TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrffo In o to rt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - PlaCa in toži se v Ljubljani. Uredništvo lr upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo - Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani ši 11.953 Telefon St. 30-69.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	26.	marca	1935.	štev.	34.
Tcg&i/sb/a Ut	pcocačufi
a&cittskega svetnika Koda S&ssa na yM>caiunsUL sefi
mestnega sveta
lfzcoUi
neUV&steA/Q*r{0'
Zadnji »Trgovački Vjesnik« se je dotaknil vedno perečega in važnega vprašanja, zakaj se tako često dogaja, da ostajajo vse zahteve trgovstva neuvaževa-ne- Če pomislimo na vse stalne in neprestane proteste vsega slovenskega in tudi •jugoslovanskega trgovstva proti privilegijem nabavljalnih zadrug in konzumov, Proti vedno bolj napredujočemu krošnjar-stv«, proti diktatu kartelov, proti previsoki davčni odmeri, itd., itd., potem pač moramo reči, da je res potrebno, da trgovci razmišljajo o tem vprašanju.
To je tem bolj potrebno, ker na drugi strani vidimo, da industrialci, ki so mnogo manj številni od trgovcev, dosegajo mnogo lepše uspehe. Nikakor ne zavidamo industrialcem za te uspehe, tem-ve hočemo le opozoriti, da imajo oni mnogo večje uspehe od trgovcev, ki bi že po svojem številu morali imeti večje uspehe. Zakaj ta razlika?
Odgovor je na dlani in treba ga je tudi 1 vsem pogumom povedati, pa čeprav ni ravno razveseljiv in prijeten. Odgovor je v tem, ker so industrialci sicer maloštevilni, zato pa tem bolj zavedni. Industrialci se dobro zavedajo, da morejo doseči uspehe le v železni disciplini. Zato je tudi pri industrialcih silno redko, da ne bi bili vsi adruženi v svojih organizacijah. In kako skrbe za napredek svojih organizacij. Ne boje se nobene žrtve, ki more utrditi njih' veljavo v javnem življenju in .a 0 se tudi njih zahteve vedno upošteva-Jo> pa čeprav se dostikrat o njih javno !!* ne govori. In celo takrat, kadar niso . zahteve ravno popularne, vendar tudi ^ijavni polemiki ne Odrežejo slabo. Zopet jj|T)Z,ara<^; svoje vzorne zavednosti. S svo-so	strokovnim tiskom skrbe, da
6 vsi člani njih organizacij dobro mirani in da se vsako vprašanje ob-vnava, kakor zahtevajo njih interesi.
. svojimi velikimi oglasi, z direktnimi Prispevki za liste pa imajo odločilen vpliv udi na ves naš domači dnevni tisk. Samo poglejte redne celostranske inserate Bafe po dnevnikih, pa boste takoj spoznali, zakaj ima boj proti Bafi doslej tako malo uspeha in zakaj so čevljarji tako zelo brez opore v javnosti. In enako je z drugimi Ve,likLmi industrijami, ki vedno dosegajo to, kar je v korist njih interesom.
^gledu industrialcev bi morali slediti udi-trgovci in s primeroma enako požrtvovalnost skrbeti za napredek svojih organizacij in svojega tiska. Mnogi trgovci udi tako delajo, a mnogi na to svojo dolr f^st pozabljajo. Kako mnogo je vendar rgovcev, ki so naročeni na vse mogoče dnevnike in tednike, le na svoje stanovsko glasilo ne in, seveda tudi ne na svojo stanovsko revijo. A če bi bili vsi trgovci Naročniki na svoje stanovsko glasilo, bi to imelo v javnosti takšno veljavo, da bi vsaka zahteva trgovstva našla krepak odmev in da se ne bi trgovci več spraševali, '•akaj se njih zahteve ne upoštevajo. Brez nič ni nič in tako je vedno bilo na svetu. n Če kdo za svojo zadevo ne žrtvuje, po-t?®* se tudi drugi ne bodo zanjo trgali. Kd°r hoče, da se njegova zahteva upošteva, m°ra zanjo delati in zanjo žrtvovati.
Kakor s stanovskim tiskom, tako je *ndi g stanovskimi organizacijami. Te imajo samo ta ugled in samo to veljavo, ki jo Jim dajo njih člani. Ce ti ne plačujejo anarine, ge ne delajo za napredek or-poteon te le životarijo in vsa-etni občni zbori ne morejo konstatirati riigega, ko da leto za letom ponavljajo Se 6 zahteve. Čisto druga pa je stvar, če uri -V»l P^Pa^niki stvarno brez izjeme st e*s yuNo v teh organizacijah, če vsi so ' Sj0^° dol*nost do organizacij, potem del 6 nayno močne in morejo razviti avnost, ki ne ostane brez vpliva na jav-
Kadar se proračun ocenjuje in sklepa o njegovem, pokritju, je pravilo in dolžnost vseh obč. zastopnikov, da premotrijo gospodarsko stanje občine in nato skušajo najti pravo zlato sredino med1 mnogobroj-nimi potrebami, a na drugi strani med dosegljivimi dohodki prebivalstva, da ne bo to premočno obremenjeno.
Ljubljana je uradniško mesto — dohodki uradnikov pa so padli za 30%
Če gledamo gospodarsko strukturo ljubljanskega prebivalstva, vidimo, da je Ljubljana večinoma uradniško mesto, da sta obrt in industrija v Ljubljani zelo slabo zastopana in da v zadnjem času nazaduje tudi število trgovstva. Od 1135 obratov, ki pripadajo trgovskemu združenju, je nad 80% malih obratov, ki nudijo le najskromnejšo eksistenco raznim prodajalcem živil, stojničarjem, kramarjem itd. Tudi je karakteristično za Ljubljano, da je število trgovcev izenačeno s številom obrtnikov (1168), d očim je skoraj povsod število obrtnikov še enkrat tako veliko kakor število trgovcev. Ljubljana. kot uradniško mesto, ki ima poleg tega! veliko število dijaštva in upokojencev, nosi seveda vse posledice skrčenja prejemkov teh slojev. Če pomislimo, da so dohodki državnih uradnikov bili v teku zadnjih let smanjšani za nad 30% in da je celo prejšnji finančni minister ugotovil, da se danes gibljejo čisto na robu gole eksistence, potem mora vsakdo uvideti, da se morajo prebivalci Ljubljane pri svojih izdatkih nad vse omejevati. Ne smemo se čuditi, če se je skoraj polovica trgovskega prometa v Ljubljani skoncentrirala okrog nabavljalnih zadrug in konzuinov, če so se abonenti iz gostiln preselili v menze in privatne izikuhe.
Že itak težko davčno breme
Zadnja davčna novela je ustvarila še posebne težkoče za obrtnike v mestih s tem, ker se njim odmerjajo davki po najemnini za stanovanja, dočim je njihov stanovski tovariš v neposredni mestni okolici pavšaliran z neprimerno manjšim zneskom. Ce pomislimo na ceno elektrike in vode, ki igrata za pretežno večino obratov izredno važno vlogo, ni čuda, če se obrtniki vedno bolj selijo iz mesta v okolico, kaT je nov vzrok za padanje trgovskega prometa.
Zadolženost Ljubljane.
Ti pojavi zbujajo resne skrbi, posebno če pomislimo, da znašajo danes dolgovi mestne občine skupno z onimi cestne železnice nad 180 milijonov dinarjev, kar zahteva za obresti in amortizacijo skupaj letno okoli 15 milijonov Din. Pri tej zadolženosti se moramo nehote pri razpravi proračuna vprašati, če lahko še v naprej dopuščamo, da dohodki mnogobrojnih
■mr—nnimniiTii     i—iimmmi hiiiiii   
nost. 2e zaradi ugleda organizacije se potem njene zahteve upoštevajo.
