadevajo imetnike, kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega.
Stroške za organizacijo skupne m obče borbe, kolikor jih ne bi zmogli takoj imetniki sami, mora založiti občinski kmetijski sklad, če pa ki ne zadošča, občinska blagajna in če tudi ta občinska, sredstva ne bi zadoščala za založitev teh stroškov, morajo banovinski kmetijski skladi založiti občine s potrebnimi vsotami. Založene stroške porazdele občinska oblastva na imetniko sorazmerno s površino njih zemljišča, na katerem je borba organizirana. Sreski načelnik sme predpisati porazdelitev stroškov tudi na drug način, osnovan na številu ali vrednosti objektov, ki se zaščitujejo. Zoper porazdelitev stroškov, ki jih je razporedilo občinsko oblastvo, je dopustna pritožba na sreskega načelnika. iSreski načelnik odloči dokončno o višini stroškov. Nevpla-čani zneski se pokrijejo po prisilnem zakonskem postopanju.
§ 1«.
Zaradi uspešnejše akcije za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev morajo postaviti ministrstvo za poljedelstvo in banovinske uprave, odnosno bano-vinski (kmetijski Skladi, vsako leto v svoje proračune kredite, iz katerih se daje podpora onim občinam, v katerih se pojavijo rastlinske bolezni in rastlinski škodljivci ogražajočega značaja, če materialna sredstva poedinih občin no zadoščajo za
nujno nabavo potrebnega materiala in priprav za zatiranje.
Iz teh sredstev se podpirajo zlasti zadruge, ustanovljene za zatiranje onih rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki utegnejo prizadeti poedinim kulturam veliko škodo ter provzročiti njih propast.
Ce se pojavijo rastlinske bolezni in rastlinski škodljivci ogražajočega značaja, za katerih zatiranje je treba vložiti večjo vsoto denarja, kot znaša	»
davek na dotično zemljišče (ščitasta uš [kaper] na slivah, oljkova mešica i. dr.), se oproste taka zemljišča davka za ono leto, v katerem je imetnik uspešno izvršil zatiranje, če pa je za. to leto plačal davek, za prihodnje leto.
Prijavi za oprostitev od davka dotičnega zemljišča mora priložiti imetnik potrdilo policijskega oblastva, overovljeno od sreskega načelnika, da Je res uspešno izvršil zatiranje, z označbo, koliko povprečno znašajo stroški za to. Te prijave in ta potrdila so oproščena vseh državnih in samoupravnih taks.
Pritožbe in kazni.
§ 19-
Zoper odločbe občinskih oblastev jo dopustna pritožba na sreskega načelnika, ki reši pritožbo na poslednji stopnji.
Pritožba zoper prepoved ne ustavi njene izvršitve. Ako ne gre za prepoved, odloži pritožba izvršitev, razen če zahteva ogražajoča nevarnost škodo noodložno izvrševanje odrejenih ukrepov.
§ 20.
Kdor prekrši odred bo tega zakona ali ne izvrši naredb občinskih oblastev, izdanih po tem zakonu, toga kaznuje občinsko oblastvo v denarju od 10 do 300 Din v korist občinskega kmetijskega sklada, kolikor ni dejanje kaznivo po odredbah kazenskega zakona; zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev pa izvrši takoj občinsko oblastvo samo ob obsojenčevih stroških.
Pritožbo zoper obsodbo občinskega oblastva reši sreski načelnik na poslednji stopnji.
§ 21.
Kdor prekrši odredbe § 14., točk 5.), 6.) in 8.), in § 15., točke 2.), tega zakona, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 Din v korist državnega kmetijskega sklada, kolikor ni dejanje kaznivo po odredbah kazenskega zakona; okuženo seme, žive rastlino in rastlinski deli pa se mu odvzamejo in uničijo obenem z materialom za vkladanjo.
Izrekati te kazni je pristojno občo upravno oblastvo prve stopnje.
§ 22.
Za postopanje po odredbah §§ lb., 20. in 21. veljajo predpisi občega upravnega postopanja, odnosno upravnokazenskega postopanja.
Kjer govori ta zakon o sreskem načelniku, je treba umeti za tega tudi mestnega načelnika s funkcijo sreskega načelnika.
Končne odredbe.
§ 23.
Dosedanji pravilniki in dosedanje naredbe o zatiranju in odvračanju izvostnih rastlinskih škodljivcev in bolezni ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo odredbam tega zakona.
§ 24.
Ta zaikoiii stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi čez 30 dni od dne, ko se razglasi v »Službenih Novinah».
Našemu ministru za poljedelstvo naročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za. njegovo izvrševanje, vsem Našim ministrom • in podrejenim oblastvom, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa zapovedujemo, naj se mu pokoravajo.
V B e o g r a d u, dno 9. decembra 1929.
Aleksander s. r.
