VESTNIK Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 7 šitingov mesečna naročnina 25 šitingov ceioietna naročnina 250 šitingov P. b. b. LETNtK XL. CELOVEC, PETEK, 2. AVGUST 1985 ŠTEV. 31 (2237) OZN-konferenca žena v Nairobiju uspešno zaključena „Žensko vprašanje je problem svetovne razsežnosti in nobena vlada ne bo mogia preko tega" Ženska konferenca v Nairobiju je bita zaktjučena zadnjo nedetjo s Plenarnim zasedanjem vseh deie-9acij in z giasovanjem o osnovnem dokumentu strategij za dosego enakopravnosti žena. Sogiasje pri 9iasovanju je bito važen uspeh za *ako imenovano „skupino 77" (dr-^av v razvoju). ZDA niti s svojim Vlivom na druge zahodne države aiso mogte preprečiti sptošno poti-Mzacijo ženskega vprašanja. Osnovni dokument vsebuje katalog ukrepov in smernic do leta 2000, ki naj preprečujejo in odpravijo diskriminacijo žena. Mnogo pozornosti je v ..strategijah do leta 2000" posvečeno težavam žena v nerazvitih državah (— SV je o tem poročal). Poleg tega vsebuje nova spoznanja v zvezi z uvedbo novih tehnologij (elektronika), zaposlovanjem žena in novimi genetičnimi tehnologijami. Konkretne zahteve: ista plača za isto delo, delovnopravna zaščita za ženske v 3. svetu, ki so zaposlene v agrarnem sektorju, prosta izbira poklica (dostop Rasistični sistem je nemoraien zato ga je treba enostavno odpraviti T^ako je na jej/ farnostnega sfeta ^draženik narodof poadard prcd-^dnik poseknega &07w;rfj3 OZ/V pro-h rasnema nigerijski dc- /osepk Garka. /n podokno od-'°CHo ;'n ostro so oksodi/i rasistično Fo/it;^o apartkeida tad; predstafnik; "^gik držaf, ko je farnostni Sfer ^3 Zaktefo Francije okrafnafa/ nofo ^M/je rasističnega režima v /ažni ^fr;k,. fažna ytf r;ka in d:f janje tamkajš-rasistof namreč ponofno fzemir-široko mednarodno jafnost, ki ter-ačinkofite akrepe proti rasistič-ok/astnikom f Pretoriji. V zad-mesecik je ras;st;čno nasi/je nad ^skim prekifa/stfom treja/o nad ^0 smrtn;k žrtef; f enem samem ted-odkar je predsednik Potka v 3k "krožjik razg/asi/ izredno stanje, so ^"^'sti MM; nad 20 /j;;;/;, več kot /200 pa aretira/;'. ^ farnostnem sfeta so to Jemanje °j^ro oksoddi, toda po „zas/ag:" /!me-;n /ingkje rac/; tokrat niso priš/i da/je od ferka/nik oksodk. žlme-'ka m y1^g/;ja sta z f etom zaf mi/; P**t'J/og reso/acije afriškik in neafršče- nik držaf, ki so terja/e okfezne gospodarske sankcije proti jnžnoafriš-kema rasističnema režima; pa rad; g/asofanja o „kowpro?7:;'sM;" franco-sko-danski reso/aciji, k; se omejaje na prostof o/jne gospodarske akrepe proti /ažni zlfriki, srn se /Inrerrka m ztn-g/ija f zdrža/; ;n rako spet enkrat po-trd;7i svoj dfom/jifi „s/ofes" zaščitnika jažnoa/r;'sk;k rasistof. Torej je razprava f farnostnem svefa ponofno opozori/a na dfo/ič-nost zadržanja nekaterik držaf, k; se ferka/no srcer pr;dražajejo okso-janja rasrznra, fendar so jrn: potem f praks; /asm; gospodarsk; /nreres; fred-n; fec kor pa asoda žrtef z/oe;nske aparrke/dske pokr/ke. Tema oe/rka se rad; /Ifstrrja ne more /zmakn/r;.' po/eg najraz/;enejs;'k drag;'k ok/;'k gospodarskega sode/ofanja z /ažno zlj-r;ko je z!fsrr;ja posra/a predfsem g/afno trž/see za preprodajo jažno-a/r;sk;k z/atn;kof, k; sod;jo med naj-fažnejse f/re ras;sr;cnega rež/ma/ ^re-fdne drage držafe rafnajo podokno ;n tako neposredno pomagajo krep/r; gospodarsko moč jažnoajr;sk;k ras;-srof. do vseh poklicov) ter pospešeno vključevanje žena v politične in državne procese odločanja. Južna Afrika, rasizem, cionizem, paiestinsko vprašanje Delegacija Združenih držav je hotela preprečiti neko ..politizacijo konference". Skupno z nekaterimi delegacijami iz drugih zahodnih držav je skušala onemogočiti razpravo o Južni Afriki in palestinskem vprašanju. Delegacije arabskih držav so zahtevale obsodbo cio-nizma, agresivne izraelske politike (zasedba Libanona) ter priznavanje pravice Palestincev do lastne države. Predstavnice palestinskega naroda in drugih arabskih držav so utemeljile svoje zahteve tudi s tem, da bremeni ženo-pripadnico zatiranega naroda kar dvojno breme diskriminacije: tako neenakopravnost spolov kakor tudi narodna neenakopravnost. V istem smislu so tudi afriške države zahtevale obsodbo apartheid-režima v Južni Afriki ter nujno sankcioniranje fašističnega ukrepanja vlade v Pretoriji spričo trenutnih nemirov v državi. V vprašanju obsodbe cionizma so delegacije na plenarnem zasedanju našle kompromisno rešitev (brez ostrejših formulacij), soglasno