Zato le od trgovcev samih zavisi, kako se bodo upoštevale njih zahteve in želje. Kakor bodo delali in žrtvovali za svoj tisk in za svoje organizacije, tako se jim bo tudi povračalo pri upoštevanju njih zahtev. Če zato trgovci hočejo, da bodo polnopravni državljani, da se njih zahteve v javnosti uvažujejo in upoštevajo, potem je le ena pot, da store v celoti svojo dolžnost do svojega tiska in do svojih organizacij. Drugega izhoda ni in ga tudi biti ne more, ker najprej se mora človek sam brigati za svojo zadevo in šele potem bodo zanjo skrbeli tudi drugi.
mestnih hiš no zadostujejo niti za obrestno službo investiranega kapitala.
Ako pomislimo, da obremenjuje že danes mestna trošarina z uvoznino oslabljeno kupno silo ljubljanskega prebivalstva s povprečno 300 Din na glavo, ali pri mnogobrojnejši rodbini z 2000 Din na leto, potem pač vsakdo razume, kako je težko predstavnikom gospodarskih slojev pristati na nove ali povečane trošarine, odnosno doklade. To tem bolj, ker so bili lani povečani davčni predpisi za obrtništvo in trgovstvo. Nekatere ocene so bile povečane do trikratnega zneska prejšnjih ocen in skoro brez izjeme morajo ti sloji plačati letos več državnega davka kot prejšnja leta. Če upoštevamo nadalje, da obremenjuje ljubljanskega prebivalca skoro 3000 Din mestnega dolga in da smo dosegli žalosten rekord relativno najbolj zadolženega mesta v vsej Jugoslaviji, potem se moramo zavedati, da je prišla že zadnja ura za sanacijo našega mestnega gospodarstva.
Industrijo in nova podjetja treba privabiti v mesto
Vsi, ki želimo, da kulturno središče Slovencev napreduje in so razvija, moramo skrbeti za to, da industrija, obrt in trgovina ne bežijo iz mesta na periferijo, temveč da se naselita v mestu, ker se s tem (Odpirajo prebivalstvu novi zaslužki. Poceniti moramo električni tok. V tem oziru se je mnogo zamudilo in Maribor, ki je znal s svojim cenenim tokom pritegniti industrijo, je Ljubljano prekosil.
Gotovo je to edinstven primer, če morajo gospodarji v samoobrambi zapreti svoje obrate, kar se je zgodilo lansko zimo. Vsakdo vendar raje obratuje in čaka na odjemalce, kakor pa na delavni dan z zaprtim lokalom opozarja, da je davčno breme že preveliko. Ta naša stvarna opozorila so našla tudi upoštevanje in razumevanje pri kralj, vladi, tembolj mora to uvaževati naša mestna uprava, ki je v prvi vrsti poklicana, da v letih splošne gospodarske stiske očuva in ohrani vsaj substanco obstoječih podjetij. Vsajka druga politika mora neizogibno voditi v ©siromašenje prebivalstva.
Nazadovanje trgovine v Ljubljani
Kako je nazadovala trgovina, nam kažejo dohodki ljubljanske carinarnice. Dočim sta ljubljanska trgovina in industrija plačali 1. 1928 154 milj. Din carinskih davščin, so 1. 1981 plačali le 115, 1. 1932 81 in 1. 1933. le 67 milijonov Din. Za dve tretjini so torej padli dohodki ljubljanske carinarnice, če pri tako silnem nazadovanju trgovine zahtevata občina in banovina od nas vedno novih davščin in povečanih doklad, potem pač ni upanja, da bi si mogli kdaj pomagati.
Zato je nujno, da se mora zastopstvo mesta Ljubljane z vso žilavostjo in požrtvovalnostjo zavzeti za to, da Ljubljana pri nameravanem programu javnih del ne bo zapostavljena, da državne privilegirane banke omogočijo sanacijo našega mestnega gospodarstva in Mestne hranilnice in da s tem zopet poživimo gospodarsko življenje našega mesta.
Ljubljanski konzum živil in drugih predmetov je obremenjen s.trošarino 19-60 milijona dinarjev, ki se naj zviša za 3 milijone dinarjev. A že sedaj je Ljubljana dračja od Beograda. Pri tem pa znašajo v Ljubljani občinske doklade 50%, v Beogradu le 28%, Beograd pa poleg tega ne plačuje nobenih banovinskih doklad, dočim znašajo pri nas 70%. Pri tem pa je
še državna davčna politika naperjena proti mestom. Hz nedavno objavljenega izkaza plačanih direktnih državnih davkov v Dravski banovini smo videli, da pripade od 310 milijonov davka na zemljiški davek samo 30 milijonov ali ena desetina, dočim morajo ostale davščine nositi drugi sloji, predvsem trgovstvo, obrt in industrija.
Novi proračun zboljšan
Na drugi strani moram predvsem z zadoščenjem konstatirati, da se sedaj predi-loženi proračun zlasti glede proračuna dohodkov bistveno razlikuje od prvotnega osnutka. Ko to konstatiram, moram obenem ugotoviti, da je bila ta ugodna razlika dosežena, ker je prišlo do plodonos-nega sodelovanja med mestno upravo in gospodarskimi stanovi.
Uspeh tega sodelovanja je, da novi proračun ne predvideva več niti zvišanja občinskih doklad, niti povišanja gostaščine, kanalskih pristojbin in vodarine. Vse te pristojbina ostanejo neizpremenjene, dočim se občinske doklade celo znižajo, da-siravno le bolj teoretično, ker bo z ozirom na povišano davčno osnovo za pridobnin« njih finančni efekt vsaj isti, če ne celo večji ko v lanskem proračunskem letu. Bila je zato gospodarska nujnost, da se doklade znižajo, in ne koncesija tej ali drugi gospodarski panogi, kar bodi tu iz-rečno konstatirano.
Znižanje občinskih doklad pa je imelo na drugi strani to težko posledico, da so se zvišale občinske trošarine in uvoznine. Čeprav se je izvršilo to zvišanje deloma v sporazumu s prizadetimi organizacijami, moram vendarle opozoriti, da nekaterih teh zvišanj ni mogoče odobravati. Tako zlasti nameravano podražitev električnega toka, ki je v Ljubljani itak predrag. Zlasti pa je treba naglasiti, da je napačna vsaka davščina, s katero se podražuje produkcija. Izhod iz krize je le v tem, da se produkcija poceni, da se z večjo rentabilnostjo povečuje podjetnost in privabi kapital k investicijam. S tem bo tudi najbolj pomagano mestnim financam, kajti čim več novih podjetij bo v Ljubljani, tem več bodo imeli ljudje tudi zaslužka, tem manjša bo brezposelnost, ki tudi ljubljanski proračun tako silno obremenjuje. Zato je na vsak način treba povišanje trošarino na električni tok črtati.
V večji meri pa se je treba ozirati na kupno moč prebivalstva. Iz raznih vzrokov je ta tako zelo padla, da mo.ra vsaka nova obremenitev konzumentov povedati zastoj v poslovnem življenju. Zato je nujno, da se nekatere od predlaganih uvoznin in trošarin reducirajo in regulirajo še tekom proračunskega leta.
Če je bilo zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja potrebno, da se povišajo nekatere trošarine in uvoznine, potem se moramo zavedati, da mora biti to povišanje le začasno in da se mora v novami letu najti možnost, da se občinski izdatki reducirajo v'tej meri, da novo povišanje trošarin in uvoznin ne bo potrebno.
V ta namen je nujno potrebno, da občinski svet posveti vso svojo pozornost tramvajskemu vprašanju, da se za občino to preobčutno breme znatno zniža. Silen padec potniškega prometa dokazuje, da je treba tudi upravo tramvaja reformirati.