Minister za poljedelstvo:	Predsednik
dr. Frangeš s. r.	ministrskega sveta,
 ................................  minister
Videl in pritisnil	za notranje posle,
državni pečat	ča8tni	adjutant
čuvar državnega pečata, Nje a veličanstva minister pravde:	kraljai
dr. M. Srškič s. r.	divizijski general:
(L. S.)	Peter Zivkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
105.
Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za računsko-blagajniSko službo uradnikov II. kategorije pri ministrstvu za šume in rudnike.*
Člen 1.
Na podstavi odredbo člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisuje minister za šume in rudnike ta pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za račun-sko-blagajnišike uradnike II. kategorije pri ministrstvu za šume in rudnike.
Člen 2.
Vsak strokovni računsko-blagajniški uradnik s kvalifikacijo II. kategorijo po členu 6. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih,
* »Službene Novino kraljevino Jugoslavije* z dne 11. januarja 1930., št. 7/II.
pride, ko vstopi prvikrat v državno službo, praviloma v najnižjo 5. skupino te kategorije ter ne more napredovati dalje, t. j. prestopiti iz te pripravljalne skupine v neposredno višjo skupino, dokler ne postano stalen, torej dokler ne opravi državnega strokovnega izpita po členih 53. in 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Pti tem izpitu morajo dokazati začasni računsko-blagajniški uradniki II. kategorije, da imajo praktično sposobnost za računsko-blagajniško službo pri ministrstvu za šume in rudnike.
Člen 3.
Opravljanje tega državnega strokovnega izpita je obvezno za vsakega računsko-blagajniškoga uradnika II. kategorije v pripravljalni skupini; ta izpit obseza tako strokovne računsko-blagajniške predmete kakor tudi znanje o osnovnih odredbah lovskega zakona, gozdnega zakona, zakona o civilnih državnih uradnikih, znanje o vseh uredbah, predpisih in pravilih glede šuinarske stroke, nadalje o osnovnih — glavnih odredbah onih zakonov, ki so v zvezi z gozdnim zakonom.
Člen 4.
K temu državnemu izpitu se smejo pripuščati samo oni računsko-blagajniški uradniki pripravljalne skupine II. katogorijc, ki so dovršili trgovinsko akademijo ter opravili na njej končne izpito iz vseh predmetov (člen 6. uradniškega zakona), nadalje oni, ki imajo zrelostni izpit gimnazije, realne gimnazije ali veliko realke in ki so službovali po tej dovršeni šoli praktično v pripravljalni skupini dve leti pri ministrstvu za šume in rudnike ali njegovih ustanovah.
Ti uradniki II. kategorije smejo pridobiti brez tega opravljenega izpita stalnost in napredovati daljo v stroki samo v primerih, navedenih v členu 17. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Olen 5.
Državni strokovni izpit za računsko-blagajniško uradnike II. kategorije se opravlja praviloma v Beogradu pri oddelku za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike prod komisijo, ki jo odredi minister ?a šuine in rudnike s pismenim odlokom; funkcija in mandat to komisijo traja tri leta.
Če odredi minister za šume in rudnike opravljanje tega državnega izpita pri kakšni izmed ustanov ministrstva za šume in rudnike, sestavi za ta specialni primer tudi posebno komisijo iz uradnikov te ali sosednje ustanove, toda za predsednika komisijo in onega člana izpraševatolja se vzame predsedniki komisije pri ministrstvu za šume in rudnike za opravljanje izpita 11. kategorije.
Člen 6.
Če izbrani člani komisije ne morejo sprejeti izbora, morajo pismeno izjaviti ministrstvu za šume in rudnike, zakaj ga ne morejo sprejeti.
Če kakšnemu članu komisije ni mogoče priti k izpitu, mora pravočasno obvestiti predsednika komisije, ki pozove v tem primeru enega izmed namestnikov.
Člen 7.
Komisija za opravljanje izpita za II. kategorijo račumsko-blagajniških uradnikov je sestavljena iz treh članov izpraševateljev. Predsednik komisije je šef oddelka za računovodstvo in finance; obenem je tretji član izpraševatelj, ostala člana izpraševa-telja pa sta: en računsko-blagajniški in en šumarski strokovnjak.
Ko se sestavlja ta komisija, se odrede članom izpraševateljem obenem namestniki; za tajnika — zapisnikarja — pa se odredi nižji račuinsko-blagajni-ški uradnik, da vodi administrativne posle.
Člen 8.
Državni strokovni izpit za računsko-blagajniške uradnike v pripravljalni skupini II. kategorije se odredi enkrat na leto, in sicer v mesecu aprilu. Dan in kraj izpita odredi predsednik komisije ter obvesti o tem kandidate.
Člen 9.
Sestava izpraševalne komisije, imena učiteljev za poedino skupine predmetov kakor tudi vsi predmeti poedinih skupin, nadalje vse izpremembe med letom se morajo naznaniti kandidatom — prizadetim osebam — pismeno.
Člen 10.
lzpraševalna komisija posluje samostalno in njeni sklepi gledo kandidatov so izvršni.
Te sklepe podpisuje vsa komisija z zapisnikarjem.
