48 Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spiauje P. F. H.)
.- - ..3
OIJ. Kranj. d Kampnika proti severo-zahodn in jngu se razprostira široka, rodovit* nivnina. Ce potujeS po njcj, vrstijo se U na levo ia desno lepe vast; '"(t  pozdravlja  te eerkev za  cerkvijo na planem   ia  po   holmcih.    Proti severu sklepajo to ra?uino Kamranke, proti  severo-zapadu pa juliške alpe, izmed  katerih sc  vzdignje Triglav veličastno k nebn.   Alalo ne v sredi to ravnine ob pogorji,  tam,  kjer se steka Kokra v mater Saro, stoji majbeno, a zaradi knpčije in obrti jako cratoče inosto Kranj.
KraDJ jo v zgodovini Kranjske vojvodiue jako znanienito mesU); po njem je dobila vsa dežcla svoje ime. Ta kraj so si bili mejai grofi izbrali v svoja liivališča tpr so bi!i postaviJi trdajavo; od tod njpgovo neinžko ime,,Krain* Ijnrg." V ta namen je bila pa Uuli šp posetao jirinierna Iega tega kraja ob strmem bregu dveh rek. ki jih je varovala sovražuih napadov.
Na tem kraji ob izlivn Kokre v Sato, stalo je že 21 časa Rimlj&nov starodavno mesto Santicuru. Ko si je bil pa 788. leta podjminil fraukovski kralj Kajol včliki sedanjo Kraiijsko, razdriil jo je v krajine (marke). Vonder je imela dežela Se svoje lastne slovenske kneze, ki so bili podložui fuiianskim tuejnim grofom. Ker se mejni grof Baldnrilc ni ustavljal razširjevanju BuU gaioT, bil je 828. leta odstavljen za kazoa. Njegova grotija ju bila razdeljem na Stiri mojne grofije, med katerimi je bila tudi Kraujska, obsezajoča Gorenjsko straa iu jeden del KoroSkega. Kranjski raejni grofi so bili podložai kraljevini satseslDiioia ns B&varskem, poznpjs koroSkim v&jvod&m in sletiajio ogl&jskiai patrijarhcnD.    Glavno mesto Kiauje ali Kianjske marke je bil Kranj.
NemSki kraJj Ljudevit je izroSil 851. kta rladarstvo na Koroškein in KraDJskein svojeum sinu Katlmanu. Karlmau je vladaril dljft časa v Kranji; a vender je še pred sinrtjo prepustil vladarstvo svojemu sinu Araolfu. Pozneje 'J72. leta je izrocSil cesar Oton I. Kranjsko marko Kuuonu. ki ae je zval na. iuie mpjuega grofa Kraujskega t*;r je baje bival v Goričanih. Leta 974. se iiajilp. v Kranji nicjni grof Popon, 989. leta Wa'll.ilou, 1011. leta Dlderik I., 1040. leta Eberhard, 1058. ]. Dldarik II. 1173. leta Bcrtold II., iz slaTno tirolske rodovini; Andeksov, iu 1253. leta ^gospod Kranjske" Dlrik, sin ko-roškega vojvode Brnarda. Oiuenjenega leta je uamrec Uhik v Kraaji spravil frižinskega škofa Kourada II. z njegoviin oskrbnikoin v Loki Henrikoiu pl. Helke in prevzel porostTO, da ae povine školu uekaj denarja.
Pozneje je prisi;! Ki'anj v last Oglejskim patrijarbom, kakor je bilo že poprej oinonjeno, a vojvodske pr&vice so Se ostale korožkiru voJTodam. Hemik IV. je nainred podelil Kranjsko marko oglejskej eerkvi v dan 13. maja 1003. lcta. Že nekoj Iet popreje 1077. leta jp daioval Hunrik IV. istersko in kranjsko nmjo oglejskemu patrijarhu Sighardu. Ker je pa Je istega leta uinrl nagle smrti Sigbard v Katisbonu, kainor je hitel kralju s svojo vojsko aa pomoe, dal je Henrik po nasvetu slabih svotovalcev istrijsko in kraujsko krajino koroškemu vojvodi Luitpoldu, a ne novoizvoljeueinu patrijarliu, ki je bil potegail s papežem. Zdaj je kralj to poraTaal. — Začetkom 13. stolelja L
44
je imel zopet bavareki vojvoda Ludovik Kranj v svojini, a okoli 1230. leta doM ga zopet oglejski patrijarhi. Za tega časa je bil v Kranji žnpnik Peter, kakor je razvidno iz pogodbe, ki jo je sklenil s Tomažem, opatom vitrmjskega samostena, zaradi desetine in dohodkov cerkve Preddvorske.