Gledati je tudi na to, da se poviša donos mestnih podjetij, da se vsa mestna podjetja komercializirajo in da se to delo prične še tekom proračunskega leta. Sploh je treba gledati na to, da se z zbolj-
šanjemi mestne uprave zmanjšajo režijski stroški občine.
Pri vsej štedljivosti pa se ne smejo opustiti investicij«, ki so za napredek gospodarskega življenja mesta nujno potrebne.
Pri »motreni ©tednji se bodo dobila večja sredstva na razpolago in ravno ta sredstva naj se uporabijo za investicijska dela.
Prav tako pa je tudi potrebno, da se več stori, da postane Ljubljana središče tujskega prometa. Treba poskrbeti, da se tujcem tudi v tujski sezoni, ki pa je v Ljubljani vedno le mrtva sezona, nekaj nudi.
Ljubljana je v zadnjih letih močno napredovala, in to moremo kot njeni s-inovi z vsem ponosom naglasiti. Toda treba je, da napreduje v še večji meri in to se bo zgodilo, če se poveča gospodarska moč. njenega gospodarstva.. Vsi predlogi gospodarskih krogov pa imajo le ta cilj in zato apeliram na vse, da te predloge upoštevajo in jih tudi izvajajo. Sodelovanje z gospodarskimi krogi mora postati nujna potreba nenapisani zakon v tej dvorani.
Ker se je pri sedaj predloženem proračunu to sodelovanje tudi že praktično ob-
Naprošeni objavljamo dopis, ki smo ga prejeli od: ugledne ženske javne delavke.
Gospod urednik!
Najbrž ni navada, da bi se ženske oglašale v Vašem cenj. listu, mislim pa, da mi ne odrečete gostoljubnosti. Saj je skoro ni trgovinske panoge, kjer bi se ženska ne udejstvovala, naj ji bo torej dovoljeno, da se tudi ona enkrat oglasi med svojimi moškimi kolegi.
Kot urednica našega najstarejšega in najuglednejšega ženskega lista se že davno pripravljam, da bi izpregovorila resno l>esedo našim trgovskim krogom. Gospodje, ki 80 po naključju prečitali te vrstice, so gotovo že uganili, za kaj gre: za reklamo. Da, za reklamo.
Pri nas se je namreč ukoreninila čudna navada, da se dela reklama za čisto ženske, tudi najintimnejše potrebščine v vseh mogočih listih, celo v takih, ki jih ponavadi ženske ne jemljejo v roke, med tem ko se pravi ženski lišti, tisti, ki jih izdajajo ženske organizacije, ki jih urejamo in upravljam* že»»ke, ki imamo za seboj stotine jenskih organizacij v državi in izven pje in pred seboj visoke cilje v prid na-iroda in države, zaman trudijo, da bi dobiti vsaj najmanjši oglas. In potem gospodje pgpvpi tožijp, da oglašanje v listih nima tistega uspeha, kakor bi bilo že-
N»hČ8 m more odrekati ženskim listom važnosti na nacionalnem, kulturnem ali socifdnem polju. In s ponosom lahko rečemo, da ga ni naroda, kjer bi bili ženski listi v tem pogledu na tako visoki stopnji, kakor ravno pri nas Slovencih. Dunajske gospodinje nimajo lepšega gospodinjskega lista, n^go ga imamo me, ne dunajske gospodinjske pomočnice styarnejšega, nego
Program kongresa Mednarodne trgovinske zbornice
letošnji kongres Mednarodne trgovinske zbornice bo v dneh od 24. do 29. junija v Parizu. Delovni program kongresa se deli na plenarne seje in na odsekovne seje.
Na plenarnih sejah se bodo obravnavala ta vprašanja: dne 24. junija: obnova mednarodne trgovine; dne 25. junija: organizacija proizvodnje in ocena potrošne sposobnosti trga; dne 27. junija: mednarodni promet blaga in kapitala ter vloga upniških in dolžniških držav; dne 28. junija: kriza pomorske plovbe in koordinacija prometnih sredstev; dne 29. junija: sprejem resolucij.
Na sejah odsekov pa se bodo obravnavala plasti gospodarska finančna vprašanja, in sicer dne 24. junija: vprašanje boja za trge; dne 25. junija: valutna vprašanja; dne 26. junija: organizacija proizvodnje in pravna plat kartelov ter sporazumov; dne 28. junija: ovire trgovini, pravila tujih družb, dvojno obdačevanje podjetij in uvedba meterskega sistema v vse države.
Odsek za distribucijo blaga bo razprav.-ljal o teh problemih: tehnika in stroški distribucije, vloga statistike in proučava-nje mehanizma distribucije, distribucija in potrošnja. V odseku za transport in komm-n&acjje pa so na dnevnem redu ta vprašanja: zračni transport, vse vrste cestnega transporta, ^este in žetenice, telefonska, Urzojavaa in poštna služba, zaščita industrijske lastnine in vprašanje reševanja
neslo, izjavljam, da bom glasoval za predloženi proračun, čeprav s tožkim srcem. (Odobravanje.)
Uspeh gospodarskih zastopnikov v občinskem svetu
Odločnemu nastopu zastopnikov gospodarskih stanov, zlasti predsednika Združenja Karla Sossa, so je zahvaliti, da je bil prvotni proračunski predlog znatno izboljšan. Tako se je obč. doklada znižala na 45%, 'dočim se je prvotno predlagala za 10% povišana. Tudi gostaščina, vodarina in kanalska pristojbina ostanejo iste.
Med proračunsko razpravo pa je dosegel obč. svetnik Karel Soss s podporo drugih gospodarskih svetovalcev, da se tudi ni povišala trošarina za električni tok.
Nadalje je dosegel, da more finančni odsek še pred letom znižati trošarino in uvoznino na posamezne predmete in da se grosistom povrne od 10—40% plačane uvoznine za blago, ki ga izvozijo iz mesta.
Ta lepi uspeh zopet dokazuje, kako nujno potrebno je, da se gospodarski stanovi čim bolj zanimajo za javne zastope in da skrbe, da, so v njih dobro zastopani.
naše. Naš reprezentativni »Zenski svet« slovi po vsem slovenskem svetu kot vzor ženskega lista in je žel priznanje celo tujerodnih odločilnih krogov, naša »Vigred« in naš mali »Zenski list« slede svojim ciljem z občudovanja vredno resnostjo. Vsi ti listi so kljub vsej krizi dosegli našim razmeram primerno zelo velike naklade, vzdržujejo se samo od naročnin, kar pa se od podjetij ne izkorišča in ne zna izrabiti. Ce ponujamo oglas v listu, dobimo v odgovor: »Vaše dame ne kupujejo pri meni.« Gospod trgovec ne ve, da dame ne izdajajo listov, da tiste dame, katere on misli in ki hodijo v tujino po svoje toalete, niti ne vedo, da obstojajo slovenski ženski listi, ali jih odklanjajo prav tako, kakor odklanjajo njegovo blago.
Ne, gospodje trgovci, mi nimamo s takimi damami prav nikakih stikov. Me smo predstavnice naših žen, ki posečajo Vaše trgovine in ki bi jih posečale v mnogo večji meri, če bi naše gospodarstvo ne bilo tako zavoženo, kakor je. In da je zavoženo, ni naša krivda — to veste tudi sami.
Dovoljujem si opozoriti trgovske kroge tudi še na to, da me žene smatramo za svoje liste samo tiste, ki jih same urejamo in izdajamo in ne tistih, ki jih izdajajo reklamna podjetja, da imajo kje plasirati svoje oglase, pa si prisvajajo uloge ženskih tribunov, nam dele nasvete — izstri-žene iz nemških listov —■ in prosijo za to še darov v tiskovni skladi
Čutila sem potrebo, da pojasnim trgovskim krogom naše — Žensko stališče in upam, da sem to storila v obojestransko korist.