Člen 11.
Kandidati v pripravljalni skupini II. kategorije pYklobe pravico do prijavljanja k državnim izpitom čez dve loti praktične službe (člen 4. toga pravilnika); vendar pa ne sme biti rok za opravljanje izpitov daljši nego tri leta (člen 54. uradniškega zakona) od dno, ko so vstopili v službo.
Če se kandidat iz tehtnih razlogov ne pripusti k izpitu ali če ga ne prido opravljat (člen 22. pravilnika) ali ga no opravi z ugodno oceno, se sme prijaviti še enkrat k prvemu prihodnjemu izpitu zaradi ponovnega opravljanja.
Kandidat, ki no opravi tega državnega izpita v največ štirih letih od dne, ko je nastopil službo, no more dobiti v tem času višje skupino od pete, po izteku štirih let pa se odpusti iz državne službe, ali se sme, če je treba, pridržati v pripravljalni skupini brez napredovanja.
Člen 12.
Vsi aktivni državni računsko-blagajniški uradniki s predpisano strokovno izobrazbo II. kategorije pri ministrstvu za šume in rudnike ali njegovih ustanovah, ki so vstopili v državno službo prvikrat v kateremkoli kraju naše države potem, ko je dobil
veljavo zakon o civilnih uradnikih z dno 31. julija 1923., nadalje oni, ki so bili v državni službi v krajinah, kjer je bil predpisan ta izpit tudi prej, pa ga še niso opravili, ga morajo priti opravljat po predpisih tega pravilnika najdlje v dveh letih od dne, ko so razglasi ta pravilnik.
Če taki kandidati-uradniki v katerikoli skupini
II.	kategorije ne pridejo k temu izpitu in ga ne opravijo v dveh letih, je treba postopati z njimi takoj kakor s kandidati po poslednjem odstavku člena 11. tega pravilnika, t. j. odpustiti jih jo iz službe.
Člen 13.
Kandidat, ki izpolni vso pogoje členov 64. in 65. uradniškega zakona, pridobi pravico do prevedbe v
I. kategorijo; vendar pa se more zgoditi prevedba samo, če se pokaže službena potreba za to.
Takim prevedenim uradnikom se uredi osnovna plača v novi kategoriji po prvem odstavku člena 67. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 14.
Da se pripusti kandidat iz pripravljalne skupine
II. kategorije k državnemu strokovnemu izpitu za
II.	kategorijo, se mora prijaviti za to po odredbah tega pravilnika ter vložiti po svojem neposrednjem nadrejenem oblastvu prošnjo za izpraševalno komisijo.
Te prošnje se morajo vložiti (>o členu 8. tega pravilnika najdlje do konca meseca januarja. Prošnje, vložene po tem roku, se ne jemljejo v poštev za prvi prihodnji državni izpit, ampak samo za prihodnji drugi izpit, razen če ni .nastopil primer iz člena 11., da bi kandidatu iztekel štiriletni rok, v katerem so mora prijaviti k temu izpitu, in če predloži tehtne razloge, zakaj se ni mogel prijaviti pravočasno.
Te prijave morajo biti kolkovane po tar. post. 9. pod b).
Člen 15.
Vsak kandidat v pripravljalni skupini 11. kategorije mora priložiti brezpogojno prošnji, s katero zahteva pripustitev k državnemu izpitu:
a) izpričevalo o Jntri, koliko razredov srednje šole je dovršil;
b) izpričevalo o dovršeni trgovinski akademiji s končnimi izpiti;
c) ali izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu velike realke, gimnazije ali realne gimnazije;
č) potrdilo nadrejenega oblastva o službi, prebiti po predpisih člena 4. tega pravilnika;
d) potrdilo, da je odslužil rok pri vojski;
e) opis dosedanje prakse v službi, odnosno svoje strokovne opazke glede vsega poslovanja v praksi; to mora overoviti neposrodnji šef.
Člen 16.
Takoj, ko mine rok, v katerem so morajo vložiti prijave k državnemu izpitu II. kategorije po členu 15. tega pravilnika, pošlje tajnik izpraševalne ko-
misijo predsedniku izpraševalne komisije v pregled in oceno pismeno strokovno delo vsakega kandidata. Ta pregled in ta ocena se mora izvršiti do konca meseca marca, ko se mora tudi sestati iz-praševalna komisija, da odloči glede vsakega kandidata z večino glasov, ali naj se pripusti k izpitu ali ne. 0 teh sklepih se vodi zapisnik, ki ga podpiše vsa komisija z zapisnikarjem vred.
Komisijske sklepe iz te seje priobči tajnik pismeno vsakemu kandidatu po njegovem nadrejenem oblastvu ter označi obenem natančneje kraj in dan izpita.
Člen 17.
Če kandidat v pripravljalni skupini 11. kategorijo na napovedani dan ne pride pred komisijo opravljat izpita in ne opraviči izostanka z zadostnimi razlogi, se smatra, da je za to leto prostovoljno odstopil od izpita, in zadenejo ga vse posledice, ki izvirajo iz tega (člen 12. tega pravilnika). Izpraševalca komisija izreče v plenarni seji sklep o tem ter ga priobči kandidatu po njegovem nadrejenem oblastvu.