pa so obsodile Južno Afriko ter zahtevale obvezen gospodarski bojkot in druge sankcije. Samo delegacija ZDA pod vodstvom Maureen Rea-gen (predsednikova hčerka — op. ur.) je glasovala proti sklepu, 13 držav se je vzdržalo glasu. Avstrijska delegacija, kateri je načelovala državna sekretarka Johanna Dohnal, je ravno tako glasovala za obsodbo južnoafriškega režima. Mednarodno )o!k!orno srečanje v Žetezni Kap!i Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli je preteklo nedeljo izvedlo 9. mednarodno srečanje folklornih skupin, ki so prišle iz Koroške in Slovenije. Organizatorju je tokrat uspelo pridobiti za sodelovanje devet folklornih ansamblov, tri pihalne orkestre in eno inštrumentalno skupino. Srečanja, ki je obsegalo koncert pred hotelom Obir, povorko skozi trg in nastop folklornih skupin, se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč. O prireditvi obširneje poročamo na 5. strani. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V ŠENTJAKOBU: Siovenska kuitura - sramota za občino? šentjakobski trostrankarski občinski očetje se sramujejo Slovencev. Tak vtis je vsaj ostal po seji občinskega odbora, ki je prejšnji teden razen o prirejanju tako imenovanih domovinskih večerov razpravlja) še o kreditu za gradnje nove ljudske šole. Župan GreBI pa se je skušal distancirati od svojih izjav na prireditvi „Kameradschaftsbunda" (SV je poročal!). Podžupan Gitschtaler, vodja socialistične frakcije, je v svojem poročilu izpostavil zasluge občine pri organiziranju kulturnih in koroških „ domovinskih" večerov. Poročilo je izzvalo odbornika Socialne gospodarske skupnosti Tonija Stickerja, da je vprašal referenta, kaj je vzrok za neupoštevanje slovenskega kulturnega faktorja v občini. Kajti slovenskega kulturnega društva in zbora občina že leta ne vabi na sodelovanje pri kulturnih veče- Kaj je vzrok za bojkotiranje slovenske kulture v Šentjakobu? In kaj je vedel odgovoriti Gitschtaler na Stickerjevo vprašanje? Gitschtaler: „Okoli 90 odstotkov obiskovalcev teh prireditev prihaja iz tujine, 80 odstotkov samo iz Nemčije. Kako si naj to predstavljamo, če bo vaš zbor pel samo slovensko? Kako si vi to predstavljate, saj vas nihče ne bo razumel, koga pa to zanima?" Tako banalno šovinistično argumentacijo je Sticker takoj zavrnil, češ da so bili tuji gostje do zdaj še povsod, kjer jim je zapel šentjakobski MPZ Rož, zelo navdušeni in tudi zadovoljni, da so lahko na tak način spoznali slovensko kulturno stvarnost na Koroškem. Problem torej ustvarja le občina Šentjakob. Sticker dobesedno: „Tuji gostje takim prireditvam gotovo ne nasprotujejo, ravno nasprotno; pač pa prav očitno nasprotujejo nekateri domačini!" Posojilo za novo ljudsko šolo Včasih se dogodijo smešne reči. Tako tudi v Šentjakobu. Občinski odbor /Da/je na 2. stran;') PREBERITE na strani 2 Hirošima opominja 2 Razprava o nabavi raket za avstrijsko vojsko 3 Bogata kuiturno-umetniška ponudba Ljubijanskega festivaia 4 Razstava itirskih grobišč na Bregu pri Rožeku 5 Otroci so se vrniti z tetovanja na morju 3 Setski športniki dobiti nov športni objekt V f/nsF; /?rMto/n;c; T/e/sifMZ? so f te/; dne/? na najfišj; rafn; pro-s/af;7; deset/etn/co podpisa zaF/jač-ne /istine konference o farnost; in sode/ofanja f Tfropi. Na tej konferenci, ki se je konča/a /. afgasta so fodi/ni predstafntki 33 držaf Efrope ter Kanade in ZD/) s/ofesno podpisa/i dokantente, k; zdaj že deset /et predstaf/jajo os-nofo pri okrafnafanja fsek fe/i-kik ntednarodnik prok/ewof, merodajni/; za odnose in sode/ofanje med narodi in držafami. Sedanje srečanje f T/e/sinkik je ki/o po/eg sfečanega de/a tadi pri-/ožnost, da po keograjskem f/977-7#j in madridskem (V9#0-S3) na-da/jefanja ke/sinške konference na-prafijo okračan prfega deset/etja fe/jafnosti in reza/tatof tega po-memknega mednarodnega doka-menta. Tak okračan je pomemken z/asti f trenatka, ko napetosti f sfeta dožif/jajo nof fišek in ko z/asti po krifd; Zmenke in njenik načrtof za razširitef okorožefa/ne tekme na feso/je fse kaže, da tadi za k/ižnjo prikodnost ni izg/edof, da ki spore rešefa/i z miro/jaknimi sredstfi, temfeč grozi nada/jefanje nefarne po/itike pritiskof, fmesa-fanja in groženj z nofimi orožji. V tem smis/a je ki/o na ke/sin-škik sfečanostik med okičajnimi izrazi jaki/ejnega /eporečja s/išati tadi marsikatero kritično kesedo; med dip/omatske izjafe so ki/e na-sate medsekojne oktožke z/asti med okema k/okoma in