Milka Martelanc, urednica »Zenskega Sveta«.
mednarodnih trgovskih sporov s pomočjo arbitraže.
Kakor kaže ta program, se bodo obravnavala na kongresu vsa danes najbolj važna in pomembna gospodarska vprašanja. Kongresi mednarodne zbornice so vsako drugo leto in ker se sestajajo na njih prvi evropski gospodarski strokovnjaki, so sklepi teh kongresov tem bolj pomembni. Po vsej pravici se zato pripisuje kongresom Mednarodne trgovinske zbornice vloga svetovnega gospodarskega parlamenta. Zadnji kongres je bil 1. 1933. na Dunaju pred sklicanjem londonske svetovne gospodarske konference. Kongres je ves material za londonsko konferenco odlično pripravil in obdelal in če bi londonska konferenca sklepala v smislu smernic kongresa, bi bil njen uspeh velikanski. Zalibog pa so politična nasprotja onemogočila pozitivno delo konference in zato je ostala svetovna gospodarska kriza še naprej nerešena. Upajmo, da bo neuspeh londonske konference dober opomin državnikom, da ni mogoče rešiti gospodarske krize, če se gospodarska vprašanja rešujejo le iz političnih vidikov, in da bodo zato sklepe pariškega kongresa uvaževali v večji meri, kakor pa so sklepe dunajskega kongresa. Na vsak način dajejo kongresi, Mednarodna trgovinske zbornice varna navodila, Ifako priti iz krize.
| čuvajmo Jugoslavijo!
Konferenca zbornic v Ljubljani
V nedeljo se je začela v Ljubljani konferenca zbornic iz vse države. Konferenca je odlično obiskana in je na njej zastopanih 22 zbornic. Mesto odsotnega predsednika Ivana Jelačina je otvoril konferenco podpredsednik Dragotin Hribar, nakar je bil izvoljen za predsednika konference predsednik novosadske zbornice Kosta Mirosavljevič.
Na konferenci se je razpravljalo o tarifnih vprašanjih ter o samoupravnih financah. Razpravljalo pa se je tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki so danes aktualna z ozirom na gospodarski program vlade. Konferenca se je nadaljevala še ves ponedeljek, popoldne pa so bile na plenarni seji sprejete resolucije, ki pa bodo objavljene šele potem, ko bodo predložene odločujočimi mestom.
Konferenca je znova dokazala popolno solidarnost gospodarskih krogov iz vse države v vseh važnejših gospodarskih vprašanjih.
Zagrebški lesni industrialci še niso pristopili v Osrednji lesni odbor
Kakor se sedaj naknadno poroča, zagrebški lesni industrialci še niso pristopili k prejšnji teden ustanovljenemu Centralnemu odboru lesnega gospodarstva v Jugoslaviji. Savez lesnih trgovcev in industrialcev v Zagrebu bo šele ta teden sklepal, če pristopi k Centralnemu odboru ali n« Zagrebški savez se še vedno upira pravilom tega odbora in zato še vedno ni gotovo, če bo vendar že enkrat dosežena tako potrebna enotnost naših lesnih interesentov.
Ugodnosti za pošiljke lesa skozi Trst in Reko za neitalijansko ozemlje
Po jugoslovansko-italijanski direktni tarifi za preyoz blaga je določena pod redno številko 20 zvezka 5 posebna povlasti-ca za rezan les in sirove frize od raznih postaj do Trsta ali Reke.
Ta poylastica je vezana na pogoj, da morajo biti pošiljke namenjene za izvoz čez morje za neitalijansko ozemlje, kar mora pošiljatelj vpisati v tovorni list-Naši izvožtncafji predpisujejo v tovor-" nih listih računanje vozarine po gornji po-vlastici in navajajo le, da je blago namenjeno za izvoz po morju v inozemstvo. (Kar je nezadostno, ker je Italija tudi inozemstvo.)
Ta predpis se večinoma izvršuje izključno v italijanskem jeziku.
Po § 2 člena 6 mednarodne konvencije o prevozu blaga na železnicah je določeno, da mora pošiljatelj izpolniti tovorni list v uradnem jezikn države, iz katere se pošiljka odpošlje v inozemstva, naš pošilja--telj torej v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. Poleg tega. izvirnega besedila mora biti y tovornem listu dodan tudi še prevod v francoskem ali nemškem ali italijanskem jeziku.
'Zaradi neuvaževanja predstoječih določb mednarodne konvencije in ker manjka v tovornih listih tudi predpis, da je blago namenjeno za izvoz po morju v neitalijansko ozemlje odpravljajo naše postaje take pošiljke po lokalni tarifi do mejnih postaj brez uporabe povlastice po direktni tarifi.
Opozarjamo na te nedostatke vse interesente in da ne vlagajo na direkcijo pritožb in reklamacij, če niso izpolnili teh predpisanih pogojev, ker je mogoče njihovim zahtevam ugoditi le, če so navedeni pogoji izpolnjeni.
Angleški tečaj za natakarje in portirje Zbornice za TOI
Ker se je prijavijo zadostno število, se prične tečaj v četrtek, dne 28. marca t. 1. in sicer ob 9. uri dopoldne v pritlični dvorani Zbornice za. TOI, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Kdor se še ni prijavil, pa se želi udeležiti tečaja, se lahko do pričetka tečaja javi pismeno ali osebno pri Zbornici za TOI. Med tokajem se ne sprejemajo nobene nove prijave.
Stanje naših aktivnih kliringov
Po izkazu Narodne banke je spldo v nemško-jugoslpvanskem kliringu v naše dobro narastel dne 20. t. m. .od 262 na 265 milijonov Din- Izprane so biJLe terjatve do 23. novembra 19j34. — V kliringu z Italijo se je naš Sftldo snižal od 10 5 »a 1Q'4 milijonov Din. Na izplačila je treba čakali 6 dni. — V kliringu s švfco se je dvignil naš saldo pd 64 ua 7.1 milijona Din in je treba čakati na izplačilo 16 dni-
idilične vesti
Poljski senator Kozlowski piše v članku v »Kurierju Warszawskem«, da je jugoslo-vansko-italijansko zbližanje najvažnejši člen v akciji, ki hoče ohraniti mir v srednji Evropi.
Ves evropski tisk komentira silno ugod- i no preobrat v italijanski politiki do Jugoslavije in listi poudarjajo, da pride sedaj tudi do sodelovanja med Italijo in Malo antanto.
Titulescu je prišel v Beograd, kjer je imel daljša posvetovanja z min. predsednikom Jevtičem o novem mednarodnem položaju.
0 sestanku Lavala, Edena in Suvicha je bil izdan uradni kominike, v katerem se uaglaša, da ima londonsko potovanje angleškega zunanjega ministra le informativen značaj in da bodo njegovi berlinski pogovori v okviru londonskega sporazuma z dne 3. februarja, ko se je ugotovilo popolno soglasje med Rimom, Parizom in Londonom. Po povratku angleških ministrov iz Moskve, Varšave in Berlina se sestanejo dne 11. .aprila zunanji ministri Italije, Francije in Anglije v Stresi. Končno se ugotavlja v koininikeju popolna soglasnost vseh treh vlad.
Predsednik Tevfik Ruždi Aras je sklical sestanek Sveta Društva narodov, ki bo obravnaval francosko pritožbo proti nemški kršitvi versajske pogodba, na dan 15. aprila.
Da se urede vsa pereča mednarodna vprašanja, predlaga Anglija sklicanje velike mednarodne konference v London, katere bi se udeležili poleg zastopnikov za-padnih velesil, tudi Rusija, Nemčija, Poljska in države Male antante.
Francija nasprotuje sklicanju mednarodne konference, dokler ne izreče svoje sodbe o izvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji Društvo narodov.