Člen 18.
Izpit je javen ter je sestavljen iz treh delov;
1.) iz kandidatove domače naloge v obliki opisa dotedanje službe in prakse (točka e v členu 15.);
2.) iz pismenega izpita;
3.) iz ustnega izpita.
Izpite vodi predsednik izpraševalne komisije, ki je obenem izpraševatelj iz svoje skupine ter ima tudi pravico, izpraševati iz vseh predmetov; člani iz-praševatelji pa izprašujejo samo iz one skupine predmetov, ki jima je dodeljena po členu 8. tega pravilnika.
Člana izpraševatelja morata uravnati svoja vprašanja po strokovni izobrazbi kandidatov II. kategorije.
Člen 19.
Kandidatova domača naloga, ki jo priloži prijavi za opravljanje izpita, obseza podroben opis kandidatove prakse med njegovim službovanjem ali pa je to njegov specialni strokovni izdelek ali projekt. Kandidatov neposrednji starejšina mora potrditi na tej domači nalogi, ali in koliko so opis delovanja in prakse ujema z resničnostjo.
Člen 20.
Pismeni izpit se mora opraviti v enem dnevu ter sme trajati najdlje štiri ure dopoldne in štiri ure popoldne.
Ta izpit se opravlja samo iz računske skupine.
Člen 21.
Predsednik izpraševalne komisije sestavi na dan pred pismenim izpitom šest vprašanj iz kandidatove prakse. Vsako vprašanje mora biti posebo zapečateno.
Na dan pismenega izpita vzame predsednik komisije izmed sestavljenih vprašanj dve ter ju odpre pred začetkom izpita vpričo vseh članov in kandidatov.
Čim kandidat izdela vprašanji, mora svoj izdelek oddati izpraševalci komisiji.
Ko mine odrejeni rok za pismeno nalogo, odda kandidat svoj izdelek ^komisiji, četudi ga ni dovršil.
Vse koncepte in zapiske morajo kandidati prav tako oddati komisiji s pismenim izdelkom vred.
Člen 23.
Dokler traja pismeni izpit, mu prisostvuje in ga nadzira en član izpraševatelj, ki ga odredi predsednik.
Člen 24.
Predmeti ustnega izpita se dele na dve skupini, in sicer;
1.) na računsko skupino; in
2.) na šumarsko skupino.
Kandidate šumarske skupine izprašujejo člani komisije računske grane iz računske skupine istočasno pred vso izpraševalce komisijo.
Kandidate iz šumarsko službe izprašujejo člani komisije šumarske grane pred vso izpraševalno komisijo.
Ustno izpraševanje enega kandidata mora trajati najmanj eno uro.
Člen 25.
Predmeti, iz katerih morajo opravljati izpit kandidati pripravljalne skupine II. kategorije, so:
a) za računsko g r a n o:
1.) zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o njegovem izvrševanju;
2.) zakon o glavni kontroli;
3.) zakon o taksah s pravilnikom za njegovo izvrševanje;
4.) pravilnik o poslovanju specialnih blagajn;
5.) pravilnik o poslovanju oddelka za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike;
6.) zakon o davkih;
7.) zakon o zavarovanju delavcev;
8.) zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih obenem z uredbo o poslovnem rodu pri državnem svetu in upravnih sodiščih;
9.) zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
10.) teorija enostavnega in dvojnega knjigovodstva.
b) Za šumarsko grano:
1.) uredba o organizaciji šumarskega oddelka s podrejenimi ustanovami;
2.) gozdni zakon;
3.) pravilnik o režijskem poslovanju;
4.) pravilnik o zbiranju prispevkov za pogozdit-veni fond.
Člen 26.
Predmete iz predhodnega člena pod a) za člane računske skupine porazdeljuje predsedujoči Član komisije.
Ko se pri tem izpitu kandidati ocenjajo, da vsak član izpraševatelj ocene iz svojca skupine predmetov. Uspeh teh ocen da končno oceno o kandidatovi izobrazbi.
Za oceno .kandidatove obSte sposobnosti so odločilne vse tri ocene (pismene praktične naloge, pismenega izpita in ustnega izpita). Občo oceno o sposobnosti določijo člani izpraševalec komisije z večino glasov.
Oceni, ki ju dajo člani komisijo kandidatom ob času izpitov, sta: «zadošča* (zadovoljava) in «ne zadošča* (nezadovoljava).
Člen 28.
Kandidatom, ki so opravili ta državni izpit za
II.	kategorijo strokovne računsko-blagajniške stroke, se izda diploma tc-lo vsebine:
Diploma.