Leta ]2G6. je bival v Kranji koroški voj?oda Ulrik, kjer je t dan i 22. avgusta izročil frižinskej cerkvi nekatere zemljake. Ko je umrl eeški kralj Rudolf, sin cesarja Albrehta. izvolili so Oehi v dan 3. julija 1307. leta mesto njegovega brata Friderika Habsburskega, koroškega vojvodo Henrika kraijem. Zaradi tega se je maččeval cesar Albrelit nad vojvodo koroškim 8 tem, da je napadel njegove dežele. Na Kranjsko sta prilomastita goriški grof Henrik in ortenburški Majuard 1.; podjarmila si deželo ter si za plačo pridržala Višnjegoro. Kauienik in Kranj t zastavo. A žp 1310. leta 8e je moral toroški rojvoda nmakniti nemškema kralju Henriku VII. Vsled po-godbe je dobil sicer Koroiiko nazaj, a kranjska posesha, toraj tudi meato Kranj, moral je odknpiti od Friderikorih vojskovodjev. fie le 1315. leta jo odkupil koroski vojroda in liivSi češki kralj Kranj od Majnarda OrtenburSkega vsled privoljenja cesarja Friderika.
Tekom easa je bil Kranj tudi svojina celjskih grofov. Leta 1431. je prepustil nadvojvoda Friderik eeljskemu grofu Hermanu stolp v mestn. Ko se je štiri leta pozneje unel prepir med avstrijskima vojvodoma Friderikom in Albrehtom zaradi razdelitve dežčl. pot<;gnila sta celjska grofa Friderik in TJIrik z Albrehtom. -tanez Vitovic, vojskovodja celjskih grofov je napadel 1435. leta v nekej temnpj in viharnej noci Kraaj ter ga jfi obvladal. AU ni se dolgo veselil te zmage. Ko je poslal c^sar Friderik pomofii, polastili so se njegovi vojaki rarno tak6 tiliotapno po nofii mps(a, zajeli posadko Albrehtovo in celjskib grofov ter je) pobrali konje in orožje. Ker pa r/eljski grofi tndi v nasledojih Ietih, kakor se kaže, uiso v rairu pnstili cesarskih podložnikov, pisal je cesar Friderik IV. v dan 2. avgusta 1437. leta iz Wiener-Neustadta celjskemn grofu Ulriku ter resno tirjal, naj on in njegovi ljudje pust^ v uiiru cesarske podložuike. sosebno naj ne nadlegujejo kranjskih meSčanov. Ce meni, da ima kaj tirjati od podložaib, naj si iSfe pravice pri vicedomu Kranjskem.
Cestokrat so tudi vladarji sami v Kranji ostajali. Tak< je 1357. leta bival r mestn nekaj dni cesar Friderik IV., priSedii iz Ljubljane, ter je tu nekaj pisem potnlil. Tudi cesar Lcopold, potovaje 1600. leta t Ljubljano, da se mu stanovi poklonijo in prisežejo zvestobo, preuočil je v dan 6. aep-teinbra omenjenega leta v Kranji. Mešeani šo sprejeli svojega vladarja zeld 8lo?esno. V dan 2f>. avguata 1728. leta je priSel pa cesar Karol VI. v Kranj. OndaSnji sodnik Nikolaj Adelman ga je pozdravil z nagovoroni. Prenoijil je v baron Ek-ovej hiši.