fe/esi/ama,- ok štefi/nik agotofitfak, da se je ke/-sinški dak f mina/ik desetik /etik fse prema/o razfija/ od kesed do dejanj, pa je k/jak tema pref/ada/o prefidno optimistično mnenje, da je pot, na katere začetka so ki/; T/e/sinki /973, sicer prafi/na, /e ko/j dos/edno jo je treka nada/je-fati. Ta agotofitef ima sfojo fe/jaf-nost — pa tadi sfoj oket za prikodnost — f širokem mednarodnem pomena, kjer gre za okrafna-fanje in rešefanje fe/ikik prok/e-mof efropske in sfetofne razsežnosti. k/e/sinška /istina, Sfečano podpisana pred desetimi /eti, pa fseka-je tadi do/oč;7a, ki se posekej nanašajo na narodne manjšine. Po tek do/oč;7ik morajo držafe manjšinam okfezno naditi možnost, „da kodo resnično ažifa/e č/ofekofe prafice in teme/jne sfokoščine". /n /istina še posekej poadarja faž- nost sfokodnega ka/tarnega razfo-ja manjšin, ko priznafa pomemkno f/ogo ka/tare manjšin pri sode/ofanja med narodi in držafami. Dokamente ke/sinške konference je podpisa/a tadi Zfstrija, k; zato kakor fsaka draga držafa-podpis-nica aprafičeno kdi nad spoštofa-njem pred desetimi /eti sprejetik nače/. Vendar to ne pomeni /e njene prafice f smeri kritičnega odnosa do zadržanja dragik držaf /česar se Zfstrija praf rada izdatno pos/ažaje), temfeč f seka je predfsem tadi njene /astne do/žnosti. /n f tem smis/a fsaj g/ede fpra- šanja narodnik manjšin in njiko-fik prafic Zfstrijo /akko s po/no aprafičenostjo oktožimo ek/atant-nega kršenja okfeznosti, ki jik je prefze/a /eta /973 f FZe/sinkik s podpisom sk/epnik dokamentof. Praf f destt/etje po ke/sinški konferenci namreč spada ce/a fr-sta akrepof, s katerimi je Zfstrija f kričečem nasprotja s prefzetimi okfeznostmi kistfeno pos/akša/a po/ožaj sfojik manjšin in s tem ce/o ogrozi/a njikof nada/jnji okstoj in razfoj. Teptanje ke/sinškik nače/ sega od sramotnega „preštefanja posekne frste" preko skrajno re-striktifne sedmoja/ijske zakonodaje fse do sedanjik napadof na dfo-jezično šo/stfo. Dejstfo, da dožif-/jamo diskriminacijsko omejefanje f ke/sinski /istim' zajamčenega Sfokodnega pretakanja informacij in neofiranega komaniciranja z matičnim narodom npr. krimina/izaci-ja naše akcije samopomoči pri TV-pretfomika f Podjani) praf ok deset/etnici k/e/sinkof, kodi omenjeno /e na roka okračana, ki je za zffstrijo fse prej kot dokaz njene pogodkene Zfestoke in fero-dostojnosti. Deset iet he!sinške tistine RAZPRAVA O NABAV)RAKET: Tri dodatne milijarde za oborožitev Državna pogodba Asvriji prepoveduje posest in uporabo samogib-nih ati vodenih projektilov — raket. Tudi topovi, ki ponesejo svoje projektile nad 30 km, so prepovedani. Kljub temu ni nobena skrivnost, da ima avstrijska vojska v svojem arzenalu tudi raketno orožje, kdaj pa kdaj ga celo prikaže. Tak primer je znan iz sedemdesetih let, ko je vojaško letalo v poteku vojaških vaj pomotoma sprožilo „ostro" raketo. Le-ta je poletela brez kontrole v neznano, in je — k sreči — zadela le kos gmajne. Takratni obrambni minister Lutgendorff (ki je pozneje odstopil zaradi ilegalnih kupčij z orožjem) osuplemu avstrijskemu tisku ni bil pripravljen vso zadevo bolj podrobno razložiti. Tako o dejanski „raketni kapaciteti" avstrijske vojske še danes ni toč-nejših informacij. Vojaški krogi pa si zadnja leta vse bolj prizadevajo viado in javnost prepričati o tem, kako nujno baje potrebujejo sodobno raketno orožje. ZDRAVSTVENA OSKRBA: Boljša obramba ati boijši dobiček za proizvajaice orožja? Mnogi verodostojni izvedenci spričo realnih obrambnih možnosti (— tako vojaško-strateških kakor tudi ekonomskih —) Avstrije in njene vojske dvomijo o smiselnosti dodatnega oboroževanja. Nova stara letala ali sodobno raketno orožje — vse to se ob omejenih možnostih (geografske posebnosti, minimalna kapaciteta v primerjavi do varšavskega ali atlantskega vojaškega pakta) nikakor ne obnese. Vodilni predstavniki vojaščine, pa tudi obrambni referenti meščanskih strank so ravno nasprotnega mnenja, čeprav jim dostikrat manjka argumentov. Jasno, da nihče od gospodov ne govori rad o ozadjih: da je na primer tudi NATO zainteresirana na tem, da Avstrija poviša izdatke za oborožitev in da postane njena vojska še bolj vpletena v zahodno vojaško zvezo (v kolikor ni že zdaj dovolj: sedanji šef vojske se je šolal v ZDA). Prodaja orožja je glavni interes vojaške industrije; zlasti ona si torej na vse mogoče načine prizadeva za nova naročila. Prepletanje gospodarskih, vojaških in političnih