Podpisana izpraševalna komisija za usposabljanje za praktično računsko-blagajniško službo v šumar-ski stroki ministrstva za šume in rudnike v kraljevini Jugoslaviji je izprašala po predpisih pravilnika o ‘opravljanju državnega strokovnega računsko-bla-
gajniškega izpita II. kategorije št...............z	dne
......................gospoda......................................................
rojenega dne	v	.	..
ki je dovršil ,....................v.............................
ter je spoznala soglasno (z večino glasov), da je sposoben, opravljati praktično računsko-blagajniško službo uradnika 11. kategorije v šuinarski stroki ministrstva za šume	in	rudnike.
V	potrditev	tega	so	mu	dajo ta diploma^
V	.	. .	.	. .	.,
dne..................19	.	.	.
Člani komisije:
Predsednik:
Člen 2!).
Kandidat, ki se mu priobči komisijski sklop, da tega izpita ni opravil, sme ponavljati izpit samo enkrat. toda opravljanje tega izpita se v ničemer ne razlikuje od prvega izpita; samo v komisijskem sklepu mora biti označeno, kdaj naj ga opravlja in ali mora priložiti prijavi iznova pismeno nalogo iz svoje takse.
Člen 30.
Kandidat, ki ne dobi pri ponavljalnem izpitu zadostne ocene ali se brez tehtnih razlogov ne prijavi k temu izpitu na odrejeni dan, izgubi pravico do nadaljnjega izpita, o čemer izreče komisija svoj obrazloženi sklep. Ta kandidat kot uradnik pripravljalne skupine II. kategorije mora biti takoj odpuščen iz državne službe ali pa sme, če je treba,, ostati v pripravljalni skupini računskih uradnikov brez pravice do kakršnegakoli napredovanja (člen 11. tega pravilnika).
O izpitu se vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo vsi važnejši momenti, ki so se dogodili med izpitom, zlasti vsa posvetovanja in vsi komisijski sklepi kakor tudi vse pripombe poedinih komisijskih članov.
Te zapisnike podpisuje vsa komisija z zapisnikarjem vred, predsednik komisije pa jih pošilja v izpisku ministrstvu za šume in rudnike s svojini poročilom.
V tem poročilu je treba zlasti poudariti, če kaže ali ima kakšen kandidat posebno izobrazbo, zaradi eventualnega speoializiranja.
Člen 32.
Če so kandidati, prijavljeni za opravljanje tega državnega strokovnega izpita, državni uradniki, smejo dobiti zaradi tega kakor tudi zaradi potovanja do kraja, kjer se opravlja izpit, potrebno od-sotstvo največ enega meseca; toda za.to morajo zaprositi po mini poti in pravočasno.
Člen 33.
Izpraševalna komisija z zapisnikarjem vred ima za specialni trud ob ocenjanju strokovnih pismenih nalog prijavljenih kandidatov kakor tudi ob izpraševanju pri ustnih izpitih pravico tudi do specialne nagrade, ki jo plačujejo kandidati sami po pravilniku. predpisanem za to.
Člen 34.
Vsi uradniki, ki so se zatekli na dan razglasitve tega pravilnika v računsko-blagajniški službi resorta ministrstva za šumo in rudnike in imajo kvalifikacijo II. kategorije ali ki so razvrščeni v II. kategorijo, pa nimajo trgovinske akademije, imajo pravico, opravljati ta izpit po tem pravilniku.
Člen 35.
Vkljub členu 8. tega pravilnika se ustanavlja v mesecu februarju 1930. izreden izpitni termin za one udeležence, ki so pridobili pravico, opravljati izpit, pa ga zato, ker je ta pravilnik zakesnel, niso mogli opravljati, kakor tudi za one uslužbence, ki so dovršili 2 leti in 6 mesecev državne službe.
Ti uslužbenci so oproščeni domače naloge po členu 15., točke c), tega pravilnika.
Prošnje za omenjeni izredni termin se morajo vložiti do dne 15. januarja 1930.
Člen 36.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi drugi predpisi o opravljanju tega državnega strokovnega izpita II. kategorije računsko-blagaj-niških uradnikov v resortu ministrstva za šume in rudnike, razen pravilnika za opravljanje državnih strokovnih izpitov v rudarskem resortu tega ministrstva K. br. 11.003 z dne 12. novembra 1925., ki je bil razglašen v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1925., št. 271/LXIX* in ki velja šo nadalje.
* Uradni list z dne 14. decembra 1925., št. 369/111.
Ta pravilnik dobi moč, ko ga minister za šume in rudnike podpiše, v veljavo pa stopi z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 30. decembra 102!).;
S R. br. 28.848.
Minister za šume in rudnike: dr. Korošec s. r.
106.
Na podstavi § 12. invalidskega zakona z dne
4.	julija 1929. in na predlog ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje št. 83.600/29 je izdal minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta to-le
Odločbo D. R. br. 221.500/29 o dravinjskih dokladah rodbinskim članom vojnih invalidov/
ki se glasi:
Člen 1.
Vojni invalidi I., II., III., IV., V. in VI. skupine dobivajo dragjnjsko doklado za vsakega rodbinskega člana.