Angleški zunanji minister je izjavil, da ni pričakovati od berlinskega obiska nobenih posebnih iznenadenj. V vsakem primeru ostane francosko-angleška izjava z dne 3. februarja temeljni kamen evropskega miru.
Chamberlain je v javnem govoru ostro napadel Nemčijo zaradi uvedbe splošne vojaškr* dolžnosti. Med drugim fe rtrjal, Qn služi Anglija najbolj miru, če čisto odkrito pove, da nekaterih stvari ne bo trpela. Čim bolj je ogrožen mir, tem bolj je potrebno sodelovanje vseh držav, ki so ?a mir.
Eden obišče tudi Prago, da doseže poglobitev stikov med Anglijo in' državami Male antante.
Simon in Edep sta prišla v Berlin, kjer sta se sestala e Hitlerjem in Neurathom. Znova se zatrjuje iz Londona, da ima njihov obisk le informativen značaj in da naj Francozi zaupajo Angležem.
Nemčija je baje pripravljena na te koncesije; Svojo vojsko poveča mesto na 36 le na 25 divizij. Sprejme nekatere omejitve glede količine orožja in pripravljena je sprejeti tudi nekakšno kontrolo nad oboroževanjem.
Nemška vlada namerava predlagati angleški vladi, da se določi razmerje med nemško in angleško vojno mornarico kakor 1 :3.
Francoski parlament je s 555 proti 6 glasovom izrekel zaupnico vladi po debati o zunanje političnem položaju. Razen komunistov so glasovali vsi poslanci za zaupnico. Tako popolne zaupnice že dolgo ni doživela nobena francoska vlada.
Celotni letnik 1911 je mobilizirala Italija, da je pripravljena za vsako nalogo, kakor je dejal Mussolini v svojem govoru na črnosrajčnike. Mobilizacija je predvsem posledica uvedbe nemške splošne vojaške dolžnosti.
Nov incident se je dogodil na abesinski meji. Neki abesinski oddelek je vdrl na italijansko ozemlje. Med streljanjem je bil na italijanski ko abesinski Strani po en vojak ubit.
Grof Bcthlen je imel svoj prvi volivni govor, v katepem je zaJiteval carinsko zvez» med Italijo, Madjarsko in Avstrijo. V zunanji politiki j® tako za Italijo, ko tudi za Nemčijo. Prepričan je, da Italija ne bo popustila, da bi se rešilo srednja evropsko vprašanje na škodo Madjajfske,-Končno je zahteval v interesu stabilizacije razmer v Podonavju gospodarsko podporo za Madjangjko (da bi te potemi tem laže vodila svojo iredentistično politiko).
Vojitve y grški parlament bodo maj? Novi pa*lwpe»t bo izdelal nftfr* nove grške ustave, o katerem bo potem ljudstvo odločilo s plebiscitom.
7nsedcanie v ženske liste
|Ž)cnaFsfvc
Denarnim zavodom dovoljeni odlogi plačil, sanacije in likvidacije izven konkurza
Trgovinski minister je dovolil po uredbi <> zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov naslednjim denarnim zavodom
odlog plačil:
* • Gradski štedionici v Zagrebu za 5 let,
< l'restna mera za stare vloge 4%;
2- Srbski banki v Zagrebu za 6 let, za stare vloge 2*5%;
3- Vračarski zadrugi v Beogradu 6 let, za stare vloge B°/o;
L Sveopči vjeresijski zadrugi v Zagrebu tet, 2o/0);
5. Hrvatski poljedelski banki v Zagrebe let, 20/o);
/o , ®rl3ski trgovski banki v Novem Sadu (6 let, 3%);
7. Srbski centralni banki v Osjeku (6 let, za stare vloge od 31. marca do 31. dec. 1934 Po % in po 2«/« od 1. jan. 1935 dalje, o, Novoslankamenski hranilnici v Novem ^'ankamenu (6 let, 2»/o);
■ >Sentineli<, vložnemu kreditnemu zahodu v Banatskem Novem selu (6 let, 4%);
*8. Vršački pučki banki v Vršcu (6 let,
' /« do 31. dec. 1934, potem 2%);
tl. Srbski štedionici v Osjeku (6 let, -8% do 31. dec. 1934, potem po 2°/o);
2<>/)! ^m°gorski banki na Cetinju (6 let,
Hrvatski banki v Travniku (6 let,
- /o);
20/o^ Hranilpici v Orehovici, d. d. (6 let
Odlog plačil in fuzija
pje dov°ljena Pančevački pučki banki v J n vu' Odlog plačil na 6 let, obrestna “era za stare vloge do 31. dec. 1934 3*5“/o, T'atem 3°/o; dovoli se fuzija z Modoško hranilnico v Jaša Tomiču, Štedionico in kreditno zajednico v Šapljaju in Prvo sečanj-sko štedionico v Sečnju.
Sanacija in znižanje glavnice sta dovoljena:
1. Jugoslavenski banki v Zagrebu z zni-'■anioin glavnice in izdajo prioritetnih akno«8^ U8tauovi nova glavnica 50,000.000 in Odi re.zervni f°nd v višini 25,000.000. vloge	za	6	let,	2°/o	obresti za stare
1,3 ^ogCffilovenski udruženi banki v Zagre-185	Klavnica	se	odpiše od 185 na
Premen D0V’ 400/0 vlog in teriatev se iz‘
rezerv * ? prioritetne delnice, specialni Odlr.tr , x°.nd pa znaša 53,5 milijona. -SOnoo	86	6	let,	za	stare vloge do
•°00 Dln 4»/», za višje 3®/o.
i i likvidacija izven konkurza
JS dovoljena:
V Zagrebu'ZadrUgi 28 štedni° in predujme
2. Bančni in menjalni d. .dr, y
3. Renki in štedionici Gorskega
v Vrbskem;
A Srbski sremski banki v Rumi;
Veleški banki v Velesu; tovčm^°Privredni kanki Banat v Despo-
• Srbski banki in štedionici v Uljmi;
• j^oljoprivredni banki v Subotici;
10 f,an^evački kreditni Banki v Pančevu;
, Be°grajski banki »Merkur« v Beo-Srfidu in
4ublK°nZUmnemu društvu za Slovenijo v
otorp
*
s; N°?n3VS^lsko notranje posojilo v vi-5 400 ™il jonov šilingov bo razpisane začetkom maja. »osojllo se bo obrezalo Po 5 odstotkov, amortizacijska doba pa je natočena na deset let. hranilne vloge so v 48.000 ruskih hra-pcah znašale due 1, januarja ^ ^ “Jonov rubljev. V enem letu so se vloge flVlgnile za 488 milijonov rubljev. Gegiobanka v Pragi izplača za 1. 1934. čistega dobička 5*8 milijona Kč 6 od-^^idividendo, kakršno je izplačala tu-
cneom&jDorpaKi
»Službeni list«
dne baa3^e BPtave Dravske banovine z Čun03u marca objavlja: Ukaz o prora-Uiai	za	mesece	april,
iln nemi, 111 Julii ~ Pojasnilo o amnestiji ~ Izpremembo odločbe o Čiio canne za koruzo, izvoženo v Nem-ter to azne razglase sodišč in uradov razne druge objave.
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 5,138.902*95.
Ljubljana, dne 23. marca.
Čeravno so bili v tem tednu — zbog torkovega praznika — le štirje borzni sestanki, je bil vendar dosežen še enkrat tolikšen devizni promet, kakor v preteklem borznem tednu (2,646.000 Din).