Tudi mogočDi grofi Ortenburški so iraeli v Kranji svoje posestvo. Leta 12oC. je odločil koroški vojvoda in takratni lastnik inesta orteuliurškima grofoma Heariku in Frideriku kraj v Kranji, kjer si smeta sozidati trdnjavo. Ali ne smeta nobene kvare s tein uarediti [iieščanom, sicer bi jo morala na vsak način poravnati v gestih tednih. Med tem jima je nmrl oče. Med bratoma nastane prepir zaradi razdelitve oCctove dedšine. Leta 12G3. se poravnata Uk6, da je dobil Henrik posestva na Gorenjskem do Sore, tedaj tudi trdnjavo ali grad nKizelstein" v Kranji.   To iinii je dobil  grad  skoraj gotovo mnogo
45
let pozneje od lastnika Janeza Kizeljna. L«ta 1578. mu je namrec! dovolil nadrojvoda Karol, da sme imenovati svoje stanovanje v KraDji nKizelstein.u Ob jednem ga je oprostil vseh davkov, ki so jih morale plačevafci druge hiše v mestu. Leta 1592. je graščino zastavtl bratoma Krištofu in Fraocu Mazgonu v Orteneku za 14UI>) golJinarjav. V poznejših letih se nabaja (lti;!9.) lastnik gradii nKizelsteina" Henrib Paradeiser, za časa Vakazorja pa grof Franc Barbo.    Danes je v ajej c. kr. okrajno glavarstvo.
V  sredfljein »eku so se kranjski vitezi večkrat shajali v Kranji k tako ¦  itnenovanemu turniro, ki je bil najbolj priljubljena viteška igra.   Leta 1311.
je pri taeih. igrah ubil kaineniški vitez Diepold poalednjega gospoda a graščine Landpreis v MirnopeLkej župniji na Dolenjskem.
Tudi sosedne dežel« so Kraojci sein ter tja napadali, da poitažejo syojo hrabrost Leta 1378. se je pridružilo 75 kranjskib me^anov Ljubljancaaoitii Kameničanom, Ločaoom iD Radovljičanom, da so ?pad]i Da Furlansko ter so ondn pokončali uekaj trdujart požgali rasi in odpeljali maogo žirine domdv; a 142S. leta so zilraženi z Ljubljan6aai in Kaaienčaai aapailli Oljsko grofijo, požgali tri mile na okoli in odpeljali 237 goTedi na Kranjsko.
Meato je imelo razne pravice in svobodšfiioe, katere so mu podelili ali pa potrdili razni vladarji. Takii je potrdil Ernest Železni 1414. lela me3tu poprejine prarice, vzlasti da jim ni treba odiajtovati mitniue. ikvoo ta D&d-vojvoda je tndi zaukaza], da morajo meSčani le h kameuja zidati hiše. Dal jim je tudt pravico, da si smojo sami roliti aodnika. Za tega časa (1423.) je bil mestni sodnik Klement Kanrein.
Pozneje so uiestu potrdili njegove pravice Friderik IV. 1488. leta, Maks I., Ferdinand I. 152«. leta, cesar Ferdinand III. 1G37. leta, cesar Jožef I. 17(Mi. leta, cesar Karol VI. 1719. leta, in slednji cesar Jožef II. 1784. leta, z dostavkoai, da jili tudi lehko pomnoži, zraanjša ali celi5 od-pravi, ako bi čas ali potrebe to tirjale. Kranjei so bili oa te svoje pravioe tako ponosni, da jih niti drugim naznaniti niso hotelL VaKassor, pisoč o Kranji, britko se priloži, da mu niso koteli pokazati Kranjskih arhivov.
Leta 1495. so ustanovili Kranjei z Ljubljančaui vred v Ahenu beneficij pri oltarji ss. Cirila in Metoda v farnej cerkvi matere božje za alovenake ro-marje. Za to službo je bil hnenovan duhovnik, ki je bil zinožen sloTenskega jezika. Pravico ga imenovati, pridržali ste si občini. Kranjčanje ao iz ne-marnosti pozneje to pcavico zapravili, kakor pripoveduje Valvazor, ki našteva do 1675. leta jedaajst dubovnikov, ki so opravljali to alužbo. V moataem arhivu se Dabaja liatina od 19. maja 1536. leta, v katerej priporočajo meSčatii npo narodnoati Slovenci iz pokrajinc Kranjske" Leodicejskemu Skofn Erhardn kot kaplana k oltarjn ss. Cirila in Metoda v farnej oerkvi ? Ahenu Lamberta Hechlingerja a njego?e školije in prosijo, naj ga potrdi. NoToizvoljeni naj se skaže vrlega vojščaka Kristovega z izpovedovanjem ro-nmrjev slorenskega naroda.