Za rodbinske člane se smatrajo: zakonita žena (pri muslimanih ena) zakonski otroci, nezakonski priznani otroci in otroci, posvojeni po zakoniti poti do začetka vojne.
Člen 2.
Doklada za vsakega člana znaša:
a) pri redovih, kaplarjih in podčastnikih: I. skupine 3 Din na dan, II., III. in IV. skupine 1-50 Din na dan, V. in VI. skupine 0-80 Din na dan;
b) pri nližjih častnikih, kapelnikih ,in Vojaških duhovnikih: I. skupine 4-50 Din na dan, II., III. in
IV.	skupine 3-50 Din na dan, V. in VI. skupine 2-50 Din na dan;
c) pri višjih častnikih, kapelnikih in vojaških duhovnikih; I. skupine 5 Din na dan, II., III. in IV. skupine 4 Din na dan, V. in VI. skupino 3 Din na dan.
En mesec se računi s tridesetimi dnevi.
Člen .3.
Ko se odreja doklada rodbinskim članom vojaških invalidov, se jemlje v poštev samo dejanski odstotek onesposobljenosti za pridobitno delo, priznan z izvršno sodno odločbo.
Če so zviša stopnja invalidnosti po § 9. invalidskega zakona za 10 %, ne daje to pravice do doklade višje skupine.
Člen 4.
Rodbina vojnega invalida I. skupine, sprejetega v invalidski dom ali v bolnico za duševne bolezni, prejema poleg dveh tretjin njegove invalidnine po
* »Službene Novine kraljevino Jugoslavije* z dno 15. januarja 1930.. št. 10/111.
§ 7. invalidskega zakona še popolni znesek doklad za rodbinske člane, če ima pravico do tega.
Člen 5.
Če se vdova padlega, umrlega ali pogrešanega bojnika ali umrlega vojnega invalida I., II., III. IV.,
V.	in VI. skupine zopet omoži z vojnim invalidom katere izmed omenjenih skupin, prejema vojni invalid ob pogojih te odločbo doklado za ženo, najsi je prejela ta prej doto po § 45. invalidskega zakona ali odkupnino invalidske podpore po § 87. tega zakona.
Člen 6.
Pravice do te doklade nimajo:
1.) vojni invalidi, dokler so v aktivni državni ali v samoupravni službi;
2.) vojni invalidi, ki prejemajo pokojnino iz državno ali samoupravne blagajno;
3.) vojni invalidi, ki so zaposleni kot delavci, dninarji, dnevničarji ali podobni uslužbenci pri državnih ali samoupravnih oblastvih, podjetjih tli ustanovah, dokler se tako zaposlujejo; in
4.) vojni invalidi, ki niso po §§ 98. in 99. invalidskega zakona siromašnega stanja ter nimajo pravice niti do invalidnine.
Člon 7.
Rodbinska doklada za ženo ne pristoji:
1.) če je žena aktivna ali samoupravna uslužbenka;
2.) če prejema žena osebno pokojnino iz državne ali samoupravne blagajne;
3.) če ima žena od premične ali nepremične imo-vine dohodek, ki znaša na mesec skupno preko 300 Din;
4.) če ima žena od samostalnega ali nesamostal-nega dela dohodek, ki znaša na mesec skupno preko 300 Din;
5.) če ima žena od imovine pod točko 3.) in od dela pod točko 4.) tega člena dohodek, ki znaša na mesec skupno preko 300 Din; in
6.) če je žena ločena, ne glede na to, ali se je uvedla pravda za razvezo zakona ali no.
Člen 8.
Rodbinska doklada za otroka ne pristoji:
1.) če se otrok omoži, odnosno oženi;
2.) če ima otrok lastno premično ali nepremično imovino, katere mesečni dohodek znaša preko 300 Din;
3.) če prejema otrok kot dohodek od nesamostal-nega dela na mesec preko 300 Din;
4.) če ima otrok od imovine pod točko 3.) in od dela pod točko 4.) tega člena dohodok, ki znaša na mesec preko 300 Din;
5.) če so odda otroki v javon, civilni, vojaški, dobrodelni ali vzgojni zavod, kjer dobiva popolno in brezplačno vzdrževanje;
6.) če vstopi otrok v službo kot učenec ali vajenec tor mu daje delodajalec popolno in brezplačno vzdrževanje;
7.) če ima otrok šolsko ali znanstveno štipendijo, užitek iz kakšnega fonda, pomoč ali podporo v mesečnem znesku preko 300 Din;
8.) čo je invalidovega otroka posvojil kdo drug;
in
9.) če je dovršil otrok 16. leto starosti.
De. nadaljuje otrok šolanje v srednji ali1 višji državni šoli, traja pravica do doklade za tega otroka do konca šolanja, najdlje pa do dovršenega 23. leta starosti. Za nadaljevanje šolanja se ne smatra posedanje tečajev ali večernih šol.
Clen 9.