interesov postaja vse bolj jasno, kadar stopijo na plan tudi politične garniture ljudske in svobodnjaške stranke s poskusom, na politični ravni uveljaviti interese vojaške industrije odnosno kapitala, ki je udeležen v le-tej. OVP in FPO se že vrsto tet potegujeta tako za nakup „novih" letal kakor tudi za oborožitev le-teh z raketami. Glavna ovira je očitno državna pogodba, ki tovrstnega orožja ne dovoljuje. Obrambni referent ljudske stranke dr. Ermacora je pred kratkim izjavil, da je državna pogodba ravno v vprašanju raketne oborožitve le ..stranskega pomena" (SV je poročal o tem v zadnji številki). Tako je ponavadi tudi z drugimi zakonskimi določili, ki privatnemu gospodarstvu ogrožajo stopnjevanje dobička. Od)očitev že padta? 30-letnica državne pogodbe je za imenovane kroge bila le dobrodošel povod za ponovno aktualiziranje raketnega vprašanja. Po načelu „Nova letala že imamo, zdaj potrebujemo še rakete", sta pričeli OVP in FPO z novo propagandno ofenzivo. Se naj torej pripravimo na to, da o tem vprašanju že tečejo v gremijih socialnih partnerjev tajna pogajanja? So morda o tem celo že sklepali? Novost je bila vsekakor izjava šefa socialističnega parlamentarnega kluba VViHeja: tudi on se je prvič javno izrekel za nakup raket ter napovedal širšo obravnavo vprašanja v obrambnem svetu. Svobodnjaki so VVillejevo izjavo kajpada takoj proslavili kot uspeh koalicijske politike. Demokratična javnost pa bo očitno morala zopet preboleti nadaljnji premik socialistov na desno. Strokovnjaki računajo, da bi nabava raketnega orožja stala državo najmanj tri milijarde šilingov. Ta denar državi že danes primanjkuje, kadar gre za modernizacijo zdravstvene oskrbe in nastavitev novih zdravnikov. Na čigav račun? I. Sch. Premalo zdravnikov in preveč Na Koroškem je 1485 zdravnikov, od teh pa šest odstotkov nezaposlenih. To je okoti 80 mtadih zdravnic in zdravnikov, ki so dokončati študij, in zdaj že po! ieta in več čakajo na zaposlitev v dežeinih bolniš-nicah. Tako imenovani turnus v botnišnici je zaktjuček praktične izobrazbe. Siedi odtočitev za poktic praktičnega zdravnika a)i za nadatjevanje izobrazbe in specializacijo. Težve se pričnejo pri turnusu. Mesta so omejena, za izgradnjo ni sredstev, čeprav povsod po bolnišnicah tožijo, da imajo premalo zdravniškega osebja. Na Koroško prispeli doktor medicine čaka najmanj pol teta na to prvo nastavitev. Na Dunaju čakajo celo 2 do 3 leta. Za nadaljnjo izobrazbo so značilne iste zapreke. Zdravniška zbornica zadnja leta širi glas o poplavi zdravnikov: preveč študentv medicine da je, na bolnišnicah pa premalo zaposlitvenih možnosti. Zahteva omejitev števila vpisanih študentov in zaostritev študijskih pogojev v medicini. Ravno nasprotno pa ministrstvo za zdravstvo v neki oceni ugotavlja, da je premalo zdravnikov. Dejstvo je tudi, da imajo deželne in državne zdravstvene ustanove na razpolago le omejena sredstva in da le-teh nočejo povišati. Namesto državnega prispevka za zdravstvo predlagajo dvig samoprispevka. Družbeno zdravstvo naj plača delovni človek, višji sloj pa privatne sanatorije ... Enakopravnost ženske tudi pri nas še ni dosledno uveljavljena Zaključiti smo desetletje žensk. Tudi Slovenski vestnik je poročal o zaključni konferenci OZN v Nairobiju, ki je potekala v znamenju globokega razkola sodobnega sveta, vendar je po dolgotrajnih pogajanjih končno le uspelo izglasovati ..strategijo prihodnosti", ki naj bi usmerjala nadaljnji boj za uresničevanje vsestranske enakopravnosti žensk. Toda ta boj nikakor ni omejen le na tisti del sveta, ki slej ko prej velja za nerazvitega — tudi v državah, ki se ponašajo s svojo razvitostjo, svojo naprednostjo, svojo demokracijo, so mnoga vprašanja ženske enakopravnosti vse prej kot zadovoljivo urejena. Kar zamislimo se v položaj žensk v naši družbi in vprašajom se, kaj so dosegle žneske v minulem desetletju, kaj se je dejansko spremenilo na poti k enakopravnosti? Začnimo pri poklicu in izobrazbi. Ženska pri enaki kvalifikaciji za isto delo zasluži še vedno precej manj kot njen moški sodelavec. (Najnovejši podatki za Avstrijo, ki jih je objavit socialni minister Dallinger, kažejo, da se je v zadnjem desetletju razlika med dohodki moških in žensk pri nameščencih celo še povečala, medtem ko je pri delavcih nekoliko nazadovala; pri delavcih so biti dohodki moških za 57 "/o višji od dohodkov žensk in pri nameščencih je razlika znašala celo 66"/o). Vendar