V  letih 1554 in 1557 je kuga pomonla innogo prebiralcev.  A nasproti so 1579. leta,  ko je kuga po Ljubljani razsajala,  prBselili se uradi v Kranj. Tega leta je bil Joželui zbor v Kranji meaeoa novembra. — Tudi  požar je napravil mestu inaogo kvare.   Leta 1668. v dan 10. avgusta je ogenj vpe-pelil ve6 nego li polovico mesta, itt 1811. leta je zopet had požar pokonial
1
ranogo hiS; vzlasti je trpela mMtna hiSa in mnogo atarih  listin je zgorelo   I na veliko kvaro zgodovini Kranjskega mesta.                                                     ¦
Tudi šolo je imel Kraoj že precej zgodaj. Leta 1494. je ustanovil I meše&n Janez Slaga k oltarjn sv. Nikolaja kapl&nijo. Kaplan je imel dolžnost 1 vsako sredo opraTljati pato sv. niaio ter plačati učiielju po jeden goldinar za J petje. Tedaj je o teni fasu ? Krauji U bila šola. Leta 1609. pa je zankazal ¦ nadvojvoda FerdinaDd II. vzeti in zapreti krivorerskega ucMLelja Janeza Daksa.   I
Pred mestom je stal Iij4l). leU sezidaai samostaii kapueinski. 7a časa I Jožefa II. je tudi ta samostan zadela osoda, kakor mnogo druzih. Pred sa-'l moslannm je bil živinski soinenj za okolico.                                                     1
Leta 1797. in 1N05. so Francozi zasedli mesto in ga zapustili Se le po < sklenjenem inirn v Požunn. Leta 1809. so Prancozi zopet zasedli Kranj, a ' t dan 22. septembra 1813. leta so jib zapodili avstrijski vojaki iz Kranja.
Ta naj uaveilemo še uekaiere slavne moiS vi Kranja. Lotvo PogaEnik, rnjen 1095. leta v Kranji, bil je jeauit ia sloreč pridigar; nairl je 170M. leta kot pisatelj v Zagrebu. Leta 1717. je v Kranji umrl (iregorij Voglar. rojen v Naklem ; bil je domači zdravnik ruskega cara Petra Včlikega. Da je užival veliko zanpauje pri earu, kaže tudi to, da ga je o cerkvenib zadevah poslal v Rim. Vroi^ši se iz Rima. obiskal je še jedenkrat svoj rojstni kraj, a tu J8 zboJel in uuirl. Eavno taki5 slovee zdravnik jo bil tudi Florijan Seutimer, rojrtD Krauji^an. Leta 1812. je spremil fraucoBko vojsko na Rusko ter je potem ostal v Moskvi. — Tudi slorenskega pisatelja Šiinona Klančuika, To-inaža Pirca, po vseai SloveusBein občfiznanega zdraviiika, iu rajncega očeta slovenskpga uaroda dr. J. Bleitveisa viteza TrsteniSkega smejo Kranjčani s po-nosom priStevati nied svoje rojake.
Sedanje raesto št»je okoli 22O0 prebivalcev, ki 86 živo ob trgovini, obrtu io deloma tudi s poljedelstvom. Za izobraženje skrbi nižja gimnazija in čve-tero-razredna ljudska šola. Perkve so v mestu tri : farna, roženkranska in pungerSta. 'Znainenita je sosebno larna 141)1. leta r gotiškeni slogu sozidana a krasnim zronikom. Izmed poslopij se odlikuje gimnazijsko poslopje in pa poleg stojfča palaSa preč. inezoSkofa dr. J. Widmarja. ki je res kinfi pri-jaziieran mestu Kranju. Zunaj niesta, proti novemu železneinu mostu preko Kokre, je pokopališie. Tu počivata dva slavna slovenska pesnika dr. Pranjo PieSiien in Šimeii Jenko. Blizu Kranja je vas StražišCe, kjer izdiilujejo sita, a nad ujo je na precej visokem hribu cerkev st. Jožta, slovoia božja pot, kamor radi potnjejo pobožai slovcuski roinarji.