Pravico do te doklade izgube začasno:
1.) vojni invalidi v času, ko prestajajo kazen, če so obsojeni po prvem odstavku § 43. invalidskega zakona, in
2.) vojni invalidi v času, za katerega izgubi po drugem odstavku § 43. invalidskega zakona pravico do prejemanja invalidnine.
Clen 10.
Za vselej izgube pravico do te doklade:
1.) vojni invalidi, ki izgube za vselej pravico do invalidnino po § 42. invalidskega zakona;
Osebe, ki dobe po drugem odstavku § 42. tega zakona iznova pravico do državne zaščito in pomoči, dobe obenem pravico do te doklade, če izpolnjujejo še nadalje pogoje tega zakona in pogoje te odločbe;
2.) vojni invalidi, ki izgube za vselej pravico do invalidnine po drugem odstavku § 43. invalidskega zakona;
3.) vojni invalidi za onega rodbinskega člana, ki se obsodi po § 42. ali po prvem ali drugem odstavku § 43. invalidskega zakona.
Clen 11.
Doklade po tej odločbi se izplačujejo z invalidnino vred mesečno vnaprej in pri isti blagajni.
Izpromcmbc, ki se pojavijo med mesecem, se ne jemljejo v poštev, ampak odločilno je stanje na prvi dan vsakega meseca. C'e začno teči invalidnina, prisojena po §§ 38., 39. in 73. do 77. invalidskega zakona, na drug dan v mesecu, začno teči pripada-joče doklade na ta dan.
Člen 12.
Vojni invalidi morajo izpolniti dne 1. januarja ir. dne 1. julija vsako leto pri blagajni, kjer dobivajo invalidske prejemke, posebne prijave, ki jih predpiše minister za finance, da se ugotovi, ali izpolnjujejo vso pogoje za prejemanje teh doklad. Te prijave overavljajo ]>o vsebini oni opštinski sudovi (občinska oblastva), v katerih okolišu ima vojni invalid stalno bivališče.
Vsako izpromembo, ki vpliva na prejemanje teh dodatkov, mora predložitelj prijave takoj naznaniti blagajni z novo prijavo.
0 vsaki izpremembi, ki ima za posledico popo.no ali delno ustavitev ali izgubo vseh doklad, mora obvestiti pristojni opštinski sud (občinsko oblastvo) po § 61. invalidskega zakona blagajno, pri kateri dobiva vojni invalid te doklade. Če se ne izvrši ta predpis, ima to za posledico kazen po odredbah § 26. invalidskega zakona.
Člen 13.
Dokler se ne odredi s proračunom posebna partija za izplačevanje rodbinskih doklad po tej odločbi, se izplačujejo te doklade iz partije za izplačevanje redne invalidnine in doklad, partija 52., pozicija 1., proračuna razhodkov za leto 1929./1930.
Člen 14.
Te doklado začno toči od dno 1. januarja 1930.; izplačujejo pa se samo onim vojnim invalidom, ki se jim prizna pravica do invalidnine z izvršno odločbo pristojnega sodišča po §§ 106. in 107. invalidskega zakona.
Člen 15.
Vse odločbe, vsa pojasnila in navodila, kar jih jc treba za pravilno uporabljanje te odločbe, daje minister za finance, po potrebi v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Iz pisarne oddelka za državno računovodstvo in
proračun.
Razne občeveljavne odredbe.
107.
Prodajanje tihotapskega saharina.*
Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sprejel pod M. br., 28.903 z dno 6. dečembra 1929. sklep te-le vsebine, ki ga je odobril tudi minister za finance pod br. 304 z dne 14. decembra 1929.:
1.) Tihotapski saharin, ki se hrani pri upravi državnih monopolov, se prodaja po nastopni ceni za 1 kg, in sicer:
a) saharin	s 550°	sladkobe	po	1910	Din,
b) »	s 450°	»	»	1567	»	,
c) » ,	s 440"	»	»	1532	»	.
č) »	s 330°	»	»	1154	»	,
d) »	z 220°	»	»	776	»	.
e) »	s 110°	»	»	398	»	.
2.) Tihotapski saharin s 550", 450° in 440" sladkobe se prodaja za predelovanje v tablete s 110" sladkobe po nastopni coni za 1 kg, in sicer:
a) saharin	s 550°	sladkobe	po	1525	Din.
b) »	s 450°	»	»	1259	»	,
c) »	s 440"	»	»	1204	»	;
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 25. decembra 1929., št. 302.
vendar pa se mora mešati saharin s sodo (bikarbonatom) za predelovanje v tableto ob kupčevih stroških vpričo enega kemika in enega uradnika, oddelka za prodajo, tablete pa se morajo izdelovati, vkladati, žigosati in banderolirati vpričo op ega monopolnega organa in enega organa finančne kontrolo v kraju.
3.) Najmanjša količina saharina za prodajanje iz točke 1.) tega sklepa mora znašati 10 kg, iz točke 2.) pa 50 kg.
4.) Prodajna cena na drobno ostane ista, ki je bila odrejena z odločbo ministra za finance št. 7590 z dne 1,7. marca 1923,, t. j. 5 Din za kilogram in stopinjo sladkobe.