se zapostavljenost ženske v poklicnem življenju ne kaže samo v nižjih dohodkih, temveč ima na delovnem mestu tudi še celo vrsto drugih težav. Na primer že kar pri nastavitvi: H Prednost se daje moškemu že iz bioloških vzrokov; otroke sicer res rodi ženska, toda moški postane oče in ima s tem prav tako svoje vzgojne dolžnosti. H Kvalificirane položaje zasedajo v prvi vrsti moški; dostikrat bi imela ženska iste sposobnosti. H Brezposelnost najprej prizadene žensko; dostikrat — če primanjkuje delovnih mest — slišimo mnenje, da spada „ženska nazaj v kuhinjo". Ženske se ..zlorabljajo" za tako imenovana nižja dela; tudi to se dogaja ne glede na kvalifikacijo. Družina in dom sta zlasti na podeželju še vedno področji, za kateri je v glavnem ..odgovorna" žena. Dostikrat pa se temu pridruži še skrb za kmetijski obrat ali zaposlitev izven hiše. Tudi raziskave so pokazale, da dela ženska poprečno 16 ur na dan — in za vse to dostikrat ni deležna niti zahvale niti plačila. Argument, da ženska pač bolje zna z otroci, da je vnaprej določena za vzgojo otrok in za pospravljanje hiše, danes ne drži več. Tudi nihče se ne bi upal trditi, da je ženska rojena za pomivanje posode, za kuhanje ka- ve ipd.; pa je vendar dostikrat potisnjena v to vlogo. Pri tem seveda ne smemo spregledati, da se žene in dekleta v naši družbi naravnost vzgajajo v to smer in jim potem ta vloga dostikrat ostane za celo življenje. Geslo o partnerstvu v družini ostane v takih pogojih le prazna beseda celo pri tistih, ki resno skušajo najti skupno pot. Tudi tukaj bi lahko rekli: vzgoja. Prav je, da se mora moški prav tako šele naučiti kazati občutke, kot se mora ženska šele naučiti uveljavljati se v družbi in politiki. Če oče nikoli ni pomival posode, potem se bo tudi sinu zdelo smešno, če ga bo mama prosila, da ji pomaga. Toda poznam celo vrsto moških, ki so izvrstni kuharji; tudi kava, ki jo je pristavil moški, je bila dobra. In otrok prav tako kot mater obogati tudi vsakega očeta, posebno, če si oče vzame čas zanj. Za konec še nekaj, kar bi nam moralo biti vredno premisleka: Kako je pri nas na Koroškem z vodilnimi položaji? Koliko žensk je na primer zastopnih na merodajnih mestih v slovenskih organizacijah? Tudi tukaj lahko opažamo, da so ženske — ne glede na kvalifikacijo — komaj zastopane. Otroške skupine, petje folklora — na teh področjih delujejo v prvi vrsti ženske; na ..stolčkih" pa sedijo . . . Hirošima opominja! Pred 40 leti, 6. in 9. avgusta 1945, sta japonski mesti Hirošima in Nagasaki postali neizbrisen opomin današnjemu člo-veštvu: nad Hirošimo in Nagasakijem sta eksplodirali prvi ameriški atomski bombi — več kot 300.000 ljudi je umrlo takoj ali pozneje na posledicah, več kot 350.000 ljudi še danes trpi na zdravstveni škodi, ki jo je povzročil prvi jedrski interno. Danes, 40 let po tistem dogodku, pa je na svetu že toliko atomskega orožja, da bi z njim vsakemu čioveku lahko 40-krat povzročili usodo mrtvih iz Hirošime in Nagasakija. In to orožje že ubija, ne da bi ga neposredno uporabijali: medtem ko razvijanje teh orožij požira milijarde denarnih sredstev in velikanske množine važnih surovin, v mnogih delih sveta miiijoni ljudi umirajo za lakoto. Za obletnico strašnega 6. avgusta 1945 so vsako leto predvsem v Hirošimi in drugih japonskih mestih, pa tudi širom po svetu števiine spominske svečanosti, ki potekajo v duhu opomina in zahteve, da je treba napraviti konec blaznemu oboroževanju. Temu opominu se pridružuje tudi Avstrijsko mirovno gibanje, ki prireja v petek 9. avgusta na Dunaju (ob 19. uri na Štefanovem trgu) ..mirovno akcijo", pri kateri bo sodelovaia tudhi ena izmed preživetih žrtev prvega atomskega napada. V proglasu, ki ga je objavilo Avstrijsko mirovno gibanje ob 40. obletnici Hirošime, pa je med drugim rečeno: Z našo prireditvijo v spomin na takratne žrtve hočemo izpovedati, da nas njihovo trpljenje in njihova smrt obvezujeta napraviti vse, da se Hirošima in Nagasaki nikdar in nikjer na svetu ne moreta ponoviti. Konkretno nastopa Avstrijsko mirovno gibanje proti namestitvi novih atomskih raket v Evropi in proti militarizaciji vesolja (kakor to predvideva ameriški načrt z „vojno zvezd"), kot prvi korak k konstruktivnim pogajanjem in k popolni razorožitvi pa terja takojšen konec vsakršnega preizkušanja atomskega orožja. ..Pozivamo vse ljudi, ne glede na njihovo svetovnonazorsko aii versko prepričanje, da podprejo akcije