Na posamezne borzne dneve odpade tale dnevni devizni promet:
18. marca Din 704.937*27 Din—Dunaj
20. marca Din 542.793*62 London—Newyork
21. marca Din 2,273.573*89 Curih—London
22. marca Din 1,617.598*17 Dunaj—Newyork
Največji dnevni promet izkazuje četrtkov
borzni sestanek, katerega skupni zaključki malone dosezajo celotni devizni promet minulega tedna. Pa tudi skupni devizni promet včerajšnjega borznega sestanka je bil dokaj znaten, saj je presegel poldrugi milijon dinarjev. Na vseh borznih sestankih pa so prevladovali zaključki v devizi Curih, London in Dunaj ter le deloma Newyork (vse v tisočih dinarjev):
Devize Minuli teden Tek. teden Amsterdam	32	106
Berlin	5	—
Budimpešta	—	2	priv.	kliring
Din. deviza 146	498	avstr.	priv. klir.
Dunaj	1.087	1.277	priv.	kliring
Curih	84	1.351
London	589	1.008	inkl.	priv. klir.
Madrid	28	—
Newyork	500	605
Praga	—	2
Pariz	159	227
Solun	—	6	boni
Trst	16	57
Po gorenji razpredelnici izkazuje najmočnejši porast zaključkov deviza Curih, katere je bilo v tem tednu zaključeno za
1,267.000	Din več nego v preteklem tednu, prav tako je bilo tokrat zaključeno več Londona (za 419.000 Din) in dinarske devize (za 352.000 Din), pa tudi Newyorka in Pariza poleg Amsterdama.
Narodna banka je tudi to pot posredovala v Amsterdamu za Din 50.000*—, v Cu-rihu in Parizu pa po Din 25.000*—.
V privatnem kliringu so na novo beležili samo avstrijski šilingi, in sicer	18. t.	m.
Din 8*60	— Din 8*70, v	sredo	20. t.	m.
Din 8*70	— Din 8*80, 21.	in 22.	t. m.	pa
Din 8*65 — Din 8*75.
Notic ostalih privatnih kliringov ni bilo.
18. III. 1935	22.	III. 1935
S primo Narodne banke
Devize Bovpr. Ponudba Povpr. Ponudba
Din Din Din Din Amsterdam	2971*43	2986*03	2971*43	2986*03
Berlin	1756*08	1769*95	1756*08	1769*95
Bruselj	1020*99	1026*05	1021*71	1026*77
Curih	1421*01	1428*08	1421*01	1428*08
London	210*65	212*70	208*43	210*49
Newyork	4360*77	4397*09	4355*43	4391*74
Pariz	289*56	291*-	289*60	291*03
Praga	183*20	184*80	183*35	184*46
Trst	365*27	388*35	363*84	366*93
V razdobju tekočega tedna so bile dosežene te-le tečajne razlike (vse izraženo v poenih): Bruselj + 0*72, London — 2*22, Newyork — 5-34, Pariz + 0*04, Praga + 0*15, Trst — 1*43. Curih je notiral dosledno brez izprememb, med tem ko sta Amsterdam in Berlip beležila v petek ob ponedeljkovih tečajih.
Efektno tržišče
Tendenca stalna.
Položaj na tukajšnjem tržišču z državnimi papirji je ostal — nalik prejšnjim tednom — povsem neizpremenjen in tudi zaključkov ni bilo perfektuiranih nobenih.
Industrijski in bančni papirji še vedno niso beležili, med tem ko so bile tekom tedna dosežene v državnih efektih naslednje notice: 7 ®/o investicijsko posojilo 18. in 22. t. m. Din 77*— (denar) Din 78*— (blago), vmesno Din 76*— (denar) Din 77*— (blago); 8 */» Blair 18. t. m. Din 77— (denar) Din 78*— (blago), na vse ostale borzne dneve pa Din 79*— v povpraševanju in Din 80’— v ponudbi; 7®/« Blair na vse borzne dneve tekočega tedna Din 68*— (povpraševanje) — Din 69*— (ponudba) z edinp malenkostno (za pol točke) oslabitvijo denarnega tečaja 21. t. m., blagovnega tečaja pa 22. t. m. Seligmanove obveznice v povpraševanju Din 71*- 18. t. m., odtlej Pa "1.n 70 —» dočim so bile 18. t. m. nudene po Din 72 —, v petek po Din 71*50, vmesno pa po Din 71*—. Agrarne obveznice so popustile za eno točko v ponudbi in povpraševanju ter včeraj nptirale Dtp %&— za denar, a Din 47-— za blago. Begluške obveznice so beležile na vseh borznih sestankih tekočega tedna Din 66*— Din .67*— (denar-blago), le v sredo 20. t. m. za eno točko višje v ponudbi in povpraševanju.
70*
66*
73*-
68*-
Vojna škoda je od ponedeljka (378*— 380*—) na sredo okrepila svoje tečaje za dve točki, nato pa ponovno popustila in v petek beležila Din 376'— za denar ter Din 378*— za blago.
Žitno tržišče
Tendenca neizpremenjcno stalna.
Cene koruzi so popustile za en dinar pri 100 kg, dočim so ostale vrste žita in tudi mlevski izdelki notirali brez izprememb. Zaključena sta bila dva vagona koruze in dva vagona pšenice.
Žito:
(Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.)
Din Din
Koruza: prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .... prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . bela, prekomerno suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka post., plačljivo proti
duplikatu....................86*-
Oves:
zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 105*
Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 78 kg,
2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ..................... 132*50 135*-
zdrava, suha, rešetana, 78 kg,
2%, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ..................... 127*50 130*
Mlcvski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačico proti duplikatu . pšenična	Og,	bačka	posta-
ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična	2,	bačka	posta-
ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu pšenična	5,	bačka	posta-
ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu .
110*-
210*-
230*-225*-215*-175*- 195*-
205*
195*-
Otrobi:
pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja	105	-
110*-
Lesno tržišče
Tendenca peizpremenjeno mlačna.
Izvoz mehkega lesa je v zadnjem času precej oživel. Blago se še vedno išče; vendar pa so bila naša skladišča že v pričetku sezone skoro izčrpana, ker je produkcija stalno nazadovala. Kajti doslej se je kupovalo zgolj blago III. in IV. vrste, med tem ko za monte blago ni bilo odjema. Pri sedanji konjunkturi je prišel v poštev le cenen jelov les, ker se kvalitetno blago — kakor že omenjeno — doslej sploh ni iskalo. Baš vsled tega se naša dobra, posebno gorenjska produkcija (smreke) ni mogla prodati, ker cene niso bile kalkulirane za smrekovino.
V tesanem lesu se iščejo slej ko prej le tanjše dimenzije.
Mnogo se piše in govori o sklenitvi novih pogodb z Italijo. Prav potrebno bi bilo, da bi naši odločujoči činitelji vendar že enkrat uredili cenik glede opravičenja uve-renj. Cene, fiksirane v tem ceniku, so tako stare in iluzorne, da se niti v enem samem primeru ne strinjajo s cenami, ki se faktično dosežejo za naše blago. S tem, da se hredi cenik, ki bi odgovarjal faktično doseženim cenam, se izogne na eni strani ogromnim sitnostim, na drugi strani je tudi velike važnosti kako izgloda bilanca našega izvoza. Ako se namreč upoštevajo — ne v ceniku določene, ampak faktično dosežene cene, potem je naša izvozna bilanca povsem drugačna, kar pa zopet lahko igra veliko vlogo pri določitvi kontingentov.
Občni zbori
»Ljudska samopomoč« v Mariboru ima VII. rudni občni »bar v nedeljo, dne 44. aprila ob 10, v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Če občni zbor ob dolo--čeai uri ne Jtu Ml sklepčen, *e pol m> kesneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu delegatov.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Računski zaključek za 1. 1684.