5.) Saharin vseli stopinj sladkobo se mora vlagati, preden se da v nadrobno prodajanje, v zavojčke po 5, 7, 10, 21, 25, 50, 100, 250 in 500 g čiste teže in vsaka škatlica ali vsak zavojček mora imeti na omotu etiketo firme s točno označbo čiste teže, stopinje sladkobe, ustrezne količine sladkorja in prodajno cene. Razen tega mora imeti vsaka škatlica in vsak zavojček bandero!o za cigaretni papir brez vrednosti, na kateri jo pritisnjen mokri žig uprave državnih monopolov, odnosno njenih ustanov, in sta podpisana en član komisije in kupec saharina.
6.) Ves posel glede predelovanja, prepaketiranja, žigosanja in banderoliranja mora opravljati ob kupčevih stroških komisija, ki jo sestavljajo: en kemik upravo državnih monopolov, en uradnik oddelka za prodajo in en organ krajevne finančne kontrole.
7.) Gorenje cene veljajo do konca m e s e c a decembra 1 930.
8.) Prodajanje toga saharina naj sc reklamira po dnevnih listih v vseh večjih krajih.
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 20. decembra 1929.; M. Pr. br. 41.784.
108.
Monopolna taksa za sol, uvoženo iz inozemstva.*
Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sprejel pod M. br. 29.536 z dne 13. decembra 1929. sklep to-le vsebine, ki ga jo odobril tudi minister za finance ppd št. 312 z dne 21. decembra 1929.:
«1.) Razveljavlja so sklop upravnega odbora z dne 1. marca 1922., Pov. br. 45, ki ga je odobril tudi minister za finance pod Pov. br. 171 z dno 4. marca 1922. in s katerim se je odredila monopolna taksa za sol, uvoženo iz inozemstva, v znesku 90 dinarjev v zlatu ali 180 dinarjev v srebru za 100 kg.
2.) Monopolna taksa za sol, uvoženo iz inozemstva, znaša 18 dinarjev v zlatu za 100 kg soli katerekoli vrste.*
* »Službeno Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 1. januarja 1930., št. 1.
To se naznanja s pripombo, da si je pridržala uprava, državnih monopolov na podstavi zakona izključno pravico, sol uvažati.
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 24. decembra 1929.; Pov. br. 42.547.
Razne objave iz «Sliižbenih Novim.
Številka 12 z dne 17. januarja 1930.
Odloki ministra za gradbe z dne 27. novembra 1929.: Sprejeta je ostavka, ki jo jo podala na državno službo R a b i č Marta, poštna in telegrafska inani-pulantiinja v 3. skupini lil. kategorijo pri poštnem in telegrafskem uradu v Ptuju.
Odlok ministra za gradbe z dne 28. novembra
1929.: Iz državne službe je odpuščena brez pravice do odpravnine Golja Ema, poštna in telegrafska manipulantinja v 3. skupini 111. kategorije (tri pošt. nem in telegrafskem uradu v Laškem.
Dekret ministra za gradbe z dne 10. januarja
1930.: Javno prakso v vsej kraljevini sme izvrševati Peru z zi Stanislav, inženjor v Kranju, specialno iz stroke gradbenega inžonjorstva.
Številka 13 z dne 18. januarja 1930.:
, Odlok ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 23. novembra 1929.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo dr. Er at Boštjan, sreski sanitetni referent prevaljskega sreza v 7. skupini 1. kategorije.
Odlok ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 14. januarja 1930.: Imenovani so v banski sanitetni svet dravsko banovine: 1. za redne člane: dr. Zalokar Alojzij, ravnatelj ženske bolnico in profesor na babiški šoli v Ljubljani; dr. Lapajne Živko, sreski sanitetni referent v Ljubljani; dr. Kanc Pavel, občinski zdravnik v Ljubljani; dr. Jankovič Fran, zdravnik kaznilnice v Mariboru in praktični zdravnik; dr. Pločnik Janez, profesor na univerzi v Ljubljani; dr. Tavčar Josip, zobni zdravnik in predsednik društva zobnih zdravnikov v Ljubljani; II. za izredne člane: 1.) za sani-tetno-tehnično stroko ing. Guzelj Stojan, tehnični referent higienskega zavoda v Ljubljani; 2.) za lekar-narskn stroko mag. pharm. Bakarčič Gvidon, lekarnar v Ljubljani; 3.) za pravniško stroko doktor K r o j č i Viljem, advokat v Ljubljani; 4.) za so-cialno-politično stroko dr. G o s a r Andrej, profesor na univerzi v Ljubljani.
Številka 14 z dne 20. januarja 1930.:
Odlok ministra za poljedelstvo z dne 3. decembra
1930.: Postavljen je pri načelniku ljubljanskega sreza za višjega agrarnega pristava v 7. skupini I. kategorije B r n č i č Matko, pristav v 8. skupini I. kategorijo pri istem načelniku.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.