Avstrijskega mirovnega gibanja", je rečeno v proglasu. Slovenska kultura — sramota za občino? je sklepal o kreditu za gradnjo novega poslopja ljudske šole (višina: 5 milijonov šil.), čeprav je o tej zadevi že sklepala deželna vlada. Sklep je bil torej odveč, tudi spremeniti se ne bi dalo nič, ko je že občinski referent pri deželni vladi Rauscher uredil tako, da bo kredit dala beljaška podružnica Avstrijskega kreditnega inštituta (OCI). Nič kaj posebnega, bi mislil občan, toda zadeva ima tudi drugo plat: tudi šentjakobske bančne ustanove so se ponudile kot dajatelj kredita. Slovenska posojilnica je ponujala celo enake kondicije kakor OCI. To pa odločujočim gospodom pri deželni vladi, a tudi v občini sami ni bilo prav. Vse obljube deželne vlade o krepitvi gospodarstva v manj razvitih občinah južne Koroške se ob takem primeru izkažejo kot fraze. Same prazne besede. Kredit je dobil OCI, ki je bančni inštitut države. Temu neverjetnemu ..pospeševanju" domačega gospodarstva se je v občinskem odboru priključilo 13 socialističnih odbornikov, pa še štirje črni in fT svobodnjaški. Le odborniki Sociala, gospodarske skupnosti so glasova^ proti takemu preziranju in zaposta^ Ijanju domačega gospodarstva. GreBI: tako piše v štatutih Župan GreEl ie 14. julija na reditvi kameradov izjavil, da je ofg^ nizacija „Kameradschaftsbunda" Šentjakobu v desetih letih svojega O stoja postavljala pospeševanje sp? razumevanja med narodi v ospred) svojega dela ... Mandatarji SGS ^ ga zato na seji vprašali, ali je res tem prepričan, kar je povedal. Gre nato: „Rekel sem, da je Kamera schaftsbund to postavljal v ospred) j Po svojih statutih je to postavljal ospredje, nisem pa rekel, da je to r . delat. Kako je bil temu kos, pa ta' prebivalstvo samo oceni . . .". Grefšlovo umikanje na stvari sa: nič ne spremeni. Njegove besede d prireditvi so bile pazljivo zabeležen^ In tudi to, da svoje izjave vsebins niti na občinski seji ni preklical. ZAHODNONEMŠKfŠKANDAL: Združenju bivših SS-ovceV priznali status „splošne koristnosti" Ni še dolgo tega, kar so v bavarskem mestu Nesselwangu na nekem srečanju zahodnonemških kamera -dovskih združeni bivši pripadniki nacistične wehrmach;t in SS-enot izzivali javnost s' prepevanjem nacističnih pesmi in poveličevanjem svojega ..velikega fiihrerja". Sedaj pa nemški tisk poroča o dogodku, ki po neokusnosti še ni videl primera: finančno ministrstvo zvezne dežele Ba-den-Wurtemberg je večjemu številu kameradovskih združenj (nekatera med njimi so izključno združenja bivših pripadnikov zločinske SS) priznalo status splošne koristnosti. Da je škandal popoln, pa iste oblasti, ki so odgovorne za to neverjetno priznanje večnovčerajšnjlm zagovornikom fašističnega sistema in njegove osvajalske voine, vse do danes niso priznale statusa splošne koristnosti združenju žrtev fašizma VVN (Vereinigung der Verfolgten des Na-ziregimes)! Torej je tudi pri nemških oblasteh zaslediti ozko in enostransko prebavljanje nacistične preteklosti in njenih posledic. Bivši niacisti gotovo niso bili tisti, ki so utrpeli škodo žara svoje preteklostli; ravno obratno, r da današnje oblasti v ZRN na v mogoče načine skušajo napraviti sk do prav pri tistih, ki so zanjo odg vorni. Dosti k temu je prispeva* nemška desničarska vlada sapa. Kancler Kohl je na primer v okvi proslav ob obletnici zmage nad t šizmom nastopil kot slavnostni S ^ vornik na zborovanju revanšisticn organizacij tako imenovanih nernsk ,,preganacev". Organizacije vec včerajšnjih so ravno ob 40-letn zmage nad fašizmom ojačile svM propagandno dejavnost; njihova rn selnost sega daleč v vrste konserv tivnih strank in s'e tudi pred centra v Bonnu ne ustavi. . ^ Spet se vsiljuje primerjava: Voj s demokratične Avstrije menda ne m re sodelovati pri odkritju spomen' žrtvam fašizma, ker Zveza korosk partizanov ni tradicijska orgardz^ cija"; vojska demokratične Avst-_^ nacDti^f pa redno sodeluje na prired „starih kamenadov" iz nach- -wehrmacht in celo SS! Torej kaks so tradicije, ki jih goji današnja strijska vojska? „Odkritje stoletja" Pričujoči posnetek prikazuje predmete, ki jih je pred kratkim našei Tone Jarkovič iz Sebenja pri Zasipu biizu Bieda. Predmete je naše! tik Pod svojo hišo v iedeniški grobiji. Gre za najdbo, ki bo verjetno popolnoma spremenita siovensko zgodovino, ki Siovence v času 9. stoietja Prikazuje kot ponižno in revno ijudstvo, ki so ga imeii vsi sosedje sko-'ajda za