Dne 15. marca se je vršila seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, pri kateri se je obravnavala bilanca za poslovno dobo 1934. Bilanca izkazuje sledeče postavke:
Aktiva: Blagajna 35,032.955 Din, menice 44,560.861 Din, vrednostni papirji 16 milijonov 181.986 Din konzorcialni računi 9,193.800 Din, debitorji: a vista naložba 6,593.751 Din, dolžniki 140,863.034 Din, inventar 1 Din, realitete 140.000 Din, garancije 13,739.400 Din, bilančna vsota 252 milijonov 566.389 Din. Pasiva: Glavnica 12 milijonov 500.000 Din, redni rezervni fond
1.250.000 Din, izredni rezervni fond 7 milijonov 800.000 Din, rezervni fond za du-biozne terjatve 5,300.000, ažijski rezervni fond 3,750 000 Din, skupni rezervni fond
18.100.000 Din, trate 35.099 Din, vložne knjižice in blagajniške priznanice 41 milijonov 317.055 Din, kreditorji 178,336.471 Din, nedvignjena dividenda 1818 Din, dobiček: prenos iz 1933. 593.714 Din, za leto 1934 1,682.281 Din, skupno 2 milijona 275.945, garancije 13,739.400, bilančna vsota 252,566.389 Din. — Račun izgube in dobička: Debet: plače 2,258.871 Din, stroški 1,984.189 Din, davki in pristojbine 696.497 Din, odpis od realitet 4000 Din, odpisi v smislu čl. 14 davčne novele z dne 18. februarja 947.347 Din, dobiček s prenosom vred 2,275.945 Din, skupno 8 milijonov 166.849 Din. — Kredit: Prenos iz leta 1933 593.714 Din, obresti in provizije 4,354.326, dobiček iz deviz, valut i. dr. poslov 3,218.809 Din, skupno 8,166.849 Din.
Pričujpča bilanca kaže novo vrsto vlog: blagajniške priznanice, ki so bilansjrane kot a vista vloge skupno z vlogami na hranilne knjižice. Vloge so se skupno zmanjšale lanj od 50*26 na 41*3, upniki pa v manjši ineri od 181*9 na 178*34 milj. Din, Med aktivi so se znižali dolžniki od 162*6 na 140*86 milj. Din, narasla pa je likvidnost zavoda, saj se je postavka blagajna povišala od 26*57 na 35*03 milj. Din. Povečanje beležijo tudi vrednostni papirji. Donos poslovanja se je zmanjšal od 9*3 ha 8*17 milj. Din, kar je v zvezi s povečano likvidnostjo zavoda, saj dosega blagajna skoraj 15 odstotkov vseh tujih sredstev zavoda. Čisti dobiček je znašal 1934 brez prenosa 2,245.375 Din.
Up.rava ja sklenila predlagati občnemu zboru, ki bo 5. aprila 1935, naj se izplača dividenda v isti izmeri kot dosedaj, to je 10 odstotkov.
2s>wmanjct -------------------------------- trgovina
Trgovinska pogodba z Italijo je podaijb šaaa do konca junija. Naš izvoz ne bo zaradi podaljšanja sedanje provizorične pogodbe trpel.
Izvoz orehovega lesa je iz Jugoslavije zopet dovoljen. Izvoznik pa mora dokazati carinarnici, da je odstopil 10 odstotkoy svojega lesa vojnemu ministrstvu. Les plačuje ministrstvo po tržnih cenah.
Bolgarska vlada se pogaja z nemško vlado zaradi večjega izvoza bolgarskega vina, ki bi se kompenziral z uvozom strojev iz Nemčije.
Življenski standard je na Švedskem v zadnjih desetih letih narastel za 12 do odstotkov. V približno enakem razmer so narasle tudi vloge v švedskih hrjjl nicah.
Cene gumija so zaradi velikih špekulativnih prodaj padle na 5.562 penija, kar je najnižja cena od aprila 1934.
Ruska naročila v Nemčiji so znašala v 1. 1934 samo 30 milijonov mark, dočim so pred nastopom bitlerjevcev znašala po več sto milijonov mark. V Angliji so sovjeti lani naročili blaga za 120 milijonov mark.
Na njujorški bombažni borzi so zopgft padle cene za 50 do 60 točk.
345 milijonov kg umetne svile so la# proizveli na vsem svetu, za 45 milijon^ več ko 1. 1983.
Češkoslovaška je v januarju dobavna Avstriji 81.588 ton črnega, 4334 ton rjavega premoga in 14.702 toni koksa.
Že v 24 urah Š* S"
klobuke itd. Ski Ib svetiollka srajce. ovratnike tn mani ?4t|' M#. raoflga io liku dfnaie P®r
tovarna JOS. REICH Pftliatuki nasip 4—#.	IfikubitrlofJ $1-
it »n.
j Dobave^Ii citacij e
Dne 1. aprila bo pri Vojno tehničnem zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 50 grafitnih loncev.
Dne 2. in 3. aprila bo pri Upravi III. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Zagrebu licitacija za dobavo lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice T0I v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 2. aprila bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo kartona.
Direkcija drž. rudnika Scnjski Rudnik sprejema do 1. aprila ponudbe o dobavi 6 m okroglih gumastih palic, 40 kg cinka, 30 ključavnic ter 80 m3 hrastovega jamskega lesa.
Dne 1. aprila bo pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustna licitacija za dobavo ca. 12.000 kg petroleja. — (Predmetni pogoji pri omenjenih komandah.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 3. aprila ponudbe o dobavi raznih aparatov.
Dne 30. marca pri Direkciji drž. železnic v Subotici za dobavo medeninastih palic. — Dne 11. aprila pri Komandi mornarice v Zemunu za dobavo 3300 ton olja za kurjenje in 1050 ton plinskega olja; dne 12. aprila pa za dobavo 46 ton bom-baževine. — Dne 12. aprila pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu za dobavo motorjev.
Dne 29. marca bo pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki licitacija za dobavo 18.635 kg petroleja.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 4. aprila ponudbe o dobavi raznega prometnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 4. aprila ponudbe o dobavi 150 m3 hrastovega jamskega lesa, 5000 kg tračnikov, 1000 držajev za rudarska železa; do 11. aprila pa o dobavi azbestnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 4. aprila ponudbe o dobavi vijakov, zakovic, žebljev in pločevine, raznega kovinskega materiala, risalnega orodja, gumijastih čevljev ter 3000 kg bencina.
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 8. aprila ponudbe o dobavi 6 volnenih odej.
|i žVeve fenyfiyc
Monumenta artis Slovenicae
5. snopič. — Ladja cerkve v Turnišču.
Med spomeniki Slovenije zavzema najodličnejše mesto ladja stare župne cerkve v Turnišču. Slikanje ladje je bilo dokončano 1. 1389. Identiteta slikarja ni ugotovljena. Po slogu pa spada v krog Janeza Aquile, ki ga po umetniški sili prekaša. 5. snopič monumentalnega dela dr. Steleta o umetniških spomenikih v Sloveniji je posvečen temu najodličnejšemu spomeniku pozne srednjeveške umetnosti v Sloveniji. Največ prostora je odmeril umetnik legendi sv. Ladislava, naslikal pa je tudi kronanje Marije, Poslednjo voljo, prizore iz življenja sv. Ane, sv. Katarine itd. O velikem pomenu slik v ladji cerkve v Turnišču pravi avtor, da pomenijo spomenik, ki po svoji kulturni zgodovinski pričeval-nosti daleč presega ostalo srednjeveško slikarstvo v Sloveniji.
S tem pa je tudi povedan veliki pomen dela, ki ga izdaja »Akademska založba«, ker bi tudi ta in cela vrsta drugih spomenikov ostali neznani, če jih ne bi »Monumenta artis Slovenicae« ohranila javnosti.
Nujno priporočamo zato vsem, da so naročniki na to monumentalno delo.