tiačane. Najdeni predmeti dokazujejo nasprotno, namreč, da "iso biii takratni Kranjci nič revnejši od mogočnih Frankov, evropske veiesiie tedanjega časa, da so se z orožjem v roki postaviti po robu vsakemu, če je biio treba, da so znaii s piugom obdeiovati iastno zemljo. da so biii oboroženi, da so odjahati v boj na konjih, da so znati obdelovati kamen in da so biti za tiste čase karseda premožni. Vse to je odkrit zaktad v tedeniški grobtji, kamor ga je zakopat davni prednik na Gorenjskem. Vest povzamemo iz Stovenskega tednika Teleks, kjer je Marjan Raztresen napisat obsežno reportažo o tej senzacionalni arheotoški najdbi, ki že buri duhove stovenskih zgodovinarjev, bodo to zgodovinsko obdobje morati obdetati na novo. -------- Kuttumo pismo iz Siovenije-------- Bogata ponudba Ljubljanskega festivala V poletni sezoni, ko so zaprta vrata domala vseh pomembnejših kulturnih ustanov je Festival Ljubljana skoraj edina organizacija, ki kulturnih užitkov željno občinstvo lahko ..nahrani" s tem ali onim umetniškim žarnom in njegovo bolj ali manj zanimivo vsebino. Od srede julija že 33-ič poteka Ljubljanski poletni kulturni festival, ki bo trajal do konca avgusta in zdaj domala vsak večer pripravlja bodisi zares za kulturo zainteresirano ali zgolj zdolgočaseno in ..naključno" občinstvo — obiskovalce iz Ljubljane, širše okolice, nekaj pa tudi iz bližnjih krajev v Italiji ali Avstriji in seveda turistov. Kot vedno, se velika večina prireditev odvija v ..Križankah". Avgusta se začenjajo ob 20.30 uri. Poletni festival v Ljubljani je menda naš poletni kulturni kruh, naše okno v svet pa tudi naša kulturna ponudba obiskovalcem, gostom od daleč. Zato je v njem — v okviru slovenskih možnosti vsega po malem za vse: glasbene in folklorne prireditve, poleg domačih umetnikov nastopa nemalo bolj ali manj uglednih ustvarjalcev iz Tujine — zlasti recimo glasbenikov. Koncertov in nastopov te dejavnosti in umetnosti je pač tudi na letošnjem festivalu največ, kar si je ob drugem mogoče razlagati z okoliščino, da ne glasba ne folklora ne poznata posebnih jezikovnih „barier". Vsekakor je tudi tokrat na sporedu, recimo manj gledaliških del. Program je Festival Ljubljana objavil že pred časom, in sodeč po naslovih so se že tedaj slišale kritične pripombe, češ da repertoar ne vsebuje zadosti velikih imen pa tudi ne mnogo reprezentančnih izvajalcev iz tujine. Drugi so vendarle menili, da vsebuje nemalo prireditev, ki jih bodo ali so jih izvajali gostje iz drugih predelov Jugoslavije, in ti niso na nizki ravni. Več „tujine" pa da si bomo privoščili, ko bo Festival imel več novcev ... Kulturni večeri v avgustu pa vseeno najbrž ne bodo nezanimivi. Ljubitelji glasbe, kot se reče, bodo lahko prišli na kak svoj račun. Tako bodo med drugim lahko slišali komorni orkester Franc Liszt iz Madžarske (2. avgusta), Slovensiki oktet, ki bo z Nikolajem Gedo izvajal pesmi iz slovenske liturgije (9. avg.), Mladinski simfonični orkester iz Antvverpna (12. avg.), Godalni kvartet Borodin iz Sovjetske zve- ze (4. avg.), Litvaski komorni orkester (15. avg.), Simfoniki RTV Ljubljana (16. avg.), Simfonični orkester iz Katovic (17. avg.), Komorni orkester RTV Ljubljana (19. avg.), nato bo na sporedu Gotovčeva Igasbena drama Dzerdan (gledališče Komedija iz Zagreba). Avgusta si bo moč ogledati nekaj dramskih predstav, a v manjši zasedbi, Alja Tkačeva bo 4. avg. izvajala Nezakonito pismo S. Zvveigla, gledališče The-ma iz Ljubljane Kafkov Proces (18. avg.), Svetlana Makarovič pa bo imela svoj Pelinov med na programu 23. avgusta. 27. avgusta bo gostovalo SLG iz Celja s Podeželanko W. Wycher-!eya, nato SSG iz Trsta z Linhartovim Matičkom (28. avg.), od 24. do 28. avgusta bo potekal „Minifestival" lutkovnih gledališč - petero jih bo prišlo v Ljubljano z zagrebškega mednarodnega lutkovnega srečanja, in sicer po eno iz Niša, Islandije, Španije, Japonske in Sovjetske zveze. Naj še pripišemo, da bo 30. avgusta na sporedu Haend-lov oratorij ..Izrael v Egiptu", izvajala pa ga bosta zbor in orkester radia Leipzig. Jože Horvat Družinsko petje v Borovljah nedeljo 14. 7. sta. priredila Krčanska kulturna zveza in SPD Bo-črvlje družinsko petje pri Cingelcu "a Trati. V nabito polni dvorani je Predsednik SPD Borovlje Melhijor Verdel lahko pozdravil številne čast-jjp goste ter sedem nastopajočih dru-druž. Oraže iz Borovelj, druž. j^raže (pd. Vrtnikovi) iz Sel, druž. Moschitz iz Šentjanža, druž. Smrtnik (pd. Bistričnikovi) iz Kort, druž. ^mrtnik iz Kort, ter Olipove (pd. Uznikovi) iz Sel. Obiskovalci so bili !^d izvajanji nastopajočih navdušeni. 4a mnoge z okolice Cingelca je bilo prvo družinsko petje in nekateri ^d teh še zdaj govorijo o tej prireditvi. Vsekakor zanimiva pa je bila tudi razstava ljudskih umetnikov iz Sel in Borovelj. Razstavljali so: Folti, Hanzi in Marica Čertov (Adamkovi) iz Srednjega Kota, Olga in Berti Dov-jak (Lukanova), prav tako iz Srednjega Kota, Tone Mak (Franc) z Zgornjega Kota in Brigita Kelih iz Borovelj. Razstava je bila zelo pestra, saj so bili razstavljeni lesorezi, slike na steklo s pretežno domačimi motivi (letni časi) ter rezbarije. Ideja je hvalevredna, zato ne bi bilo slabo, če bi tudi v drugih krajih ljudski umetniki razstavljali svoja dela. Po prireditvi je SPD Borovlje pripravilo jedačo in pijačo. Vzdušje je bilo zelo veselo, kajti zadnji so odšli šele pozno ponoči. A. Verde/ Kulturne novice Pevski zbor Glasbene matice v Trstu letos slavi 10-letnico obstoja. Pod vodstvom Stojana Kureta, ki zbor vodi od ustanovitve, je ta mladi zbor kmalu opozoril nase. Najprej doma v Trstu, potem v matični Sloveniji in Jugoslaviji, zatem pa še v Italiji in drugih evropskih deželah, kjer je nastopal na raznih pevskih festivalih. Za svojo visoko pevsko kvaliteto je zbor GM dosegel vrsto priznanj in odličij. Ob 10-letnici je Zveza kulturnih organizacij Slovenije zboru GM podelila Gallusovo plaketo, torej najvišje priznanje, ki ga je na glasbenem področju možno doseči kot zbor ali posameznik. V Celju bo med 11. in 17. oktobrom letos mednarodna zlatarska razstava, ki jo tokrat prirejajo že 19-ič. Glavni organizator, Zlatarna Celje, je za to priložnost razpisala nagradni natečaj za tri skupine izdelkov in sicer: novi izdelki „Art design", novi zlatarski izdelek ter nakit — suvenir. Na razstavo so povabili tudi vrsto tujih oblikovalcev in izdelovalcev nakita iz plemenitih kovin. Na razstavi bo sodeloval tudi Cc-lovčan Dieter Brettenbauer, lanskoletni dobitnik svetovno znane De Beersove nagrade za oblikovanje briljantnega nakita. Slednji bo sodeloval z razstavo nakita, ki ne bo v konkurenci za nagrade, ker bo sam član strokovne žirije za ocenjevanje. Ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja je začel v Rimu nov krog pogovorov s predstavniki družbenega življenja in organizacij iz Furlanije-Julijske krajine o zakonski zaščiti Slovencev. Eksponenti krščanske demokracije ob meji pa razglašajo to njegovo delo za brezplodno, ker da so zakonski osnutki strank nesprejemljivi. Odločilen naj bi bil vladni zaščitni predlog, ki pa je še v pripravi. Tako vnaprejšnje podcenjevanje dela senatnega odbora je presenetljivo. Čeprav ni nujno, da bi se partnerji v koaliciji strinjali v vseh vprašanjih, ki jih morajo skupaj reševati, morajo vendarle ohranjati med sabo korektne odnose. Kar zadeva Slovence, so sedanji zavezniki ob meji v odločilnih trenutkih pokazali poenotena stališča. Prav včeraj je poteklo 20 let, ko je prvič po raztegnitvi italijanske uprave na Tržaško pritegnila levo sredinska koalicija Slovenca Dušana Hreščaka v občinski odbor in čez nekaj mesecev bo minilo desetletje od podpisa osimskega sporazuma, ki je na načelih ustavne ureditve države opredelil tudi njeno dolžnost, da zagotovi za Slovence „najvišjo možno zaščito". Seveda so se obakrat dvignili v Trstu nacionalistični valovi s pouličnimi manifestacijami. Toda demokratične stranke niso klonile pred njimi. Zakaj torej zdaj ločeno izstopajo krščanski demokrati v odnosih do Slovencev, ko je evidentno, da nacionalistične site z Listo za Trst na čelu ne uživajo več nekdanje podpore? Omenjeni odbor senatne komisije za ustavna vprašanja ima pred sabo kar pet zakonskih osnutkov o Slovencih, na podlagi katerih naj bi izdelal po temeljitih posvetih svoj končni zakonski predlog. Ne da bi se spuščali v podrobnejše ocenjevanje teh osnutkov, lahko ugotovimo, da vsi, z izjemo krščanskodemokratskega, odpirajo prostor, v katerem bi Slovenci lahko spet pridobili v narodnostnem, kulturnem in gospodarskem pogledu vsaj nekaj od tistega, za kar sta jih oropala najprej fašizem in zatem povojna asimilacija. Trst z mejnim območjem bi lahko spet postal stičišče različnih kultur, ki bi se med sabo bogatile in oplajale. Toda krščanska demokracija s svojim osnutkom trdno zagovarja sedanje stanje. Če bi bili uza- ^oooooo^oooooooooo<>ooo