13. zvez. Trgovsko-gospodarskega leksikona,
ki je izšel te dni, prinaša geselca od »enotni porto« pa do »genever« (močno brinje-vo žganje). Posebno podrobno so obdelana gesla: eskompt menic, Evropa, fasonaj, filiala, finančna uprava Jugoslavije, na kar zlasti opozarjamo trgovce, firma, fif žol, fosfat, Francija, franc, knjigovodstvo^ franko, fuzija delniških družb, galanteriji-sko blago, galvanizacija, garancijsko zavaj-rovanje, generalno zavarovanje itd. —j Vidi se, da je Trgovsko-gospodarski leksb kon tako izčrpen, kakor so le redkokdaj tuji leksikoni, ki se pri nas tako mnogo uporabljajo. Pri tem pa upošteva Trg. goj-spodarski leksikon vse domače stvari, da je v resnici vsakemu našemu poslovnemu človeku dober pripomoček. Zato znova opozarjamo na Trgovsko - gospodarski leksikon, ki naj si ga vsakdo naroči. Nizka naročnina — le 25 Din mesečno — to tudi vsakomur omogoča.
Sporočamo žalostno vest, da je naš pravni tajnik, gospod
Božidar Bežek
dvorni svetnik v pokoju
v petek, dne 22. t. m., nenadoma umrl.
Blagega pokojnika, ki si je za razvoj naše ustanove pridobil velikih zaslug, ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljanska borza za blago in vrednote
Trgovina Amerike in Japonske
Združene sev. ameriške dTžave so brez dvoma med tistimi deželami, ki se najbolj razburjajo zaradi uvoza cenenega japonskega blaga. Sicer dela tekstilna industrija v USA za zidom visokih zaščitnih carin, leda z druge strani ima po uvedbi zavarovanj (Codeov) večje stroške za mezde in tudi sirov bombaž plačuje draže ko drugod, ker so cene umetno dvignjene. Statističarji trdijo, da je uvoz japonskega bombažnega blaga narastel od 1,116.000 kv. jardov 1. 1933. v 1. 1934. na 7,287.000 kv. jardov, torej za 600%.
Nasprotno pa trde Japonci, da je njihov uvoz v USA padel od 492 milijonov jenov 1. 1933. na 398 milijonov v 1. 1934., uvoz iz USA pa da je narastel od 620 na 768 milijonov. — Po objavljenih kvotah je Japonska kupovala največ sirovega bombaža in nekaj sirove svile.
Kaže, da se Japonci re razburjajo kakor ameriška industrija in izvajajo pravkar intenzivno trgovinsko kampanjo. Verjetno je, da bo njihovo prodiranje na ameriški trg še napredovalo.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Gospodarska zadruga v Gornjih Petrovcih, r. z. z o. z.
Razdružila se je in preglla v likvidacijo. Lesna industrijska zadruga v Črni pri Prevaljah.
Nadalje se je razdružila in prešla v likvidacijo Strojna zadruga v Domžalah.
Zbog končane likvidacije sta se izbrisali: Obrtno kreditna zadruga v Ljubljani in Samopomoč, gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ukv. v Radovljici.
in p®
ske. Če je njegov povratek v zvezi z uvedbo splošne vojaške dolžnosti, ni hotel pO' vedati.
Prvič po izbruhu krize so se češkosle-vaški državni dohodki povečali, in sicer brez uvedbe novih davščin. Tako so bili dohodki carine, davčne uprave, monopol« za 78 milijonov Kč večji ko v lanskem letu in za 118 milijonov Kč, kakor pa so bili proračunjeni.
Gospodarski odbor poljskih ministrof je odobril dvoletni načrt o gradnji 1500 km novih cest.
Nemčija uvaža orožje v Abesinijo, kakor poročajo italijanski listi. Orožje vtihotaplja v Abesinijo major Streffen, ki je že A bdel Krimu dobavljal orožje.
Anglija bo preuredila in povečala svoj* vojsko, kar je prva posledica nemškega oboroževanja.
Prodaja kitajske vzhodne železnice je perfektna. Po podpisu prodajne pogodbe je japonski veleposlanik izročil sovjetskemu veleposlaniku ček za 23,520.000 jenov. Železnica se bo odslej imenovala severna mandžurska železnica.
Tvornice gramofonskih plošč v Angliji so začele ostro borbo proti radijskim postajam, ker so ugotovile, da se širi števil« radijskih naročnikov na škodo prodaje gramofonskih plošč.
Slavni nemški igralec Aleksander Moissi je umrl.
6200 večjih in manjših železniških nesreč je bilo v sovjetski Rusiji v 1. 1934. Pri teh nesrečah je bilo več ali manj poškodovanih okoli 700 lokomotiv in 6000 vagonov.
| Rad/c-Cjitbljana
Dvorni svetnik dr. Božidar Bežek je umrl v Ljubljani v starosti 70 let. Za razvoj slovenske pravne terminologije in slovenske pravne literature si je pridobil ne-venljivih zaslug. Po svoji upokojitvi kot prvi drž. pravdnik je bil pravni tajnik ljubljanske borze. Slava njegovemu spominu!
Na seji Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je bilo sklenjeno, da se naši Sokoli udeleže zleta bolgarskih Junakov v Sofiji dne 14. julija.
Bivši minister Nikola Precca se je vendarle odločil, da kandidira v Mostaru na listi predsednika vlade.
Modno revijo so priredili 21. in 23. marca v Zagrebu tamošnji obrtniki pod geslom »Spomlad in poletje«. Revija je imela velik uspeh in dokazala, da morejo zagrebški modni obrtniki zadovoljiti tudi razvajenim okusom.
Delniških družb je bilo lani ustanovljenih v naši državi 38 z glavnico 54 milijonov Din (predlani z glavnico 82‘8 milijona). Pri delniških družbah pa je bila glavnica povišana skupno za 76'2 (predlani za 43) milijona Din.
Zadružni dom zgrade v Sarajevu. Stroški so proračunjeni na 3 milijone Din.
Palačo Delavske zbornice začno še letos graditi v Zagrebu. Gradbeni stroški so proračunjeni na 7 milijonov Din. V palači bo velika dvorana s 1200 sedeži.
Sarajevska občina dobi od Drž. hipotekarne banke posojilo 7 milijonov Din za gradbo carinarnice in za druge občinske investicije.
Bolgarski stalni delegat pri Društvu narodov Antonov je odpoklican.
Neka italijanska družba je dobila od albanske vlade monopol za zračni promet v Albaniji. Monopol velja za deset let.
Nemški general v. Secckt, bivši nemški šef gen. štaba in v zadnjem času reorgani-zator kitajske vojske, se je vrnil s Kitaj-
Sreda, dne 27. marca: 12.00: Iz slovanskih oper (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Glasbene slike na ploščah —■ 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Sokolske vesti (Fran Lubej) — 19.30: Čas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nac. ura — 20.00: Slovenske narodne pesmi poje ga. Milena Verbič-Štrukelj, slovenske narodne in umetne pesmi poje Slovenski vokalni kvintet — 21.30: Man-dolinistični sekstet — 22.00: Čas, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Četrtek, dne 28. marca: 12.00: Jager gre na jago (nekaj lovskih pesmic na' ploscan)
— 12.50: Poročila —• 13.00: Čas, Uvertire na ploščah — 18.00: Hej trubaču! (vojaška godba na ploščah) — 18.30: Sprehodi po stari Ljubljani (dr. Rudolf Andrejka) — 18.50: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.20: Čas, jedilni list, program za petek
— 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila — 22.20: I* operet (plošče).
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan JelaSii
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Totna in solidna postre2bai Zahtevajte cenik!
TISKARNA MERKUR, Ljubljana
Račun Poštne hranilnice št. 13.108. lelelon 23-32
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate,
lepake, cenike, vizitke itd. _	—
Gregorčičeva /J u*,.....«.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja Id tiskarja: O. M1HALEK. Ljubljana.